• C Novo mesto
  • 05:50
  • Tor, 18.05.2021

Nova različica koronavirusa P1: Znanstvenih spoznanj ni, a širi se vrtoglavo

Zanesljiv internetni naslov za preverjanje zdravstvenih podatkov Pubmed, ki ga je objavila Ameriška nacionalna medicinska knjižnica in kjer se zbira medicinske članke z vsega sveta, v začetku aprila ni vseboval veliko znanstvenih podatkov o različici virusa imenovani P.1, kot eni izmed številnih različic virusa korona. Vseeno je bilo zaslediti, da se ta sev s severa Brazilije obnaša netipično in da bi lahko sklepali, da je bolj nalezljiv od ‘klasične’ različice.

A znanstvenih spoznanj še ni: virus se v Braziliji res vrti z vrtoglavo hitrostjo, po podatkih od 8. aprila pa je bilo v tej državi okuženih več kot 13 milijonov ljudi – na 211 milijonov prebivalcev. Ali je ta vrsta toliko bolj smrtonosna, je težko reči: res je, da se je število smrtnih primerov dramatično povečalo, v začetku januarja je vsak dan umrlo približno 1000 ljudi, zdaj jih je že 3000. Vendar je treba to upoštevati zdravstveno varstvo skoraj propadlo. Prav tako se v medijih prenaša predpostavka, da gre v 90% novih primerov za omenjeno novo različico, a je zaradi razmer v tamkajšnjem zdravstvu nemogoče preveriti genetsko kodo virusa pri vsakem bolniku .

Kaj je znano o sevu P.1?

Nesporno je tudi, da je bil ta že zabeležen ne le v Mehiki ali Kolumbiji, ampak da je že prispel v Evropo, Belgijo in Švedsko. Različica P.1 je bil identificirana 10. januarja v Braziliji in je že ustvarila 17 mutacij virusa SARS-CoV-2, od tega tri na ‘bodečem’ proteinu, kar nakazuje, da lažje prodre v človeške celice. Problematična je tudi mutacija E484K, ki lahko, tako se domneva, privede do bolezni tistih ljudi, ki so krono že premagali in so ustvarili imunost.

Kaj pa cepiva?

Ta sklep temelji na dejstvu, da je sev P.1 še posebej razširjen v brazilski zvezni državi Manaus, ker je tam veliko ljudi zbolelo za korono v prvem valu pandemije. Predpostavlja se tudi, da ima ta sev podobnost z južnoafriško mutacijo B.1.351, vendar se domneva, da so se te spremembe zgodile neodvisno. Je potek bolezni v tej vrsti težji? Glede na prejšnje izkušnje iz drugih držav zdravniki pravijo – ne, ni. A težko je reči dokončen odgovor ravno zaradi okužbe in prenatrpanosti bolnišnic, zato je več smrtnih primerov predvsem posledica pomanjkanja prostora na oddelkih za intenzivno nego in dovolj respiratorjev. Ali cepivo deluje tudi proti sevu P.1? In preprostega odgovora še ni: znano je, da AstraZeneca in BioNTech v laboratoriju proizvajata protitelesa proti sevu P.1, znano pa je tudi, da AstraZeneca ni tako učinkovita proti virusom z ‘južnoafriško’ mutacijo B.1.351. Se je pa že pokazalo, da lahko cepljene ljudi virus ‘napade’, a da je potek bolezni veliko blažji. V tej meri lahko rečemo, da vsaj do neke mere obstoječa cepiva delujejo tudi proti sevu P.1, vendar raziskave še vedno intenzivno izvajajo, še piše Vecernji List.

NaDlani.si; Foto: Unplash