Med je živilo in zdravilo

Petek, 14. 09. 2018 03:08 Zdravje 1176

Med je sladka tekočina, ki jo čebele proizvajajo iz cvetličnega nektarja (medičine) ali iz mane, ki jo izločajo kljunate žuželke (uši, …). Med so sicer res poznali že davno pred prvimi pisnimi omembami, a njegov izvor in sestava sta bila dolgo časa velika skrivnost. Šele leta 1800 je pridobivanju tega nebeškega nektarja postalo resna gospodarska dejavnost, ki so jo znali izpopolniti s takšnimi in drugačnimi tehnološkimi izboljšavami.

Med je človek že od pradavnine cenil kot živilo in zdravilo. Tako ni nič čudnega, da ga je imel za pravi božji dar. Ste vedeli, da je med skozi stoletja obstajal kot edino sladko živilo, in sicer vse do odkritja sladkorja? Med je eno izmed najbolj vsestranskih živil, zato ga strokovnjaki priporočajo tako otrokom kot tudi starejšim, pa tudi športnikom, nosečnicam in bolnikom.

Med po izvoru delimo na 2 skupini

• Cvetlični med ali med iz nektarja je pridobljen iz nektarja cvetov.
  

  Med je koncentrirana oblika 3 sladkorjev, in sicer glukoze (27 – 36 %), fruktoze (33 – 42 %) ter saharoze (1 do 4 %).

   

• Gozdni med ali med iz mane je pridobljen predvsem iz izločkov določenih žuželk ali izločkov živih delov rastlin.

Sestava medu

Med je koncentrirana oblika 3 sladkorjev, in sicer glukoze (27 – 36 %), fruktoze (33 – 42 %) ter saharoze (1 do 4 %). Tako vsebuje približno 80 % sladkorjev. V medu najdemo tudi manjšo količino encimov, pri tem naj omenimo invertazo, katalazo, diastazo in tako naprej. Tu so seveda tudi mineralne snovi (kalcij, kalij, natrij, železo, magnezij, fosfor, jod, …), vitamini (B kompleks, C, pantotenska kislina, folna kislina, …) organske kisline ter beljakovine, aminokisline in aromatične snovi.

Razmerje med sladkorji v medu je odvisno od sorte medu ter encima invertaze, saj le-ta sodeluje pri razgradnji saharoze v enostavne sladkorje. Tako na primer cvetlični med vsebuje več fruktoze, gozdni med pa več glukoze.

Encimi v medu sodijo med najpomembnejše sestavine medu, saj omogočajo nastajanje medu iz različnih vrst nektarja, izločajo pa jih goltne in slinske žleze čebel.

Pridobivanje medu

Encimi v medu sodijo med najpomembnejše sestavine medu, saj omogočajo nastajanje medu iz različnih vrst nektarja, izločajo pa jih goltne in slinske žleze čebel.

Vsi vemo, da med proizvajajo čebele, a gotovo vas zanima, kaj se pri tem pravzaprav zgodi. Temeljna surovina za proizvodnjo medu sta nektar ali mana. To sladko snov čebele v svojih medenih želodčkih prenašajo v panj in jo obdelajo, dodajo ji tudi izločke svojih žlez in jo zgostijo. Med shranijo v celice satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki.

Čebelar mora biti pri delu s čebelami zelo vesten in skrben. Čebele proizvedejo več medu, kot ga lahko porabijo, zato čebelar odvzame presežek medu iz mediščnega dela panja.  Tako imenovano točenje medu je za čebelarja najljubše opravilo, pri tem pa mora poskrbeti za ustrezno higieno in čistost pripomočkov. Še preden da medeno sat v točilo, mora s posebnim orodjem odstraniti voščene pokrovčke, saj lahko le tako med izteče iz satovja. Z vrtenjem točila nato ustvari centrifugalno silo, zaradi katere med izteče iz celic na dno točila.  Med je potrebno še precediti, nato mora nekaj časa mirovati in že je pripravljen za polnjenje v embalažo.

Med in njegove vrste

Omenili smo že, da poznamo različne vrste medu, med njimi naj omenimo akacijev med, cvetlični med, smrekov med, hojev med, gozdni med, lipov med, žajbljev med, regratov med, kostanjev med in tako naprej. Prav vsaka vrsta medu ima svoj značilen okus in vonj, od vas pa je odvisno, katerega si boste izbrali.

Zdravilne lastnosti medu

• Med ima lastnosti antioksidantov, zato ga lahko zaužijemo po napornem delu, treningu ali dvigovanju težkih bremen.
• Zaradi visoke vsebnosti mineralnih snovi je med odlično pomirjevalo (omogoča sprostitev in boljši spanec), poleg tega pa nam zaradi sladkorjev dvigne nivo energije.
• V ljudskem zdravilstvu se je med že od nekdaj uporabljal za zdravljenje različnih bolezni ter za krepitev organizma.
• Pohvali se lahko s protimikrobnim delovanjem, deluje celo proti nekaterim glivicam. Tako med priporočamo za celjenje ran, opeklin ter takšnih in drugačnih vnetij, pa tudi različnih izpuščajev. Uporabljamo ga lahko tudi za zdravljenje razjed na želodcu. Zmanjšuje bolečino pri opeklinah in čirih.
• Med je odlično prehransko dopolnilo, saj vsebuje vitamine, minerale in encime. Svetujemo, da ga redno uživate v primeru, da ste podhranjeni, slabokrvni, noseči ali ste pod hudo fizično obremenitvijo. Seveda pride še kako prav ob manjši imunski odpornosti ter pri okrevanju po bolezni.
• Med pomirja pljuča, olajša izkašljevanje, umiri kašelj ter poskrbi za lažje dihanje. Lajša težave pri astmi.
  

  Med je zaradi visoke vsebnosti fruktoze slajši od belega sladkorja

• Ne smemo pozabiti omeniti učinkov medu na prebavila. Med pomaga proti mišičnim krčem, olajša prebavo, deluje proti zgagi, razjedam na želodcu ali dvanajsterniku. Deluje rahlo odvajalno. Jetrom pomaga pri presnovi ogljikovih hidratov in pri razstrupljanju.
• Med pomiri razdraženo kožo, zato se uporablja v kozmetične namene, in sicer pri izdelavi mil, krem, losjonov in tako naprej.
• Med med nosečnostjo umili jutranjo slabost, bruhanje ter izčrpanost ter ugodno vpliva na rast in razvoj otroka.

Še nekaj zanimivosti o medu

• Med je zaradi visoke vsebnosti fruktoze slajši od belega sladkorja.
• Temni med (gozdni med) se uporablja za izdelavo medenjakov ali močnejših jedi, medtem ko se svetli med (cvetlični med) uporablja v bolj nežnem pecivu.
• Med veže in zadrži vlago, zato medeno pecivo ostane sveže dalj časa.
• Kristalizacija medu je popolnoma naraven pojav in ne povzroča nobenih kemičnih sprememb. Kako hitro med kristalizira, je odvisno predvsem od vsebnosti vode, sestave medu ter temperature, pri kateri med hranimo.

Pripravila: Monika M.