• 7.01C Novo mesto
  • 15:17
  • Ned, 08.12.2019

Sladkorni trs: od kje prihaja sladkor v vaši kavi?

Sladkor je bil Evropejcem še v srednjem veku eksotična neznanka, danes pa si brez njega le težko predstavljamo življenje. Vsako jutro stresemo zvrhano žličko v svojo prvo skodelice kave, dodajamo ga najrazličnejšim sladicam in posladkom, najdemo pa ga lahko tudi v mnogih procesiranih živilih, ki jih uživamo dan za dnem. Pa veste, od kje sploh prihaja sladkor? Kje raste sladkorni trs? Kakšna je razlika med belim in rjavim sladkorjem? Je rjavi res bolj zdrav? Kaj pomeni, da je sladkor refiniran? Kaj pa kokosov sladkor?

Prvič poimenovan v Indiji

Ime sakara izvira iz starega indijskega jezika sanskrta, v katerem so zapisani originali mnogih svetih indijskih tekstov. To namiguje, da je domovina sladkornega trsa in sladkorja pravzaprav Indija. Vest o sladkorju se je sicer kmalu razširila tudi med stare Grke in Rimljane, ki so sladkor hitro začeli uvažati iz Indije. Mimogrede: Indija je še danes druga največja pridelovalka sladkorja na svetu; prva je Brazilija.

Po propadu veličastnega rimskega imperija je v Evropi zanimanje za sladkor nekoliko upadlo, in tako je bilo v naslednjih nekaj stoletjih, dokler se niso Evropejci v srednjem veku spet navdušili nad tem vsestransko uporabnim dodatkom različnim jedem.

Arabci so bili tisti, ki so se v Perziji naučili, kako pridelovati sladkor iz sladkornega trsa, in so tehnologijo prinesli v Evropo.

Ko se je v Evropi vzpostavilo zanimanje za sladkor, pa tudi znanje o tem, kako ga pridelovati, je zgodovina sladkorja na Zahodu postala bolj krvava. Ker v Evropi nimamo pravega podnebja za pridelovanje sladkornega trsa, so se v današnji Ameriki vzpostavile plantaže. Te pa so potrebovale delavce; in to poceni delavce v velikih količinah. Poželenje po sladkorju je tako postavilo temelje za trgovino s sužnji, ki so jih z ladjami na veliko pošiljali v Evropo.

Kako nastane rjavi sladkor in kako beli?

Rjavi sladkor je pravzaprav stranski produkt proizvodnje saharoze, kot kemijsko imenujemo sladkor, iz sladkornega trsa. Sladkor se da sicer pridobivati tudi iz sladkorne pese; ta način se je v Evropi uveljavil v 18. stoletju, ko je takratna zapletena politična situacija ustavila pritok sladkorja v Evropo.

V prvi fazi pridelave belega sladkorja se iz rastline pridobi t. i. surovi, rjavi nerafinirani sladkor. Tega se nato v naslednji fazi navadno rafinira v beli sladkor. Po drugi strani, kadar za pridelavo sladkorja uporabljamo sladkorno peso, pridobimo navadni beli sladkor že v prvi fazi predelave.

Beli vs rjavi sladkor

Rjavi sladkor vsebuje več koristnih mineralov, kot sta npr. za telo izjemno koristna železo in magnezij, in manj kalorij; vsebuje tudi nekaj sirupa in melaso.

Železo: telesu pomaga pri preskrbi s kisikom

Železo je za telo nujen mineral, saj ga lahko najdemo v prav vsaki celici vašega telesa, še posebej pomemben pa je za zgradbo rdečih krvničk. Te imajo v telesu zelo pomembno funkcijo, saj po krvi celicam neprestano prinašajo življenjsko nujen kisik. Če jih v telesu ni dovolj, to lahko pomeni resno težavo. Če se neprestano počutite utrujeni brez pravega razloga, saj niste opravljali nobene zahtevne fizične aktivnosti, je morda čas, da v svojo prehrano dodate več živil, ki vsebujejo železo. To pomaga krepiti tudi imunsko funkcijo telesa.

Magnezij: gradi kosti in DNA

Magnezij je zelo koristen mineral, saj igra ključno vlogo v mnogih pomembnih procesih v vašem telesu, in pomaga različnim organom. Uravnava raven krvnega sladkorja in krvnega pritiska ter pomaga pri delovanju tako živčnega sistema kot tudi mišic. Obenem je udeležen tudi pri procesu izdelave beljakovin, kosti ter celo DNA.

Kokosov sladkor

Kokos je v zadnjih letih postal izjemno priljubljeno živilo, ki ga cenimo zaradi prijetnega vonja in sladkega okusa, uporabljamo pa ga tudi v kozmetičnih izdelkih. Iz njega lahko pridelujemo vse od sladkorja pa do kosmičev, moke in kokosove vode.

Zanimivo dejstvo je, da se kokosov sladkor pravzaprav ne prideluje iz samih sadežev palm, okroglih dlakastih kokosov, ki vsebujejo sočno kokosovo meso in kokosovo vodo, ampak iz tekočine, ki jo lahko najdemo v palminih popkih. To tekočino se nato med procesom pridelave postavi na zmerno temperaturo, na kateri večina vode izpari, ostane pa le kokosov sladkor. Ta je na pogled, pa tudi po okusu, precej podoben bolj znanemu rjavemu sladkorju.

Agavin sirup

Agavin sirup je v zadnjih letih prav tako postal priljubljen produkt. Prideluje se ga iz različnih vrst agave, pri čemer se proces izdelave krepko razlikuje glede na vrsto rastline. Lahko ga dodamo v različne sladice, v katerih lahko zamenja vse od navadnega belega sladkorja do rjavega nerafiniranega. V recepte ga lahko dodamo tudi namesto medu.

Recept za okusne čokoladne “brownije” z rjavim trsnim nerafiniranim sladkorjem

Potrebujemo:

temno jedilno čokolado (200 g);

maslo (pol skodelice);

pekač;

pol skodelice moke;

pol skodelice kakava;

skodelico rjavega trsnega nerafiniranega sladkorja;

2 jajci;

pecilni papir.

Priprava: 

  1. korak; pekač najprej dobro namastimo z maslom in ga nato še obložimo s plastjo pecilnega papirje.
  2. korak: v manjšem loncu zavremo dve skodelici vode. Medtem ko čakamo, da voda zavre, na leseni deski za rezanje nasekljamo jedilno temno čokolado na majhne koščke. Te postavimo v stekleno posodo na vrh lonca, tako da se čokolada lahko začne topiti na pari.
  3. korak; medtem ko se čokolada topi, dodamo v posodo maslo. Mešamo, tako da se stopljena maslo in čokolada med seboj popolnoma premešata v opojno dišečo kremasto mešanico. Nato ugasnemo štedilnik, odstavimo mešanico in pustimo, da se počasi ohladi.
  4. korak: v drugi stekleni posodi zmešamo skodelico rjavega trsnega nerafiniranega sladkorja. Dodamo rumenjak in beljak dveh jajc ter temeljito premešamo.
  5. korak: mešanici sladkorja in jajc dodamo ščepec soli in temeljito premešamo.
  6. korak: zmešamo vsebini obeh posod med seboj. Mešamo, dokler sestavine niso med seboj popolnoma premešane in je zmes enakomerne bogate čokoladne barve.
  7. korak: dodamo pol skodelice moke. Temeljito premešamo.
  8. korak: dodamo pol skodelice kakava. Temeljito premešamo.
  9. korak: ko je mešanica povsem gladka in enakomerna, jo lahko dodamo v pekač, ki smo ga na začetku namastili in obložili s pecilnim papirjem. Gosto mešanico počasi vlijemo in postrgamo v pekač, ki ga nato damo v predhodno ogreto pečico. Pečemo pol ure na 180 °C.
  10. korak: pekač z debelimi rokavicami vzamemo iz pečice. Počakamo, da se testo ohladi. Nato ga z velikim, predhodno ogretim nožem, razrežemo na manjše pravokotnike ali kvadrate. Postrežemo še toplo, s skodelico kave ali mleka in stepeno smetano. Browniji sicer teknejo tudi ohlajeni.

Dober tek!

A. K. 

Vir fotografij: Unsplash

Sladkorni trs: od kje prihaja sladkor v vaši kavi?
1 od 4
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.