• 27.68C Novo mesto
  • 11:06
  • Pon, 22.07.2019

Onemogočanje izvajanja stvarne služnosti oz. motenje posesti

V uredništvu smo se seznanili s problemom bralke s katerim se srečuje v zadnjem času. Sosed ji onemogoča dostop do vikenda po dovozni poti, po kateri se vozi že trideset let. Za strokovno obrazložitev nastalega pravnega problema smo se obrnili na Matejo Trinker, ki se v praksi večkrat sreča s podobnimi situacijami.

V dani situaciji je možnih več opcij, prva je ta, da ima bralka dogovorjeno in v zemljiško knjigo vpisano služnostno pravico na podlagi katere ima služnostno pravico hoje in vožnje po dovozni poti preko služeče nepremičnine. V kolikor ji sosed neupravičeno onemogoča izvajanje stvarne služnosti (npr. s kakšno fizično oviro), lahko pokliče policijo, ki bo na samem kraju ugotovila dejansko stanje in v skladu s tem ukrepala. Lahko pa tudi vloži tožbo za motenje posesti. Pri tem je potrebno paziti, da se sodno varstvo pred motenjem posesti mora zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. čl. Stvarnopravnega zakonika), sicer bo sodišče tožbo zavrglo, kot prepozno vloženo.

Druga opcija je, da ima bralka dogovorjeno služnostno pravico, vendar je ni vpisala v zemljiško knjigo. Glede na to, da po navedbah bralke uporablja to dovozno pot že trideset let, je v tem času stvarno pravico tudi že priposestvovala. Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari (nepremičnine) dejansko izvrševal služnostno pravico dvajset let, lastnik služeče stvari (nepremičnine) pa temu ni nasprotoval (217. čl. Stvarnopravnega zakonika) in glede na to, da jo bralka uporablja že trideset let, predpostavljamo, da do sedaj lastnik služeče nepremičnine temu ni nasprotoval. Služeča nepremičnina je tista, preko katere poteka služnostna pravica hoje in vožnje do gospodujoče nepremičnine. Bralka lahko opomni lastnika služeče nepremičnine, da naj nemudoma preneha z onemogočanjem izvajanja služnostne pravice, v kolikor le-ta ne preneha, lahko bralka na pristojno sodišče vloži tožbo na ugotovitev služnosti. S tožbo lahko služnostni upravičenec zahteva, da se nasproti lastniku služeče stvari ugotovi obstoj služnosti. V kolikor sodišče na podlagi dokazov ugotovi obstoj stvarne služnosti, je sodna odločba pravna podlaga za vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo.

Tretja opcija je, da bralka v dobri veri uporablja dovozno pot, saj so to dovozno pot uporabljali že njeni predniki in je tako prepričana, da ima pravico do uporabe te dovozne poti. V tem primeru je tudi mogoče priposestvovanje stvarne služnosti, če je lastnik gospodujoče stvari (nepremičnine) dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let (217. čl. Stvarnopravnega zakonika). Tudi v tem primeru lahko bralka opomni lastnika služeče nepremičnine naj nemudoma preneha z onemogočanjem izvajanja služnostne pravice, v kolikor le-ta ne preneha, lahko prav tako vloži tožbo na ugotovitev služnosti. V sodnem postopku bo bralka morala dokazovati svojo dobro vero do uporabe služnostne pravice po dovozni poti.

Možno je tudi, da bralka nima dogovorjene služnostne pravice, ampak uporablja to dovozno pot po svoji volji že trideset let. Tudi v tem primeru je mogoče priposestvovanje služnostne pravice (saj jo uporablja že trideset let in lastnik služeče nepremičnine temu do sedaj ni nasprotoval). Bistvenega pomena ali bo bralka uspela s tožbo na ugotovitev služnosti je, ali bo uspela dokazati, da je služnostno pot uporabljala takšno obdobje in da lastnik služeče nepremičnine temu ni nasprotoval.

V kolikor pa lastnik služeče nepremičnine meni, da je stvarna služnost postala nekoristna za uporabo gospodujoče stvari (nepremičnine) ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena (npr. nadomestna pot), lahko na pristojno sodišče vloži tožbo, s katero zahteva naj stvarna služnost preneha (222. čl. Stvarnopravnega zakonika).

Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Za brezplačni pravni nasvet se obrnite na (izpolnite obrazec):

MONTMAT-page-001