• C Novo mesto
  • 08:19
  • Tor, 15.06.2021

Vas zvok glasnega žvečenja spravlja ob živce? To je razlog

Predstavljajte si naslednjo situacijo: skupaj s prijatelji si ogledujete zanimiv film, se razvajajte s prigrizki in pivom. Potem pa ga naenkrat zaslišite – zvok, ki vas pripravi do tega, da popolnoma pozabite na vse, kar ste počeli. Zvok, ki vas spravlja ob živce do te mere, da ne morete več v miru uživati v filmu. Eden izmed prijateljev glasno grizlja in žveči prigrizke, ob tem pa za povrh še cmoklja. In vi se ne morete osredotočiti na nič drugega, razmišljate samo še o tem. Ste vedeli, da so za vso to dogajanje v vaši glavi krivi le vaši možgani?

Mizofonija ali preobčutljivost na zvoke

Mizofonija je vedenjska motnja, ki se kaže kot preobčutljivost na določene zvoke. Strokovnjaki ocenjujo, da gre za razmeroma pogosto motnjo, ki bi jo lahko imel približno vsak šesti odrasli, seveda v razližno intenzivnih stopnjah. Vas spravlja ob živce glasno žvečenje, cmokanje, grizljanje nohtov ali glasno dihanje? To so najpogostejši zvoki, ki spravljajo v bes osebe, ki trpijo za to vedenjsko motnjo.

Zdravljenje mizofonije

Ameriški psiholog Phil Lurie se ukvarja z zdravljenjem ljudi, ki jih določene vrste zvoka tako zelo živcirajo, da se v določenih situacijah ne znajo obvladati in vse to močno vpliva na njihovo kvaliteto vsakdanjega življenja. Takšni ljudje včasih ne morejo biti v pisarni s svojimi sodelavci, ne morejo biti v bližini otrok ali najstnikov, ne morejo normalno sedeti v predavalnici, pravi. Upira se jim misel, da bi morali uporabiti javni prevoz ali se udeležiti družinskega kosila. Lurie meni, da veliko ljudi, ki intenzivno trpijo za mizofonijo, o tem pogosto ne upa spregovoriti, dokler enkrat ne izbruhnejo. Najpogosteje namreč naletijo na hladne odzive, češ da pretiravajo in da se samo pritožujejo.

Isti zvok lahko ustvarja človek ali pes, pa ste jezni samo takrat, ko ga ustvarja človek …

Dokazanega in preverjenega zdravila za mizofonijo sicer ni, obstajajo pa določene vrste terapij – posveti in kognitivne vedenjske terapije, ki lahko pomagajo naučiti posameznike, kako se soočate z zvoki, ki jih ne prenesejo, in se jih navaditi. Lurie pravi, da svoje paciente nenehne opominja, da ljudje, ki sprožajo določene zvoke, tega ne počnejo zato, ker bi želeli komurkoli škodovati. Na to osebe, ki trpijo za mizofonijo, v afektu velikokrat pozabijo.

Zanimivo je, da so lahko isti posamezniki, ki jih živcira zvok glasnega žvečenja ljudi, manj besni, ko isti zvok ustvarja na primer pes. Ker od psa ne morejo pričakovati, da se bo obnašal v skladu  družbenimi normami in ker pes tega zagotovo ne počne nalašč, jih lahko isti zvok sploh ne moti. Lurie pojasnjuje, da je zato mizofonija zagotovo zelo zanimiva iz sociološkega vidika. Kot primer navede Japonce, kjer je povsem običajno in družbeno sprejemljivo, da ljudje glasno srebajo rezance iz juhe in jih zaradi tega zvok prav nič ne moti. Ker so tega navajeni.

Zdravljenje mizofonije torej poteka tako, da se pacienti postopoma navajajo na neprijetne zvoke – ko so pripravljeni sprejeti določeno intenzivnost zvoka, je le-to treba povečati in nato stopnjevati do te mere, da se pacient navadi in lahko začne živeti normalno mirno življenje.

NaDlani.si; Foto: Unsplash