Slovenski kmetje znova opozarjajo, da divjad povzroča vse več škode na kmetijskih površinah, številni pa menijo, da trenutni ukrepi niso dovolj. Po njihovih besedah so ponekod ogroženi že temelji kmetijskega preživetja. Divjad povzroča škodo skozi vse leto Čeprav lovci v Sloveniji vsako leto iz narave odvzamejo približno 20.000 divjih prašičev in 8.000 jelenov, kmetje opozarjajo, da to še zdaleč ni dovolj za obvladovanje populacije. Na težave so ponovno opozorili tudi v prispevku Televizije Maribor, kjer je lastnica ene izmed kmetij opisala vsakodnevno realnost življenja ob povečanem pritisku divjadi. »Vsak teden pridejo ponoči« Po njenih besedah divjad na njihovo kmetijo prihaja praktično redno. »Vsak teden pridejo ponoči jest in povzročajo škodo,«

Gorenjski policisti so v zadnjih dneh izvedli obsežen prometni nadzor, pri katerem so v akcijo vključili celo policijski helikopter. Rezultati so razkrili vrsto nevarnih prekrškov, od motoristov, ki so prehitevali čez polno črto in vozili »v škarje«, do voznikov, ki so po avtocesti drveli skoraj 50 kilometrov na uro prehitro. Helikopter iz zraka spremljal motoriste Gorenjski policisti so v nedeljo izvedli poostren nadzor nad vozniki enoslednih vozil, pri čemer jim je pomagala tudi posadka helikopterja Letalske policijske enote. Nadzor je potekal na najbolj obremenjenih gorenjskih cestnih relacijah, kjer policisti in domačini pogosto opozarjajo na nevarno vožnjo motoristov. Posebej problematična je bila cesta med Preddvorom in Zgornjim Jezerskim, kjer so policisti zaznali

Tretji del analize volilnih rezultatov, ki jo je objavil Peter Gregorčič, prinaša zanimiv in za mnoge nepričakovan sklep. Na volitvah v Državni zbor 2026 višja volilna udeležba ni koristila levemu političnemu polu, temveč desnemu. V središču analize je bila volilna udeležba Gregorčič je v tretjem delu nadaljeval serijo analiz, v kateri je v prvem delu volilne okraje razvrstil od bolj levih proti bolj desnim, v drugem pa analiziral njihove premike med letoma 2022 in 2026. Tokrat se je osredotočil na volilno udeležbo in na to, kako je ta povezana s politično usmerjenostjo posameznih okrajev. Pri tem je uporabil indeks IOP, torej indeks odstopanja od povprečja, in indeks dIOP, ki pokaže spremembo tega odstopanja glede na leto 2022. Državna volilna komisija je sicer

Na Kmetiji so gledalci spremljali enega bolj čustvenih večerov. Aleksandra April je v areni premagala Emo Dragišić, ki ob slovesu ni mogla zadržati solz. Njen odhod je še posebej pretresel Jana Zoreta, za katerega je bilo slovo eno najtežjih do zdaj. A to ni bil edini pretres na posestvu. Napetosti na Kmetiji so očitno dosegle novo vrelišče. Dejan Guzej je Gregorju Merdausu priznal, da ima vsega dovolj in da ne prenese več sotekmovalcev. Razkril je tudi, da ga zmaga sploh ne zanima, saj naj bi bil njegov pravi cilj povsem drugje. »Zato sem jaz šel na kmetijo, moj cilj ni zmaga,« je dejal in namignil, da želi na posestvu zaprositi svojo izbranko. Gregor nad tem priznanjem ni skrival presenečenja. Prepričan je bil, da nekaj ne drži, saj je ocenil, da je Dejanova izpoved

Kar se je začelo kot razprava o tajnem glasovanju, se je v nekaj urah spremenilo v enega bolj surovih političnih obračunov teh dni. Zoran Stevanović je opozoril na pritiske, Levica pa mu je odgovorila, da gre za “mešanje megle” in zavajanje lastnih volivcev. Tajno glasovanje, ki je odprlo preveč vprašanj Petkovo glasovanje za predsednika Državnega zbora naj bi bilo izraz svobodne presoje poslancev. A zgodilo se je nasprotno: namesto vtisa neodvisnosti je v javnosti ostal občutek, da je bilo v ozadju veliko nezaupanja, preverjanja in političnega računanja. Na glasovanju je bilo oddanih 79 glasovnic, Stevanović jih je dobil 48, proti jih je bilo 29, dve pa sta bili neveljavni. Enajst poslancev glasovnic sploh ni prevzelo, med njimi poslanci SD ter poslanci Levice in Ves

V razpravi o dolgotrajni oskrbi so besede letele ostro, skoraj brez zavor. Janez Cigler Kralj je Asto Vrečko obtožil, da vlada podcenjuje razmere na terenu, ljudi pa pušča v sistemu, kjer lahko za primerljivo oskrbo nekdo plačuje tudi stotine evrov več kot drugi. Besede, ki niso zadele v prazno »Storitev en plačuje 700 evrov več kot pa drugi. To je problem. Problem je to, da na terenu po celi Sloveniji ljudje nimajo dolgotrajne oskrbe,« je bil oster Janez Cigler Kralj, ko je z očitki udaril po vladni strani in odgovornost politično pripel prav ministrici Asti Vrečko. Njegovo sporočilo je bilo jasno: država je ljudem najprej obljubila sistem, nato pa jih pustila v zmedi, neenakosti in čakanju. To ni bil le še en parlamentarni stavek za dnevno rabo. V ozadju je veli

Ko so v avli srednje šole v Pauls Valleyju zadoneli streli, bi se lahko zgodila nova ameriška tragedija. A v tistem odločilnem trenutku je ravnatelj Kirk Moore storil nekaj, kar je verjetno rešilo številna življenja. Sekunde, ki so odločale o vsem Na srednji šoli Pauls Valley v Oklahomi se je 7. aprila odvila drama, ob kateri zaledeni kri. Nekdanji dijak Victor Lee Hawkins je vstopil v šolsko avlo oborožen in začel meriti proti dijakom. Po podatkih ameriških medijev in oblasti je bil napad veliko hujši, kot se je sprva zdelo – šlo naj bi za načrtovan množični pokol po vzoru Columbina. Toda zgodba se ni končala tako, kot se prepogosto končajo podobni napadi v ZDA. Ravnatelj Kirk Moore je v trenutku, ko je napadalec sprožil strel, stekel proti njemu, ga podrl n

Košarkarja Los Angeles Lakers Luka Dončić in Detroit Pistons Cade Cunningham izpolnjujeta pogoje za letošnje individualne nagrade v sezoni 2025/26, vključno z nagrado MVP in uvrstitvijo v idealne peterke, potem ko je liga NBA skupaj z združenjem igralcev NBPA odobrila njuni pritožbi glede pravila o najmanj 65 odigranih tekmah, danes poroča ESPN. Dončić je v rednem delu sezone odigral 64 tekem, dve pa je decembra izpustil zaradi rojstva otroka v tujini. Cunningham je na drugi strani nastopil na 63 tekmah, saj je zaradi kolapsa pljuč izpustil skupno 12 obračunov. Njuna primera so ocenili kot »izjemne okoliščine«, kar jima je omogočilo, da ostaneta v konkurenci za najpomembnejše individualne nagrade lige. »Hvaležen sem združenju NBPA, da je zastopalo moje intere

Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o Wolf-Hirschhornovem sindromu je Društvo Viljem Julijan delilo pretresljivo zgodbo skoraj 12-letnega dečka Eneja, ki se že od rojstva bori z izjemno redko in neozdravljivo genetsko boleznijo. Kljub številnim zdravstvenim težavam njegovi najbližji pravijo, da je poln veselja, smeha in neverjetne volje do življenja. Rodil se je z redko in neozdravljivo boleznijo Enej ima Wolf-Hirschhornov sindrom, redko genetsko bolezen, ki povzroča izrazite razvojne zaostanke, težave pri hranjenju, epileptične napade, oslabel imunski sistem in številne druge zdravstvene zaplete. Pri Eneju se bolezen kaže v posebej hudi obliki. Ne govori, ne hodi, ne sedi samostojno in se ne more hraniti skozi usta, ampak preko stome. Ima epileptične napade, zelo slab vi

Ganljiva zgodba o policijskem spremstvu nosečnice s popadki do postojnske porodnišnice je na družbenih omrežjih sprožila val odzivov. Medtem ko številni policistom čestitajo za hitro pomoč, se drugi sprašujejo, zakaj par ni odšel v bližjo porodnišnico v Šempetru. Policisti zagotovili spremstvo do Postojne Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Nova Gorica je v petek, 10. aprila 2026, prejel klic voznika, ki je v hudi stiski svojo partnerko zaradi nujnih zdravstvenih razlogov že prevažal proti porodnišnici v Postojni. Ker je bilo treba zagotoviti čim hitrejši prihod do zdravstvene oskrbe, je bilo odrejeno policijsko spremstvo. Policisti prometne policije Nova Gorica so par od Šempasa dalje pod spremstvom patruljnega vozila varno pospremili po hitri cesti