Skrb za naravo postaja naša prva nuja. Družba kot taka se bomo morali zbuditi in pokazati družbeno odgovornost do tega, kako se vsak dan obnašamo do okolja v katerem živimo.
Drevesa proizvajajo ogromne količine kisika. To koliko kisika proizvede eno drevo je odvisno od več dejavnikov: vrsta drevesa, njegova starost in zdravje, pa tudi okolje v katerem se drevo nahaja. Našli smo navedbe iz katerih je razvidno, da “Eno zrelo drevo lahko absorbira ogljikov dioksid s hitrostjo 48 kg / leto in sprosti dovolj kisika nazaj v ozračje, da bi podprl 2 človeška bitja.” – McAliney, Mike. Argumenti za ohranjanje zemljišč: dokumentacija in viri informacij za varstvo zemljiških virov, zaupanje v javno zemljišče, Sacramento, CA, december 1993. Fundacija Arbor Day pa navaja, da zrelo listnato drevo proizvede toliko kisika v sezoni, kot ga vdihne 10 ljudi v letu.
Skrbimo za gozdove.
Gozdovi pokrivajo skoraj eno tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine (les, hrana in krma), pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, varujejo biotsko raznovrstnost, tla, reke in vodne zaloge ter služijo kot območja, kjer se ljudje lahko približajo naravi. Les se lahko uporablja v mnoge namene, z manjšimi vplivi na okolje kot jih imajo številni alternativni materiali. Les je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, s čimer se podaljša njegova življenjska doba in dodatno zmanjša njegov ogljični odtis. Znanost in inovacije proizvajajo nove izdelke iz lesa in dreves, vključno s tekstilom, hrano, gradbenimi materiali, kozmetiko, biokemikalijami, bioplastiko in zdravili. Potrošniki lahko prispevamo k trajnostni rabi gozdov z izbiro lesnih izdelkov z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov.
Mednarodni dan gozdov.
Les je vsestransko uporaben material prihodnosti
Drevesa skladiščijo ogljikov dioksid v času svoje rasti, v končnih lesenih izdelkih pa se ogljikov dioksid dolgoročno ohranja. Les je naravno obnovljiv, trajnosten material, ki prispeva k zmanjševanju toplogrednih plinov in s tem blaženju podnebnih sprememb. Pri nastajanju 1 m3 lesa se vanj veže 0,9 tone CO2 iz ozračja. Masivna lesena hiša povprečne velikosti tako v življenjski dobi skladišči od 25 do 60 ton CO2, če pa je dodana še lesena notranja oprema, pa od 30 do 70 ton CO2. Z vgradnjo lesa v bivalno okolje les ugodno vpliva na počutje in zdravje uporabnikov. Z uporabo lesa iz lokalnih gozdov poskrbimo tudi za skrajšanje prevoznih poti in posledično za zmanjšanje izpustov iz prometa. Sklenjene gozdno-lesne verige pomembno prispevajo k odgovornemu in učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi in trajnostnem razvoju lokalnega gospodarstva. (povzeto po: www.uporabimo-les.si)
S.B.