Če še niste slišali za podjetje Uber in njihovo istoimensko storitev, ki se bliskovito širi po vseh koncih sveta, ste eden od redkih. A očitno nas le še par mesecev loči od uvedbe tega modernega načina mobilnosti tudi pri nas.
Začelo se je pravzaprav že pred kakšnimi sedmimi leti, ko je v San Franciscu svoja vrata odprlo strat up podjetje Uber. Ta s pomočjo mobilne aplikacije uber poveže tiste, ki prevoz iščejo – s tistimi nepoklicnimi vozniki, ki prevoz ponujajo. Gre torej za nekakšne taksije, pri čemer se požvižgajo na veljavna pravila in zakone klasičnih taksistov. Ti so zaradi uspeha aplikacije uber nejevoljni, a o tem morda nekoliko več pozneje …
Kako aplikacija uber deluje?
Iskalec prevoza zanj zaprosi prek posebne mobilne aplikacije, kaj kmalu pa ga pobere najbližji ponudnik prevoza in ga odpelje na želeni kraj. Za uporabo storitve uber torej potrebujete le pametni telefon z GPS-sprejemnikom, vse ostalo pa naredi aplikacija sama.
Iskalec prevoza mora v svoj pametni telefon aplikacijo seveda prej naložiti in se registrirati v sistem, ob tem pa vpisati tudi podatke s svoje bančne kartice. Ko želiš prevoz, aplikacijo zaženeš, vtipkaš mesto vstopa in izstopa, aplikacija uber pa bo našla najbližjega ponudnika oziroma prostega prevoznika. Aplikacija uber pokaže, kdo bo vaš voznik, pozna znamko in model avtomobila, izračuna pa tudi okvirno ceno prevoza. Ko je prevoz končan, vozniku ni treba plačati z gotovino, saj ima sistem uber podatke s kartice že shranjene in bo znesek avtomatsko odtegnil ter ga prenesel vozniku. Stroški prevoza so določeni vnaprej, voznika pa po koncu vožnje tudi oceniš. Če je voznik ocenjen s povprečno oceno 4,7 ali več, lahko vozi še naprej, sicer pa mora z vožnjami prenehati. Enako velja tudi za uporabnika – če ima slabo oceno, ga aplikacija zavrne in prevoza prek sistema uber ne more več uporabljati. Lahko pa pokliče klasično taksi službo …
Če dokaj dobro premišljeni sistem uber prenesemo v Slovenijo, to na kratko pomeni, da bi se sistemsko uredili prevozi, kot so tisti s spleta (prevozi.org), ni pa še jasno, kako je v primeru uber z zakonodajo. Ali gre za prevoze na črno? Ideja je namreč, da bi se v enem avtomobilu vozilo več ljudi hkrati. Če nekdo, ki se tako ali tako pelje v Ljubljano, nekje na poti pobral še nekoga, ki prav tako želi v Ljubljano, ne bi smelo biti nič narobe. Druga plat je plačilo, od katerega bi manjši delež po vseh slovenskih pravilih moral romati v državno blagajno. Res je, da uber v svoj sistem sprejme le voznike, ki so preverjeni, njihova vozila pa tehnično brezhibna. Uber zavrne vse tiste, ki imajo kakšne prepovedi ali kazni, prav tako zavrača voznike s kazensko kartoteko. V glavnem pa velja, da lahko uber voznik postane vsak povprečni voznik. Le strinjati se mora, da išče sopotnike oziroma potrditi, da jih išče načrtno. Doslej je zadeva urejena tako, da podjetje Uber od vsakega plačila za vožnjo vzame 20-odstotni delež, preostalo pa gre neposredno vozniku, v glavnem pa menda velja, da je sistem uber cenejši od vožnjo s taksijem.
Podjetje Uber ima posebno močno strategijo osvajanja tujih trgov in le še vprašanje časa je, kdaj bo aplikacija uber na voljo tudi v Sloveniji. Podjetje Uber je v zadnjih letih postalo pravi velikan, katerega vrednost menda znaša že 45 milijard evrov. In se še kar širi, a je že v več državah naletel na pravne ovire. Vozniki namreč niso pod velikim nadzorom in delajo brez licenc ter dovoljenj, za katere sicer navadni taksisti in drugi prevozniki trdo garajo. Gre za tako imenovano nelojalno konkurenco, v zvezi s katero ima Uber v Evropi ogromno težav. Ponekod so najcenejšo storitev uber (uberpop) že prepovedali (tudi v Nemčiji, Avstriji in še kje), a so se tu znašla podjetja, ki že tako ali tako ponujajo prevoze – zdaj na primer opravljajo prevoze še za ameriški Uber.
Kdaj bo uber v Sloveniji?
Ob robu nedavnega Blejskega strateškega foruma smo lahko slišali, da se želi podjetje Uber v Sloveniji ugnezditi še pred koncem letošnjega leta. Generalni direktor Uberja za jugovzhodno Evropo Davor Tremac je povedal, da bi radi sodelovali z glavnim mestom in državo. Na Hrvaškem so prisotni že skoraj leto dni, zdaj pa je na vrsti še Slovenija.
Koliko voznikov oziroma parterjev bi lahko Uber pritegnil v Ljubljani, je težko reči, bodo pa partnerji morali biti samostojni podjetniki ali gospodarske družbe, ki izpolnjujejo zastavljene varnostne standarde in poslujejo v skladu z davčno ter drugo zakonodajo. Brezgotovinskim plačilom je prav lahko slediti, plačani so tudi vsi davki, je dodal Tremac. Kot kaže, težav z zakonodajo v Sloveniji tako ne bo, saj bodo plačila uradna, transakcije pa vidne davčnim in drugim organom.
Glede na to, da taksistom aplikacija uber ni preveč všeč, pa v podjetju pravijo, da uber ne tekmuje s taksisti, temveč z miselnostjo, da mora vsak imeti svoj avtomobil. Na Hrvaškem sicer vse več taksistov že vozi za Uber, kako se bo to obneslo pri nas, pa bomo še videli. Dejstvo je, da se taksisti ne strinjajo s tem, da bo prevoze lahko opravljal skoraj vsak, medtem ko so sami podvrženi najrazličnejšim pritiskom glede dovoljenj, inšpekcijskim nadzorom, stroškom in še čemu. Zdaj pa v njihov zelnik prihajajo povsem povprečni vozniki, ki bodo lahko z vožnjo tudi kaj zaslužili.
Avtorica: Mojca Sladič
Foto: Uber, Pixabay