• 14.67C Novo mesto
  • 21:40
  • Pon, 21.10.2019

Glasba je nevidna nit, ki povezuje svet

Glasba, tako splošen izraz, ki lahko v srcu naslika tako intimne občutke, glasba je tako krasna podlaga za raznorazne občutke, včasih pa preprosto ne paše nikamor in tišina najbolje služi trenutku.

Glasba je stara toliko kot človek, zagotovo pa se iz časa v čas spreminjala, zelo zelo spreminjala in valovila. Zanimivo je na Wikipedii pogledati spisek mnogih glasbenih zvrsti.

Poznate vse?

Veste na primer, kakšna je glasba zvrsti amen break? Vsekakor ne takšna, kakršno morda obeta prva asociacija.

Glasba

Glasba

Seznam zvrsti, ki jih vsaj približno ponuja glasba, je tak: acid jazz, alternativni rap, alternativni punk, alternativni rock, art rock, ambient, amen break, americana, avantgardni rock, beat, bebop, big beat, black metal, bluegrass, blues, boogie-woogie, bossa nova, britanski blues, britanski pop (britpop), cancer music, cajun, canterbury, cool, country, cow punk, dance, dancehall, death metal, disko, dixieland, dream pop, duhovna ritmična glasba, drum’n’bass, dub, dub reggae, eksperimentalni, rock, elektronska glasba, elektropop, elektronski rock, emo in emocore, etno-jazz, fado, filmska glasba, folk, folk rock, free jazz, funk, funky drummer, fusion, gabber, gangsta rap, garažni rock, glam rock, Goa trance, gospel, gotski rock, grunge, happy hardcore, hard rock, hardcore punk, heavy metal, hilbilly, hip hop, hot, house, indie rock, industrijska glasba oziroma industrial, industrijska rock glasba, J-pop, J-rock, jangle pop, jazz, jazz rap, jazz rock, jodlanje, jump blues, jumpstyle, K-pop, kalipso, krautrock, lovers rock, mariachi, marš, math rock, mento, merengue, merseybeat, metal glasba z vsemi podzvrstmi, metalcore, minimal, mod, neo-klasicistični rock, neo-progresivni rock, Neue Deutsche Härte, Neue Deutsche Welle, new age, no wave, noise pop, nova romantika, glasba novega vala, nu soul (nouvelle-soul, tudi neo soul), Oi!, plesna glasba, pop folk, pop glasba, pop punk, pop rock, post punk, power pop, progresivni metal, progresivni rock, progresivni folk rock, prosto-progresivni rock, psihedelični pop, psihedelični rock, psychobilly, punk, punk rock, queercore, ragga, ragtime, rai, rap, rapcore, reggae, reggeton, ritem in blues glasba, Riot Grrl, rock glasba, rock’n’roll glasba, rock steady, rockers reggae, rockabilly, roots rock, roots rock reggae, sadcore, salsa, screamo, shoegazing, sibirski samomorilski post punk, simfonični rock, ska, ska punk, skiffle, slowcore, soca, son, soul, space rock, spiritualna glasba, straight edge, surf rock, swing, synth pop, šramel, tango, techno, težkometalni rock in heavy metal glasba, texmex, thrash metal, trance, trip hop, turbo folk, twee pop ter Zeuhl glasba – hu in uh, poznate vse?

Prav zanimivo je odkrivati na novo tisto, kar smo imeli morda za samoumevno. Veste na primer, kakšna je glasba zvrsti amen break? Vsekakor ne takšna, kakršno morda obeta prva asociacija. Zanimivo zgodovino, ki jo je pisala amen break glasba, si lahko ogledate v spodnjem videu.

Glasba in njena zgodovina

Arheologija in muzikologija, sta vedi, ki raziskujeta, kakšno pot je skozi zgodovino opravila glasba. Etnomuzikologija pa zanima predvsem, kakšna je glasba različnih ljudstev sveta. Zgodovino glasbe delimo glede na obdobja. Le-ta so: prazgodovina in stari vek, srednji vek, renesansa, barok, klasicizem, impresionizem in glasba 20. stoletja.

Slovenska glasba

Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem dežel, ki obkrožajo državo. Slovenija ima precej raznoliko glasbeno zgodovino. Zelo splošno se glasbo deli na ljudsko in umetno, kar zajema umetniške glasbene stvaritve ter komponirano glasbo, ki je lahko cerkvene, posvetne ali zabavne narave. Glasbo pa se loči tudi na resno ali zabavno. Slovenska ljudska in narodno-zabavna glasba je kot nevidna maskota našega podeželja, čeprav je čedalje bolj ta zvrst popularna tudi v mestih. Zanjo je značilen slovenski alpski pevski in glasbeni melos. Ritem polke ter valčka, večglasno petje in durovske melodije so del te glasbene kulture.

Glasba

Glasba

Zanimivo je, da so v 8. stoletju, ko so Slovenci izgubili narodno samostojnost, izginili tudi vsi pogoji za samonikel kulturni razvoj, predvsem na področju umetne glasbe. Srednjeveških skladateljev, ki bi praktično nadgrajevali pojem »umetna glasba« iz naših vrst praktično ni bilo. Približno tisoč let pozneje pa so se v času prebujanja narodne zavesti skladatelji umetne glasbe našega ozemlja pričeli naslanjati na prvine ljudskega glasbenega izročila, ki se je ves čas odvijalo samostojnejše. Po koncu Avstro-Ogrske vladavine so se v Sloveniji izboljšali pogoji narodnostne kulture, napredovalo je glasbeno šolstvo, kar pomeni, da je tudi glasba pričela doživljati hitrejši razvoj.

Glasba danes

Glasba današnjega časa je tako zanimiva in nora hkrati kot čas, v katerem živimo. Izvirnosti ne manjka, po drugi strani pa tudi oponašanja oziroma kopiranja uspešnih, tistih z dušo, tistih, ki imajo nekaj več, ne manjka. Kapital tudi na področju, ki ga igra glasba, diktira trg, vendar k sreči obstaja še skriti trg: to je trg srca. Tam imamo v rokah taktirko mi sami.

P.S. Pa ne pozabite si danes izpolniti najljubše glasbene želje! To se morda sliši samoumevno, a še desetletje nazaj smo klicali na radijsko postajo, da nam jo izpolni, ali pač čakali na trenutek, da pesem po naši meri zapleše v naše uho.