• 17.65C Novo mesto
  • 13:04
  • Čet, 19.09.2019

Zakaj je pasivna hiša posebna in boljša?

Naj za začetek obrazložimo pojem pasivne hiše, v kolikor je komu le-ta neznanka. Gre za zelo varčno hišo, ki je zgrajena tako, da dobro izkorišča sončno energijo, vse toplotne izgube pa so zelo zmanjšane. Večji del toplotnih potreb po ogrevanju pridobijo z dobitki sončne energije skozi steklene površine ter z notranjimi toplotnimi dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja. Njihova značilnost je tudi ta, da manjkajoče toplotne potrebe za ogrevanje stavbe ne sme presegati 15 kWh/m2 bivalne površine letno.

O trendu pasivne hiše v Sloveniji in o njenih značilnosti je v svoji knjigi Pasivna hiša nazorno opisala prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik, profesorica na Fakulteti za arhitekturo ter nosilka predmetov Načela ekološke gradnje in Projektiranje in kompozicija. V njej je obrazložila, da pasivna hiša svoje toplotne izgube zmanjšuje predvsem z vgradnjo velikih debelin izolacije, vgradnjo kontroliranega prezračevalnega sistema, preprečevanjem nekontroliranih koncekcijskih izgub skozi netesna mesta, zmanjševanjem toplotnih mostov ter z ustreznim oblikovanjem. »Sama sem trikrat bivala več dni v pasivni hiši, in to novembra, ko je vreme turobno, malce deževno in megleno, občutek v objektu pa je bil tak, kot v klasičnem objektu meseca junija, ko imamo odprto okno, tako da je zrak svež, nas pa ne zebe. To je posledica dotoka svežega in toplega zraka v prostor,« pove o svoji izkušnji Zbašnik Senegačnikova in pri tem poudarja, da pasivna hiša ni nič novega, temveč le po pravilih dosledno načrtovana hiša.

Kaj dela pasivno hišo posebno in boljšo?

Ključno je, da je zgradba dobro izolirana, da nima toplotnih mostov in da je zrakotesna. Pomembno je tudi, da je večina steklenih površin orientirana proti jugu oziroma severu – v primeru, ko se hiša nahaja na južni zemeljski polobli. Če uporabljamo kontrolirano prezračevanje, imamo lahko fiksno zasteklitev, saj prostorov ni potrebno zračiti z odpiranjem oken. »Tudi v pasivnih hišah lahko sicer odpirate okna, vendar pa izkušnje kažejo, da v pasivni hiši le redkokdaj čutite potrebo po odpiranju oken, saj je kakovost zraka in s tem bivalnega ugodja izredno velika,« zagotavljajo v podjetju Lumar, enem vodilnem slovenskem proizvajalcev nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov pri nas.

Notranje površine sten so toplejše kot v običajnih objektih. »Temperatura običajno ne pade pod 17 ali 18 stopinj Celzija, medtem ko imamo v običajnih hišah 13, ob oknih pa 11 ali še manj stopinj Celzija, odvisno od kakovosti oken,« obrazloži v knjigi Zbašnik Senegačnikova in doda, da je v pasivni hiši razlika med temperaturo zraka in temperaturo notranje površine le 3 do 4 stopinje Celzija. Zrak se ne giblje tako hitro kot v klasičnih objektih, zato nimamo občutka, da smo na prepihu, in pri nižjih temperaturah zraka dosežemo večje temperaturno udobje. To je torej bistvo – da imamo tople prostore ob minimalnih potrebah po energiji za ogrevanje, drug pogoj za veliko udobje pa je stalno sveži zrak, še dodaja v svoji knjigi Zbašnik Senegačnikova.

Kako privarčevati pri gradnji pasivne hiše?

Na splošno velja prepričanje, da je gradnja pasivne hiše velika investicija, saj moramo investirati nekoliko več za izolacijo, tesnenje ter za kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo, vendar se pri sami gradnji izognemo drugim stroškom.

Da pa bo gradnja pasivne hiše cenovno ugodnejša, se lahko odločite za fiksno zasteklitev, ki je za polovico cenejša od običajne, ki ima možnost odpiranja. Hiša ima majhne toplotne potrebe, zato je za ogrevanje najprimernejša toplotna črpalka, ki je lahko izjemno majhnih dimenzij. S tem se izognemo tudi stroškom za dimnik in zalogovnike energentov. Klasičnih radiatorjev v pasivni hiši ne potrebujemo, saj so toplotne potrebe majhne. Klasična ogrevalna telesa lahko popolnoma izpustimo in se ogrevamo preko kontroliranega prezračevanja s toplozračnim ogrevanjem.

Prezračevanje je pri pasivni hiši eden od večjih dodatnih stroškov, vendar pri tem prihranimo nekaj evrov, ker ne potrebujemo dodatnih prezračevalnih cevi iz kopalnic in wc-jev ali pa se izognemo kakšnemu oknu, ki bi ga uporabljali samo za prezračevanje. Izognemo se lahko tudi kuhinjski napi, saj večina investitorjev ugotavlja, da v pasivni hiši ta ni potrebna. Kontrolirano prezračevanje je glede hrupa bolj prijazno od kuhinjske nape, zato jo ob pravilnem načrtovanju lahko brez težav nadomestimo, še dodaja.

Odločitev za gradnjo pasivne hiše vam bo tako vnesla številne prednosti v vaše življenje – zmanjšali boste izpuste CO2 ter drugih strupenih plinov; nizki stroški ogrevanja; velike količine svežega zraka; ker nima toplotnih mostov, ni nevarnosti za pojav plesni; vsi detajli v pasivni hiši morajo biti zgrajeni kvalitetno; debela izolacija omogoča enakomerno temperaturo; prezračevanje hiše poleti omogoča tudi vzdrževanje temperature pod 25 stopinj Celzija brez klimatske naprave; ker oken ni potrebno odpirati, ni nadležnih muh in komarjev; gre za investicijo, ki vam bo v prihodnje zagotovo znižala stroške. Premislek ob gradnji nove (pasivne) hiše zatorej res ni odveč.

Vir: Dragica Ribič