• 18.61C Novo mesto
  • 18:17
  • Sob, 24.08.2019

Sladkorna bolezen – kaj je in kako jo zdravimo

Sladkorna bolezen ali bolj strokovno diabetes mellitus je kronična presnovna bolezen. V bistvu gre za skupino različnih bolezni, vsem pa je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Osnovna motnja je torej nesposobnost, da bi krvni sladkor prehajal iz krvi v celice. To prehajanje poteka pod nadzorom inzulina. Če je tega pomembnega hormona v krvi premalo ali če se celice nanj ne odzovejo, se vrednost glukoze v krvi poveča.

Ste vedeli?

  • Število bolnikov s sladkorno boleznijo se v Sloveniji strmo povečuje.
  • Za sladkorno boleznijo največkrat zbolijo odrasli, a zboleva tudi vedno več otrok.

Sladkorna bolezen oziroma previsok krvni sladkor je posledica sočasne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in zmanjšanega delovanja inzulina na različna telesna tkiva. Povečana koncentracija sladkorja v krvi vodi do okvare malih žilic v očeh in ledvicah. Pride lahko do ateroskleroze, ki prizadene srčne in mišične žile, vse to pa lahko vodi do infarkta, mišične kapi ali odmrtja uda. Zato je potrebno krvni sladkor skrbno nadzorovati.

Sladkorna bolezen in njeni simptomi

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je žal precej zahrbtna. Tako zelo dolgo ne povzroča prav nobenih težav. Značilni znaki sladkorne bolezni so:

  • huda žeja,
  • obilno pitje,
  • suha usta,
  • obilno odvajanje urina,
  • odvajanje ponoči,
  • nenamerno hujšanje,
  • suha in dražeča koža,
  • glivične okužbe kože,
  • meglen vid.

Pri pojavu teh simptomov je potreben nujen obisk pri zdravniku.

Tipi sladkornih bolezni

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen ima dva tipa, in sicer tip 1 in tip 2. Tip 1 se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih, zato se imenuje tudi juvenilni diabetes. Razvije se zaradi tega, ker beta celice v trebušni slinavki niso sposobne proizvajati inzulina, zato je bolnik odvisen od dajanja injekcih tega hormona.

Daleč najpogostejši tip pa je sladkorna bolezen tipa 2, ki “napade” kar 90 odstotkov vseh sladkornih bolnikov. Tu gre za trajno povečane vrednosti sladkorja v krvi, saj se iz trebušne slinavke ne izloča dovolj inzulina ali pa ta hormon v mišičevju in maščevju deluje pomanjkljivo. Pride do inzulinske odpornosti celic v tkivih kot tudi nepravilnega delovanja beta celic v trebušni slinavki. Bolezen se razvija zelo počasi.

Sladkorna bolezen pa obstaja še v tretji obliki, ki se imenuje nosečniška sladkorna bolezen.

Kako diagnosticiramo sladkorno bolezen?

Sladkorna bolezen se odkrije s preprosto laboratorijsko preiskavo. Če so vrednosti krvnega sladkorja na tešče večje od 7 mmol/l ali več ter čez dan večje od 11 mmol/l ali več, potem je sladkorna bolezen potrjena. Kljub temu, da je preiskava povsem preprosta, žal skoraj polovica bolnikov ostane brez zdravljenja. Smiselno je zgodnje odkrivanje bolezni, saj lahko v nasprotnem primeru pride do takšnih in drugačnih zapletov.

Bolj so ogrožene tiste osebe,

  • ki imajo v sorodstvu že primere sladkorne bolezni,
  • ki imajo večji obseg pasu,
  • ki imajo povečane vrednosti maščob,
  • ki imajo zvišan krvni tlak,
  • ki so doživele srčni infarkt ali možgansko kap,
  • ki so stare nad 45 let,
  • ki so telesno nedejavne,

Sladkorna bolezen in njeni zapleti

Sladkorna bolezen lahko sčasoma privede do poškodb žil v očeh, ledvicah in živčevju, vse to pa lahko vodi v slepoto, motnje prekrvavitve okončin, amputacij, odpovedi ledvic in tako naprej. Za to ni odgovoren samo povišan sladkor v krvi, temveč tudi zvišan krvni tlak ter večje vrednosti krvnih maščob.

Kaj lahko storite sami?

Sladkorna bolezen se lahko prepreči ali pa se lahko njen nastanek odloži, in sicer z zdravim načinom življenja. S tem seveda mislimo na redno telesno aktivnost, pravilno in zdravo prehrano (upoštevati je potrebno glikemični indeks živil), vzdrževanje zdrave telesne teže in tako naprej.

Telesno gibanje pomaga uravnavati nivo sladkorja v krvi, saj ima inzulinu podoben učinek, poleg tega pa poveča tudi občutljivost celic na inzulin, zmanjšuje vrednosti glukoze v krvi ter izboljšuje presnovo. Priporočamo aerobno vzdržljivostno vadbo in tiste dejavnosti, ki vključujejo več mišičnih skupin. Primeren šport so hoja, plavanje, kolesarjenje, nordijska hoja in podobno.

Kaj lahko stori zdravnik?

Sladkorna bolezen

Bolnik mora dobro vedeti, kaj sladkorna bolezen sploh je. Za to poskrbi medicinska sestra v ambulanti splošnega zdravnika, seveda pa si lahko veliko informacij preberete tudi na spletu. Medicinska sestra bolniku poda tudi napotke za življenje s to boleznijo. Dobro je, da se izobrazijo tudi ostali družinski člani, saj bo življenje veliko lažje, če ima bolnik oporo v družini.

Zelo veliko bolnikov, ki trpijo zaradi sladkorne bolezni tipa 2, lahko na začetku vzdržujejo normalno vrednost krvnega sladkorja brez zdravil. Sčasoma pa potrebujejo tudi zdravila v obliki injekcij ali tablet.  Za zmanjševanje vrednosti krvnega sladkorja seveda obstaja več skupin zdravil, ki delujejo različno, pa tudi jemlje se jih na različen način. Tako naj na primer omenimo sulfonilsečnine, ki spodbujajo izločanje inzulina iz beta celic  trebušne slinavke, in metformin, ki zmanjšuje sproščanje glukoze iz jeter. Ponavadi se uporablja kombinacija različnih zdravil. V skrajnem primeru so potrebne tudi injekcije inzulina.

Cilj zdravljenja pa ni le uravnavanje vrednosti krvnega sladkorja. Pomembno je preprečiti tudi že omenjene zaplete, ki jih povzroča sladkorna bolezen. Zato mora imeti bolnik čim bolj uravnano vrednost krvnega sladkorja čim daljši čas. Potreben je reden nadzor.

Pripravila: Monika Mrše

 

Sladkorna bolezen – kaj je in kako jo zdravimo
1 od 3
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.