• 7.01C Novo mesto
  • 15:22
  • Ned, 08.12.2019

Agavin sirup: alternativa belemu sladkorju?

Agavin sirup je v zadnjih letih med navdušenci nad zdravim načinom življenja postal zelo popularna alternativa belemu sladkorju, podobno kot npr. kokosov sladkor ali pa rjavi trsni nerafinirani sladkor. Pa vendar mnogo izmed nas sploh ne ve točno, kako agavin sirup nastaja in ali je res tako zelo zdrav kot se zdi na prvi pogled. Se ga splača postaviti v svojo kuhinjo in z njim nadomestiti navadni beli sladkor? Kaj sploh vsebuje agavin sirup? Kaj se najbolj splača uporabljati: rjavi trsni nerafinirani sladkor, navadni beli rafinirani sladkor, kokosov sladkor, med ali agavin sirup? 

Agavin sirup: dobra doza fruktoze

Agavin sirup se pridobiva iz rastline agave: bodisi agave tequilane oz. modre agave ali pa Agave salmiane. Kar ga dela sladkega, je sadni fruktoza oz. t. i. sladni sladkor. Sadni sladkor v nasprotju z glukozo ne povzroča dviganja ravni sladkorja v krvi, kar je dobra novica, če skušate skrbeti za svoje zdravje. Fruktoza je po drugi strani tudi bolj sladka kot glukoza, obe pa sta monosaharida; to preprosto povedano pomeni, da sta sestavljeni iz samo ene enote sladkorja, ki ne more biti razbita oz. razdeljena dalje na še manjše enote.

Piña, ampak ne ista kot v piñacoladi

Ste se že kdaj spraševali, kako se pridobiva agavin sirup? Presenečeni boste, koliko časa dejansko traja celoten proces.

Agave tequilana mora najprej rasti najmanj sedem let, včasih pa celo kar dvakrat dlje, in šele potem  lahko pridelovalci z nje odrežejo debele mesnate liste. Ostane srž agave, jedro, iz katerega se pridobi sok. To jedro se imenuje piña in sicer nima nobene zveze s priljubljenim koktejlom piña colada. Recept za ta koktejl tradicionalno vsebuje beli rum, ananasov sok in kokosovo mleko oz. kremo, pogosto pa je postrežen tudi z ledom.

Sok iz sredice agave je nato treba najprej filtrirati, da se odstrani vse delce, ki ne bodo končali v končnem produktu, nato pa se ga segreje na visoko temperaturo. To povzroči, da se kompleksni sladkorji oz. polisaharidi razbijejo na zgoraj že imenovane monosaharide oz. enostavne sladkorje. Po zaključku tega procesa se sok koncentrira v zelo gost in sladek sirup, na prvi pogled pravzaprav precej podoben medu.

“Medena voda”

Če pridobivamo agavin sirup iz druge vrste agave, agave salmiane, je proces nekoliko drugačen. Rastlini med procesom rasti zraste neke vrste dodatno steblo, imenovano quiote. To je treba odrezati, še preden povsem zraste do svoje polne višine. Zaradi tega v sredici rastline nastane luknja, ki se zapolni s tekočino, imenovano aguamiel. To je še posebej zanimiva sestavljenka, ki nam že sama po sebi priča o lastnostih te tekočine: agua pomeni vodo, miel pa med, torej bi se besedo dalo v slovenščino dobesedno prevesti kot medeno vodo.

Pridelovalci to tekočino redno pobirajo iz rastline, nadaljni proces predelave pa je nato podoben kot pri agave tequilani. Tekočino je treba segreti na zelo visoko temperaturo, ki povzroči, da se kompleksne komponente razbijejo na enostavne sladkorje oz. monosaharide. To tudi prepreči, da bi tekočina fermentirala in se tako spremenila v pulpo.

Agavin sirup vs. med 

Zdaj torej veste, kako sploh nastane agavin sirup; pa veste tudi, katere so njegove prednosti in koristne lastnosti v primerjavi z drugimi sladili, ki jih redno uporabljamo v svojih kuhinjah?

Agavin sirup mora, preden ga lahko zaužijemo, prestati dolg proces predelave. Procesirana živila so načeloma slabša za zdravje, saj proces predelave pogosto uniči mnoge koristne hranilne vrednosti v hrani. Med je načeloma manj procesirano živilo kot agavin sirup, pa vendar gre pogosto čez proces pasterizacije; s tem predelovalci preprečijo proces kristalizacije in razvoja bakterij. Agavin sirup in med imata sicer približno isto število kalorij, obenem pa sta tudi nekoliko bolj sladka od navadnega belega sladkorja. Če torej nameravate uporabiti kateregakoli izmed njiju namesto belega sladkorja, se lahko zadovoljite že z majhno količino.

Ko se odločamo med uporabo agavinega sirupa in medu, je treba upoštevati tudi to, da ima med tudi mnoge dodatne blagodejne učinke na naše zdravje. Deluje antibakterijsko, pomaga pri prehladu, kašlju in bolečem grlu, obenem pa se tudi nikoli ne pokvari. Agavin sirup, po drugi strani, ne poseduje nobenih znanih velikih učinkov na zdravstveno stanje ljudi.

Okusne veganske bananine palačinke iz ajdove moke z agavinim sirupom

Če trenutno delate na spremembi svojega načina življenja in prehrane ter si želite v svoj vsakdan vključiti več zdravih alternativnih opcij, po drugi strani pa se nočete odpovedati sladkorju in poznanim okusom, so morda te palačinke odlična izbira. So zelo preproste za pripravo, primerne tako za zajtrk kot tudi popoldanski posladek ali sladico. Če pripravite to zdravo verzijo, jih lahko tudi date otrokom brez slabe vesti.

Potrebujete: 

2 jedilni žlici kokosovega olja; 

skodelico ajdove moke;

2 banani (eno za maso, eno za okrasitev); 

pecilni prašek; 

ščepec soli;

ščepec cimeta;

mandljevo, sojino ali riževo mleko;

borovnice ali jagode;

agavin sirup. 

Priprava:

  1. korak: vzemite veliko skledo, v kateri navadno mešate maso za palačinke. V skledo dodajte ajdovo moko, ščepec soli, ščepec cimeta in ščepec pecilnega praška. Dobro premešajte vse sestavine.
  2. korak: zdaj je pravi trenutek, da dodate kremaste sestavine, ki bodo zmes držale skupaj. V običajnih palačinkah bi za ta namen uporabili jajca, vendar bomo tokrat uporabili banano in kokosovo olje. To bo palačinke naredilo sladke in hkrati lahke. Odmerite približno dve dobri žlici kokosovega olja in jih dodajte v ločeno skledo. Olupite eno veliko banano, jo narežite na kolobarje in dodajte v skledo h kokosovemu olju. Temeljito pretlačite banano in kokosovo olje, tako da nastane mešanica. To nato dodajte v drugo skledo, k mešanici moke, soli, cimeta in pecilnega praška.
  3. korak: čas je za uravnavanje gostote mešanice! Prav mogoče je, da je vaša masa pregosta. V tem primeru postopoma oz. po potrebi dodajte žlico, dve ali tri mandljevega, sojinega ali riževega mleka. Temeljito premešajte. V nasprotnem primeru, če je vaša mešanica preveč redka, ji po potrebi dodajte še nekaj žlic moke.
  4. korak: vaša mešanica je pripravljena! Čas je, da jo dodate v ponev. Namastite jo z malo kokosovega olja in nato specite palačinke na zmerni temperaturi, tako kot bi jih sicer.
  5. korak: vaše palačinke so pripravljene! Jeste jih lahko z agavinim sirupom v kombinaciji z na tanke kolobarje nasekljano banano, dobro pa je tudi, če zraven jeste sezonsko jagodičevje, npr. jagode, borovnice, …
  6. Dober tek!

A. K. 

Vir fotografij: Unsplash

Agavin sirup: alternativa belemu sladkorju?
1 od 4
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.