Jod: Vse, kar morate vedeti o njegovih lastnostih in vplivu na ščitnico

Petek, 04. 03. 2022 17:38 Zdravje 512

Jod je element, ki je ključnega pomena za življenje ljudi in nekaterih živali. Gre za pomemben mineral, ki ga je leta 1811 odkril francoski kemik Bernard Courtois, ko je želel iz morskih alg pridobiti kalijeve in natrijeve spojine. Marsikdo jod najprej poveže z zdravjem ščitnice, vendar ima v resnici še veliko več ključnih in pomembnih nalog v našem telesu.

Koristne lastnosti joda

• Gre za sestavni del ščitniških hormonov, ki imajo zelo pomemben vpliv na celoten metabolizem in presnovo.
• Pozitivno vpliva na zdravje možganov, preprečuje izpadanje las in pospešuje regeneracijo kože.
• Preprečuje tveganje za razvoj različnih bolezni, med drugim tudi rakavih obolenj.
• Spodbuja in krepi imunski sistem.
• Preprečuje in izboljšuje avtoimunske bolezni.
• Izboljšuje možnosti za zanositev.
• Je ključnega pomena za zdravje nosečnice in zdrav razvoj ploda.
• Pri ženskah uravnava menstrualni ciklus.

Koliko joda mora zaužiti povprečna odrasla oseba?

Odrasla oseba naj bi zaužila povprečno 150 mikrograma joda dnevno. Nosečnice in ženske, ki dojijo, morajo zaužiti večje količine joda kot običajne odrasle osebe, saj je jod ključnega pomena za optimalno nosečnost – tako za mamo kot tudi za razvoj otroka. Če pride pri nosečnici do pomanjkanja joda, se lahko razvijejo razne komplikacije, kot je splav, nepravilen razvoj otroka ali celo mrtvorojeni otrok. Ženske, ki dojijo, pa morajo zaužiti več joda zaradi tega, ker se med dojenjem izloča z materinim mlekom.

Če zaužijete preveč ali premalo joda, lahko pride do zmanjšane funkcije ščitnice

Če zaužijete premalo joda, se lahko zgodi, da bo delovanje vaše ščitnice moteno. V telesu se zviša nivo TSH hormona in pojavi se lahko povečana ščitnica oziroma golša. Nastane lahko hipotiroidizem oziroma zmanjšana funkcija ščitnice, kar se kaže v nenehni utrujenosti, brezvoljnosti, zaspanosti, slabši presnovi in hormonskih motnjah. Zakaj je pomembno, da v svoje telo vnesete zadostno, a hkrati ne pretirano količino joda? Če z vnosom joda v svoje telo pretiravate, se lahko pojavijo enake motnje kot v primeru, ko zaužijete prenizko količino joda. Kako dobro je telo preskrbljeno z jodom, se ocenjuje z določevanjem joda v urinu.

Kje vse najdemo jod?

Največ joda zaužijemo z jodirano jedilno soljo, s katero začinimo hrano. Med drugim pa se jod naravno nahaja tudi v nekaterih živilih. Največ joda vsebuje morska hrana, sploh nekatere morske alge, ribe, školjke in rakci. Jod v manjših količinah vsebujejo tudi mlečni izdelki, na primer jajca, mleko, jogurti, nekatere vrste sira, poleg tega pa še krompir, brusnice, banane in jagode. Veliko živilom je jod tudi naknadno dodan, ponavadi s soljo. Vsebnost joda v hrani je namreč odvisna od geoloških pogojev pridelave in tudi načina prehranjevanja. Preskrbljenost joda v hrani in vodi je bila v Sloveniji na nekaterih predelih včasih slaba, zato je bil leta 1953 sprejet ukrep obveznega jodiranja soli. Danes je jodna preskrbljenost v Sloveniji načeloma ustrezna.

Jod se nahaja v morski hrani in mlečnih izdelkih, največ pa ga zaužijemo s soljo

Vloga joda ob jedrski nevarnosti

V zadnjih dneh ljudje v slovenski lekarnah povprašujejo po tabletah kalijevega jodida zaradi strahu pred spopadom z jedrskim orožjem zaradi vojne v Ukrajini ali pa napadom na katero od ukrajinskih jedrskih elektrarn. Kaj je kalijev jodid in zakaj je tako pomemben v primeru jedrske nesreče?

Kalijev jodid je zelo pomembna anorganska jodidova spojina, ki se običajno uporablja v zdravilnih tabletah, ki služijo kot zaščitno sredstvo pred notranjo kontaminacijo  z radioaktivnim jodom. Ko pride do jedrske nevarnosti, se v zraku namreč sprošča radioaktivni jod, ki se potem ob vdihavanju nalaga na ščitnici in s tem povzroča številne bolezni, tudi rakava obolenja. Če v tem primeru pravočasno zaužijemo kalijev jodid, bo le-ta zaščitil našo ščitnico in preprečil poškodbe celic zaradi radioaktivnega joda.

Še posebej je nalaganje radioaktivnega joda na ščitnici škodljivo za otroke in mlade, za odrasle pa naj bi se nevarnost z leti počasi zmanjševala, po 40. letu starosti naj bi se celo povsem prenehala. Ravno zato se kalijev jodid uporablja le za osebe, ki so mlajše od 40 let, pa še to samo v primeru, ko jih priporočajo državni zdravstveni organi. Pri odraslih nad 40. letom starosti je tveganje za razvoj neželenih učinkov zaradi uživanja kalijevega jodida precej višje.

Odmerek kalijevega jodida, ki ga je treba zaužiti v primeru jedrske nesreče, se določi glede na starost in težo posameznika. Še posebej previdni pa moramo biti pri nosečnicah, doječih ženskah in majhnih otrocih, kjer lahko prevelik odmerek kalijevega jodida hitro povzroči zmanjšano funkcijo ščitnice. Tudi pri ljudeh, ki so občutljivi na jod, lahko kalijev jodid povzroči hujšo preobčutljivost in stranske učinke. Zato je pomembno, da se ravnamo po navodilih strokovnjakov, kalijev jodid pa je možno dobiti le na recept.

Neželeni učinki kalijevega jodida

Kot vsako drugo zdravilo pa ima kalijev jodid tudi nekaj neželenih učinkov, ki se pokažejo pri nekaterih posameznikih. To so v glavnem prebavne in presnovne motnje, kot so bruhanje, slabost, driska, bolečine v trebuhu in želodcu. Pojavijo se lahko tudi kožni izpuščaji, koprivnica, mehurjaste spremembe na koži, otekanje ustnic, ust ali žrela, utrujenost in šibkost.

Pripravil NaDlani.si; Foto: Pexels, Unsplash