• 15.12C Novo mesto
  • 22:55
  • Čet, 23.05.2019
  • Prijava

Pust je krščansko praznovanje

Pust so praznovali že Rimljani. Pri nas beseda pust pomeni okrajšavo za mesopust, torej za dan, ko se prične postenje pred veliko nočjo.

Pust je praznovanje, ki so nam ga predale prve civilizacije na evropskih tleh. Grki so ob koncu zime slavili Dioniza, vinskega boga, ki je bil hkrati tudi bog plodnosti in veselja. Praznovanje je bilo zato razposajeno, privoščili so si tudi veliko objestnega obnašanja. Rimljani so našli svojo različico veselja v čaščenju Bakhusa, boga trte. Tudi pri njih je bil to čas norčavosti, objestnosti in pogosto divjega obnašanja, ko so dali duška svojim čutom. Prihod krščanstva pa je zahteval več spodobnosti in opustitev verovanj v stare, za krščanstvo poganske bogove. Nastal je pust, saj se po užitku ter razvratu znani Rimljani niso hoteli odpovedati vsem starim navadam. Pustno rajanje so vnesli v novo religijo, pust pa je pričel označevati obdobje pred Kristusovim vstajenjem.

Pust ne skriva svojega pomena

Pust v brazilskem Riu je pospremljen z ritmi sambe.

Pust oziroma mesopust označuje zadnji dan užitkov v obilju hrane, preden se prične štiridesetdnevni post pred veliko nočjo. Tudi beseda karneval ima korenine, ki se nanašajo prav na postenje. Karneval namreč izhaja iz latinske oziroma italijanske besede “carneleva”, ki pomeni opustitev mesa. Na značilnosti samega pustnega torka pa še bolj opomni francoski izraz “mardi gras”, ki ga lahko prevedemo v mastni torek. Pust je torej dan, ko si privoščimo mastno hrano, vse od mastnih mesnih jedi do ocvrtih krofov, na pepelnično sredo pa se od takšne hrane vse do velike noči poslovimo.

Kaj pa angleški izraz “shrove tuesday”? “Shrove” izvira iz besede “shrive”, ki pomeni priznanje oziroma spoved. Pred pričetkom posta je v katoliški veri še danes navada, da se verniki odpravijo k spovedi in se pokesajo za svoje grehe. Prav katoliška vera pa je tista, ki je pust ohranila vse od njegovih začetkov in poskrbela, da ga še danes praznujemo v vseh deželah, kamor se je razširila. Tako se pust praznuje tudi v Južni Ameriki, kamor so ga prenesli evropski osvajalci. In kar priznajmo, da si pusta brez karnevala v brazilskem Riu danes niti ne moremo predstavljati.

Bi lahko rekli, da je pust cerkveni praznik? Glede na to, da ga je ohranila cerkev in je danes povezan z začetkom postenja pred praznovanjem Kristusovega vstajenja, to gotovo drži. Če pomislimo na njegov začetek in na obnašanje ob pustu, pa tega raje ne trdimo. Ob pustnih norčijah je še danes veliko golote, objestnosti, alkohola in sproščenosti, ki si je ob običajnih dneh zaradi moralnih zadržkov ne privoščimo.

Pust v februarju ali marcu?

Razkošna beneška maska. Nihče ne ve, kdo se skriva pod njo …

Glede na začetke, je pust eno najstarejših praznovanj. Velja za premičen praznik, saj je odvisen od velike noči, dan Kristusovega vstajenja pa ni natančno določen. Zabeleženo je, da je Kristus vstal od mrtvih na prvo pomladno polno luno, ki zaradi naravnega reda vesolja ni usklajena z našim koledarjem. Da bi vedeli, kdaj je čas za rajanje, torej za vsako leto določimo najprej veliko noč, 40 dni pred njo pa je pust z začetkom posta. Maske pridejo tako na plano enkrat v februarju, drugič v marcu.

Pust in coprnice

Slovenci nismo med narodi, ki bi imeli po vsem svetu znano pustno tradicijo. Res je, da imamo kar nekaj tradicionalnih mask, ki ne izvirajo iz časa Rimljanov, temveč imajo večinoma slovanski izvor, so pa ravno tako poganske in skozi katoliško oznako pričetka posta ohranjene do današnjih dni. Najbolj poseben je pust na območju Ptuja, kjer si lahko vsako leto ogledamo kurente, večina nas pozna tudi cerkljanske laufarje. V Cerknici, kjer je ravno tako eno večjih pustnih rajanj, kot glavna maska nastopa čarovnica Uršula, ki so jo predstavili kot prvo figuro ob pričetku njihovega karnevala. Tako kot kurenti je tudi ona že postala del kulturne dediščine, z drugimi tradicionalnimi maskami pa jo druži predvsem verovanje v nadnaravno, ki ni delo božje roke.

Večina tradicionalnih pustnih mask je povezana z nadnaravnim in spreminjanjem letnih časov. Tako kot kurenti s svojo grozovito živalsko podobo in glasnimi zvonci odženejo zimo, so coprnice krive za vse, kar se zgodi slabega v naravi. V okolici hriba Slivnica so ljudje verjeli, da coprnice povzročajo nevihte, točo, jemljejo mleko kravam, s čarovnijo povzročajo bolezni in škodo. Da bivajo prav na Slivnici oziroma v jami pod njenim vrhom, je pisal že Valvasor. Ljudje so od nekdaj verjeli, da so slivniške coprnice povezane s hudičem, in glede na to, da je krščanstvo pred nekaj stoletji na coprnice valilo krivdo za vse, kar se je zgodilo slabega, je pust ravno pravšnji čas, da se vsako leto pokažejo – pa čeprav v obliki figur.

Pustna praznovanja po svetu

Tipične pustne barve za New Orleans.

Največje in najbolj znano praznovanje poteka v brazilskem glavnem mestu Rio. Sodoben karneval je prava paša za oči, na njem pa se v pisanih kostumih predstavijo plesalci največjih plesnih šol sambe. Ko se je pred skoraj štiristo leti pričel, so na njem plesali polko in valček, da bodo plese evropskih kolonialistov nekoč zamenjali z domačo sambo, pa si gotovo ni mislil prav nihče. Ravno tako bi bilo takrat neverjetno pomisliti na to, da bo nekoč karneval obiskalo tudi do dva milijona ljudi na dan. Pust je za Brazilce velik posel.

Tradicionalno rajanje je posebno tudi v Benetkah, ki so najbolj povezane z njegovim rimskim izvorom. Stari Rimljani so v času praznovanja uporabljali maske za obraz, s katerimi so prikrili svojo identiteto, nato pa se predajali alkoholu, se pod njihovo krinko ljubili z neznanci oziroma neznankami, opogumljeni s skrivno identiteto tudi izpeljali kakšno neumnost ali poskrbeli za maščevanje. Maske za obraz so bile prefinjene, in takšne so še danes. Bogati meščani so za pustna oblačila izbirali bogate in razkošne tkanine, saj so se kljub maski želeli zabav udeležiti v vsem blišču in se šopiriti s svojim bogastvom. Pisano razkošje je tisto, ki danes v Benetke vabi velike množice turistov. Pust v mestu na vodi je doživetje, ki ga imamo zelo radi tudi Slovenci.

Na ameriških tleh je karneval najbolj razvit v mestu New Orleans, kjer potekajo parade mask vsak dan v trajanju kar dveh tednov. Njihovo praznovanje je posebno zaradi vpliva temnopolte skupnosti in bogate glasbene tradicije. Maske so precej raznolike, po tradiciji pa naj bi se nosile intenzivna rožnata, rumena in živo zelena barva. Za razliko od Ria, kjer si plesalke v kostumih pokrijejo vsaj delček prsi, ni tu nič nenavadnega, če so te med časom karnevala povsem odkrite – tako na ulici kot v lokalih.

Urša Novak