• C Novo mesto
  • 01:42
  • Ned, 22.05.2022

Anksioznost

Anksioznost oziroma anksiozne motnje sodijo med psihične bolezni, pri katerih se pojavlja stanje živčne napetosti. Z drugimi besedami lahko takšno stanje opišemo kot tesnoba, napetost, živčnost, zaskrbljenost in strah. Anksioznost je sicer normalen odziv telesa na potencialne grožnje.

Pri normalnih pogojih je torej anksioznost nekaj, kar je dobrodošlo, saj vas varuje pred različnimi škodljivimi posledicami. Naj navedemo primer: če na primer hodimo po ozki potki poleg prepada, bomo zagotovo začutili zaskrbljenost, strah in tesnobo. A vse to nam bo le pomagalo, da bomo bolj previdni in tako preprečili kakšno nesrečo.

Pri ogromno ljudeh po vsem svetu pa do anksioznosti pride do takrat, ko ne obstaja nobena resna grožnja. Takrat se pojavi nepotreben strah in emocionalna bolečina. Čeprav mnogi mislijo, da sta strah in anksioznost ena in isto, pa v možganih sprožata precej drugačno dogajanje.

Anksioznost sproži “bori se ali zbeži” odziv, kar pomeni, da se sprosti cela kopica stresnih hormonov, med njimi naj omenimo kortizol. Ti stresni hormoni povečajo hitrost, izboljšajo reflekse, pospešijo srčni utrip in pretok krvi po telesu. Pri tem nas preplavijo občutki različni občutki strahu. Zanimivo je tudi dejstvo, da lahko anksioznost sproži nek stresni dogodek, potem pa stanje živčne napetosti čutimo še mesece, ne da bi obstajal jasen razlog za takšno stanje. Vzroki za anksioznost so torej neznani, vaši možgani pa so vseeno aktivno vključeni.

Anksioznost sproži “bori se ali zbeži” odziv.

Vse posledice anksioznosti

Anksioznost se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti, tudi pri otrocih. Čeprav lahko prizadane tako moške kot ženske, so ženske bolj izpostavljene tej bolezni. Anksioznost pa za posameznika ni le izredno neprijetna, temveč pomembno vpliva na različna področja bolnikovega življenja.

Tako lahko pride do izogibanja različnim aktivnostim, težav v medosebnih odnosih, manjše uspešnosti na službenem in zasebnem področju in tako naprej. Na žalost takrat številni posežejo po različnih oblikah povsem neustrezne “pomoči”, kot je na primer pitje alkohola in podobno. Žal anksioznost vodi v depresijo, ki se lahko včasih konča tudi s samomorom.

Anksioznost in njeni znaki

Med najpogostejše znake sodijo razdražljivost, psihična napetost, motena koncentracija, razbijanje srca, bolečine v trebuhu, slabost glavobol in tako naprej. Simptomi lahko posnemajo tudi različne resne bolezni – bolečina v prsih spominja na bolezen srca, nemir in tresenje pa na bolezen ščitnice.

Anksioznost: kako si pomagati?

Žal med ljudmi še vedno vlada zmotno prepričanje, da se z anksioznostjo borijo samo šibki ljudje, kar pomeni, da jo lahko premagamo z dovolj močne volje. Če trpite zaradi anksioznosti, potem sami sebe nikakor ne morete prisiliti, da bi se kar naenkrat počutili dobro. Zato je še kako pomembno, da posameznik poišče  ustrezno zdravniško pomoč. Pri zdravljenju se uporabljajo različna zdravila v kombinaciji s psihoterapijo.

Pripravila: Monika M.

cvetličarna