• 19.38C Novo mesto
  • 18:48
  • Pet, 13.09.2019

Malarija bo spet vsakdanja tudi v Evropi

Malarija se bo zaradi klimatskih sprememb razširila, kar je zaskrbljujoče, saj proti njej nimamo cepiva.

Malarija je bolezen, ki jo povzroča zajedalec, prenašajo pa jo komarji. Kljub temu, da je bila v preteklosti značilna za tropske in subtropske kraje, se malarija širi in naj bi bila v prihodnosti vse bolj razširjena. Razlog je povsem jasen: klimatske spremembe, zaradi katerih se naše okolje hitro spreminja. Tako so bili na primer v Grčiji že leta 1974 prepričani, da je malarija preteklost, a se je v letu 2012 vrnila – in verjetno se bo ob višanju temperatur v naslednjih desetletjih širila tudi v druge tople države Evrope.

Malarija je primarno Afriška bolezen

Kljub temu, da je malarija prisotna povsod, kjer je podnebje vlažno in vroče, torej tudi v Srednji in Južni Ameriki, v Indiji, na Kitajskem in Bližnjem Vzhodu, je največ primerov okužbe in tudi smrti v Afriki. Malarija v afriških državah predstavlja kar 92 odstotkov celotne svetovne okužbe s to nevarno boleznijo, prav tako pa tam terja kar 93 odstotkov vseh smrtnih primerov. Po podatkih za leto 2017 je malarija prizadela kar 219 milijon ljudi v 87 državah, smrtnih žrtev pa je bilo malo pod pol milijona. To je gotovo razlog, da velja malarija za eno od najbolj nevarnih bolezni na svetu, komarji pa za najbolj človeku nevarne živali – nenazadnje povzroči malarija vsako minuto eno smrt.

Malarija se prenese, ko samica komarja poišče krvavi obrok, brez katerega se ne more razmnoževati.

Če se ozremo v zgodovino, pa malarija še zdaleč ni bila niti tropska niti afriška. Skozi zgodovino se ni pojavljala v severno zahodnem delu ZDA z Aljasko, v Kanadi in na Grenlandiji, v srednji in južni Avstraliji, na Islandiji, na Irskem, Škotskem, v nekaterih skandinavskih državah, delčkih Afrike, na skrajnem severu Azije in v delu Kitajske. Povedano drugače: malarija ni bila prisotna zgolj v puščavah brez vode in v deželah, kjer sta sneg in led bolj običajna kot temperature nad ničlo.

Malarija je postala bolezen tropskih krajev šele v zadnjem stoletju. Ne zato, ker bi izvirala iz tropskih krajev, temveč zaradi tega, ker smo jo povsod drugod uspešno zatrli, le tam nam ni uspelo. Od leta 1900 do danes so področja, kjer se pojavlja malarija, upadla na skoraj četrtino. A spremljanje sodobnih trendov kaže, da se bo kmalu pričela porast. Temperature so vse višje, vse več vode je (po človekovi zaslugi) tudi na sicer suhih področjih, komarji pa se z globalnim transportom blaga, predvsem ladijskim, širijo iz svojega primarnega okolja v nove dežele.

Katere države so sicer tiste, kjer je malarija tako rekoč običajna? Nigerija, Demokratična republika Kongo, Mozambik, Indija ter Uganda.

Kakšna bolezen je malarija?

Malarija je nalezljiva bolezen, ki se prenaša s človeka na človeka, vendar ne neposredno – prenašalci so komarji mrzličarji oziroma samice teh komarjev, ki se hranijo s krvjo. Okužen komar z enega na drugega človeka prenaša parazita, ki je povzročitelj bolezni. Gre za štiri različne vrste parazitov iz rodu Plasmodium. Parazit pri piku komarja vstopi v človekovo telo in v njegov krvni sistem, potuje po žilah do jeter, tam pa se naseli in se prične razmnoževati.

Znaki malarije so na prvi pogled zelo podobni hudi gripi. Pojavijo se 10 do 15 dni po piku okuženega komarja. Malarija se kaže z visoko povišano temperaturo, glavobolom in mrzlico, kar je seveda težko prepoznati kot nevarno bolezen – lahko gre tudi za precej nedolžno virozo. Sledijo tudi slabost, bruhanje, utrujenost, tresavica, bolečine v sklepih in mišicah, pa tudi driska. Malarijo je treba pričeti zdraviti čim prej, zato velja po obisku bolj tropskih krajev in pikih komarjev na poti ob pojavu kakršnih koli bolezenskih znakov o poti obvestiti zdravnika. V nasprotnem primeru ta malarije ne bo mogel prepoznati v začetni fazi in vas bo odpravil s paracetamolom ali aspirinom ter nasvetom o počitku in pitju čaja.

Če bi bili omenjeni simptomi vse, kar zakuha malarija, seveda ne bi bilo skrbi, a parazit še zdaleč ni nedolžen. Pri otrocih se lahko pojavijo huda anemija, težave z dihanjem in tako imenovana cerebralna malarija, ki prizadene živčni sistem, vključno z možgani – preživeli imajo nevrološke in kognitivne težave, vedenjske težave in epilepsijo. V najhujših primerih ubije malarija že v roku enega dneva, prav otroci do petega leta starosti pa so v največji nevarnosti. 61 odstotkov smrtnih žrtev je prav teh najmlajših otrok. Tudi pri odraslih pa zamude pri zdravljenju vodijo v komo in smrt, predvsem zaradi odpovedi jeter in ledvic.

Ljudje, ki živimo v deželah, kjer malarije ni, smo lahko bolj kot ne mirni, previdnost je nujno potrebna le na potovanjih. Res pa je, da so znani zelo redki primeri, ko je prišlo do okužbe tudi pri osebi, ki ni potovala. Tako je na severu Italije pred dvema letoma umrla deklica, ki je bila zaradi povsem drugih stvari v bolnišnici, kjer sta bila tudi dva otroka z malarijo. Kako se je okužila, ni znano – komarji, ki prenašajo malarijo, v tem delu sveta (še) ne živijo. Res pa je, da je bilo že pri proučevanju tigrastega komarja dokazano, da ta lahko prenaša mnoge bolezni, ne zgolj tiste, ki mu pripisujemo. Tako je tigrasti komar, ki je sicer znan kot prenašalec vročice denga, že leta 2007 ravno tako v Italiji skoraj 200 primerov okužbe z virusom čikungija. Morda se tudi malarija torej lahko prenaša s pomočjo različnih komarjev.

Kako se je ubranimo?

Komarniki in mreže, impregnirane z insekticidom, so uspešna začita, še boljša pa protimalarična zdravila.

Na najbolj ogroženih območjih se skuša malarijo nadzirati s pomočjo insekticidov – tako z uporabo zunaj kot v notranjih prostorih, prebivalstvo pa uporaba tudi mreže proti komarjev, ki so prepojene z insekticidi. Sicer pa se velja braniti pred piki enako kot bi se želeli otresti komarjev med sedenjem na lastni terasi – s prišili, ki odganjajo komarje.

Učinkovita obramba so tudi zdravila proti malariji. Tam, kjer je malarija prisotna, se trudijo, da bi z njimi zaščitili nosečnice in otroke. Če se v državo, kjer je prisotna malarija, odpravljate na dopust ali poslovno pot, pa zakon veleva, da se morate tudi sami ustrezno zaščititi z antimalarikom. Ponudnik potovanja vas mora na to opozoriti, če potujete sami, pa glede tveganja in preventive preverite Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer vas bodo seznanili z vsem potrebnim. Na voljo so sicer štiri različna zdravila, ki se pričnejo jemati že pred odhodom, in poskrbijo, da malarija prijetnega potovanja ne spremeni v nočno moro.

 

Uršula Novak
Foto: Pixabay