NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Po kratkem temperaturnem oddihu se bo poletje znova pokazalo v svoji najbolj vroči podobi. Slovenijo prihodnji teden čaka stopnjevanje vročine, proti koncu tedna pa bi lahko termometri ponekod pokazali okoli 37 ali 38 stopinj Celzija. Vročina bo vsak dan močnejša Petek in sobota še ne bosta prinesla ničesar izjemnega. Danes bodo najvišje temperature od 22 do 28 stopinj Celzija, v soboto pa od 25 do 29 stopinj. V nedeljo bo predvsem na zahodu in v osrednji Sloveniji več oblakov, pojavile se bodo krajevne padavine, plohe in posamezne nevihte. Nato pa sledi preobrat. Nad večjim delom Evrope bo vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, vročinski val iz zahodne Evrope pa se bo začel širiti proti Alpam in Sloveniji. Od torka bo večinoma jasno, vsak naslednji dan pa bo

Po občutni podražitvi goriv prihaja ukrep, ki bo voznikom prihranil več evrov ob vsakem polnjenju rezervoarja. Bencin bo skoraj deset centov, dizel pa več kot enajst centov na liter cenejši, kot bi bil brez posega države. Vlada začasno ukinja dve dajatvi Vlada je na dopisni seji sprejela ukrep, s katerim želi ublažiti pritisk naraščajočih cen naftnih derivatov. Od 28. julija do 28. septembra 2026 bosta prispevek za energetsko učinkovitost in okoljska dajatev za izpuste ogljikovega dioksida pri bencinu, dizlu ter ekstra lahkem kurilnem olju določena v višini nič evrov. Razlog za poseg so višje nabavne cene goriv, povezane z vojaškim posredovanjem v Iranu in negotovostjo na mednarodnih naftnih trgih. Te spremembe se prek borznih kotacij in tečaja dolarja prenašaj

Žan Mahnič je ob razpisu jesenskega referenduma izrekel enega najostrejših političnih pozivov doslej. V ospredje je postavil Alenko Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba ter glasovanje 11. oktobra označil za odločanje med učinkovitim nadzorom oblasti in zaščito korupcije. Tri imena, en referendum in izjemno težke besede Poslanec SDS Žan Mahnič pred referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni izbiral besed. Volivcem je sporočil: »Če ne želite, da se državni denar steka v žepe Alenke Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba, potem bomo šli množično 11. oktobra na volišča in glasovali ZA.« Mahnič je šel še korak dlje. Po njegovih besedah naj bi tisti, ki bodo glasovali proti uveljavitvi zakona, s tem podprli »krajo, klientelize

Bi morali ljudje, ki so zdravi in sposobni za delo, v zameno za denarno socialno pomoč nekaj prispevati skupnosti? Demokrati so z anketo odprli temo, ki je med ljudmi prisotna že dolgo, vendar preprostih odgovorov nanjo ni. V središču so tisti, ki bi lahko delali Demokrati so sledilce vprašali, ali bi morala biti denarna socialna pomoč za delovno sposobne osebe pogojena z opravljanjem družbeno koristnega dela. Ob tem so zapisali: »Kdor lahko dela, bo delal!« Predlog ne govori o bolnih, invalidih, starejših ali ljudeh, ki so se znašli v težkem položaju in dela objektivno ne morejo opravljati. Prav tako ne bi smel zajeti tistih, ki službo aktivno iščejo, a je kljub trudu ne najdejo. V ospredju so predvsem posamezniki, ki so za delo sposobni, vendar ponujene možnosti

Letni dodatek za upokojence je bil leta 2026 izplačan v petih različnih zneskih. Največ, 470 evrov, so prejeli upokojenci z najnižjimi pokojninami, medtem ko je najnižji dodatek znašal 160 evrov. Pri določitvi zneska pa ni pomembna samo slovenska pokojnina, saj se lahko upoštevajo tudi pokojnina iz tujine, del vdovske pokojnine in nekateri drugi prejemki. Letni dodatek za upokojence je eden najbolj pričakovanih pokojninskih prejemkov v letu. Številni ga poznajo tudi kot upokojenski regres, čeprav uradno ne gre za regres iz delovnega razmerja. Namenjen je prejemnikom pokojnin in določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, njegova višina pa je odvisna predvsem od višine pokojnine. Večina upravičencev je letni dodatek za upokojence za leto 2026 prejela 30. junija s

Ustavno sodišče je s petimi glasovi proti dvema odločilo, da novi način upravljanja RTV Slovenija ni v Ena najbolj odmevnih ustavnopravnih zgodb zadnjih let je dobila epilog. Ustavno sodišče je presodilo, da novi način upravljanja RTV Slovenija ni v neskladju z ustavo, vendar je hkrati razveljavilo določbo, ki bi omogočala razrešitev svetnika že zaradi ovadbe KPK. Pet glasov za, dva proti Po treh letih in pol pravnega, političnega in javnega prerekanja je Ustavno sodišče vendarle sprejelo končno odločitev o noveli zakona o RTV Slovenija. Za odločitev je glasovalo pet ustavnih sodnikov, proti pa dva. Iz odločanja sta bila izločena Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon. Proti večinskemu stališču sta glasovala Marko Starman in Rok Svetlič, ki sta pripravila

Razprava o rekordnih cenah dizla se je na omrežju X hitro spremenila v oster politični obračun. Arjan Pregl je želel zbosti Zorana Stevanovića, Resni.ca pa mu je odgovorila z očitki, da oblast kritizira zelo selektivno. Od cene dizla do političnega spopada Predsednik državnega zbora in prvak Resni.ce Zoran Stevanović je v videoposnetku spregovoril o visokih cenah dizla ter odgovornost zanje pripisal predvsem svetovnim razmeram, ceni nafte in davčni politiki vlade. Stevanović, ki je bil aprila izvoljen na čelo državnega zbora, je ob tem poudaril, da Resni.ca s petimi poslanci ni del vlade in zato ne more sama določati trošarin ali spreminjati davčne strukture. Njegov nastop je očitno zmotil umetnika in glasnega spletnega komentatorja Arjana Pregla. Ta je zajedljivo

Delo upokojenca in omejitev ur sta odvisna predvsem od izbrane oblike dela. Pri začasnem ali občasnem delu lahko upokojenec praviloma dela največ 85 ur mesečno, trikrat v letu pa do 125 ur. Pri avtorski ali podjemni pogodbi zakonske omejitve ur ni, vendar takšna pogodba ne sme prikrivati rednega delovnega razmerja. Številni upokojenci želijo tudi po upokojitvi ostati dejavni, pomagati nekdanjemu delodajalcu ali si z dodatnim delom izboljšati mesečni prihodek. Najpogostejše vprašanje je, koliko ur lahko upokojenec sploh dela, ne da bi zaradi tega izgubil pokojnino. Odgovor ni enak za vse. Delo upokojenca – omejitev ur je treba presojati glede na pogodbo oziroma pravno podlago, po kateri upokojenec opravlja delo. Najbolj natančne omejitve veljajo pri začasnem in občasne

Morje navijačev, 21 znamenitih serpentin in napad, na katerega tekmeci niso imeli odgovora. Tadej Pogačar je z rekordnim časom 35 minut in 26 sekund osvojil Alpe d'Huez ter naredil odločilen korak proti skupni zmagi na Dirki po Franciji. Rumena majica ni želela čakati Kratka, a brutalna 19. etapa od Gapa do Alpe d'Hueza je bila dolga 127,9 kilometra, kolesarje pa je čakalo približno 3500 višinskih metrov. Ob vznožju zadnjega vzpona so imeli ubežniki še okoli tri minute in pol prednosti. Marsikdo je pomislil, da bi lahko bila etapna zmaga že oddana. Pogačar je imel drugačen načrt. Tour se je na sloviti vzpon vrnil prvič po letu 2022, organizatorji pa so letos prvič pripravili kar dva zaporedna cilja na Alpe d'Huezu. Petkova etapa je potekala po tradicionalni trasi

Nova odločitev okoljskega ministrstva je močno zapletla položaj Mestne občine Ljubljana. Presoja vplivov na okolje je za sporni del kanala C0 znova obvezna, zato se odpirajo vprašanja o dovoljenjih, uporabi kanala in naslednjih pravnih bitkah. Ministrstvo zavrnilo zahtevo ljubljanske občine Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, izdano 16. julija, zavrnilo zahtevo Mestne občine Ljubljana, ki je želela doseči odpravo sklepa Agencije RS za okolje iz leta 2020. Ta določa, da mora občina za vgradnjo armiranobetonske kinete na delu povezovalnega kanala C0 izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Gre za pomemben preobrat. Še leta 2023 je ministrstvo pod vodstvom prejšnje oblasti odločilo, da presoja za kineto ni potrebna, ker naj bi