Pod dnom köbenhavnskega pristanišča so arheologi našli razbitine ladje Dannebroge, ene najbolj znanih danskih vojnih ladij iz začetka 19. stoletja. Odkritje ni pomembno le za zgodovino, ampak tudi za znanost: raziskovalci v skoraj ničelni vidljivosti preučujejo ostanke ladje, ki je leta 1801 zagorela, jo je zaneslo po vodi in jo je nato raznesla silovita eksplozija. Raziskave potekajo tudi zato, ker bo območje kmalu zajela gradnja nove mestne četrti Lynetteholm. Köbenhavn: Nekatere zgodbe se iz morja ne vrnejo nikoli. Druge potrebujejo več kot dve stoletji. Prav to se je zdaj zgodilo pri danski prestolnici, kjer so pod plastmi mulja in temne vode odkrili razbitino ladje Dannebroge, nekdanje paradne ladje danske mornarice. Za Dance to ni le arheološka najdba, ampak vrnitev pr

Pod ulicami sodobne Budimpešte se je skrivala najdba, ki je presenetila tudi arheologe. Med izkopavanji v delu mesta Óbuda so odprli približno 1.700 let star rimski sarkofag, ki je bil po dolgem času še vedno izjemno dobro ohranjen. Prav takšne najdbe so redke, saj grobnice skozi stoletja pogosto poškodujejo roparji, gradnje ali čas. Kje so našli sarkofag Odkritje prihaja z območja nekdanjega Aquincuma, pomembnega rimskega naselja ob Donavi. To območje je bilo v času rimskega imperija živahno središče, danes pa arheologi tam še vedno odkrivajo sledi vsakdanjega življenja, pokopov in mestne infrastrukture. Simvolična fotografija Rimskega naselja Tokrat so naleteli na kamniti sarkofag, katerega pokrov je bil še vedno trdno zaprt. Prav to je eden od razlogov, da

Na spletu zasebnosti praviloma ne zaščiti ena sama nastavitev, ampak nekaj osnovnih navad. Največ pomenijo tri stvari: da delimo manj osebnih podatkov, da bolje zaščitimo svoje račune in da bolj previdno ravnamo pri povezavah, aplikacijah ter dovoljenjih. Večina težav se ne začne pri velikem “vdoru”, ampak pri vsakdanjih malenkostih: istem geslu na več straneh, javno objavljenih podatkih ali nepremišljenem kliku. Zakaj je zasebnost na spletu več kot le tehnično vprašanje? Ker osebni podatki niso samo ime, priimek ali naslov. Mednje sodijo tudi lokacija, zgodovina iskanj, nakupne navade, fotografije, stiki, podatki o napravi in vzorci vedenja na spletu. Ko se takšni podatki povezujejo med seboj, lahko o človeku povedo precej več, kot se zdi na prvi pogled. Foto

Čeprav je večina kač, s katerimi se srečujemo, nenevarna in celo koristna, si jih nihče ne želi kot stalnih gostij na domačem dvorišču. Na srečo obstaja več naravnih in preverjenih načinov, s katerimi lahko dom in okolico naredite manj privlačna za te plazilce, ne da bi posegali po nevarnih strupih. S toplimi dnevi so srečanja s kačami pogostejša, kar pri mnogih povzroča nelagodje in strah. Kače imajo sicer pomembno vlogo v ekosistemu, predvsem pri nadzoru nad populacijo glodavcev in drugih škodljivcev, vendar je razumljivo, da jih želimo zadržati na varni razdalji od doma. Ključ je preprost: iščejo hrano in varno zavetje. Če jim odvzamete eno ali oboje, bo vaše dvorišče zanje hitro postalo nezanimivo. Najpomembnejši korak je urejena okolica. Visoka in go

Tehnologija škodi počutju takrat, ko ni več samo orodje, ampak začne urejati vaš dan. To se običajno ne pokaže najprej v številu ur, ampak v posledicah: spite slabše, ste bolj razdražljivi, težje se zberete ali ste manj prisotni v odnosih. Glavno vprašanje zato ni, koliko časa ste pred zaslonom, ampak ali vam je po uporabi dolgoročno bolje ali slabše. Kako najhitreje prepoznate, da je nekaj narobe? Najprej si postavite štiri zelo preprosta vprašanja: Ali zaradi telefona ali računalnika hodim spat pozneje? Ali sem po uporabi bolj miren ali bolj napet? Ali me zaslon med delom, učenjem ali pogovorom hitro “odnese”? Ali zaradi tehnologije opuščam stvari, po katerih se sicer počutim bolje? Če je odgovor na več teh vprašanj pogosto da, je to ž

Umetna inteligenca se lahko moti. Ne le pri zapletenih vprašanjih, ampak tudi pri datumih, imenih, številkah, virih in povzetkih dokumentov. Največja težava ni vedno v sami napaki, ampak v tem, da je odgovor pogosto napisan gladko, samozavestno in brez jasnega signala, da je lahko napačen. Prav zato je pomembno, da AI razumemo kot koristno pomoč, ne pa kot samodejno avtoriteto. Zakaj umetna inteligenca včasih poda napačen odgovor? Generativni modeli ne preverjajo resničnosti na enak način kot človek, ki odpre zakon, poišče izvirni članek ali primerja več virov med seboj. Njihov cilj je predvsem ustvariti odgovor, ki je jezikovno smiseln in verjeten glede na vprašanje. To pogosto deluje zelo dobro, ne pomeni pa, da je vsaka trditev tudi točna. Foto: Napačen odgovo

Otrok na spletu ni najbolje zaščiten takrat, ko mu odrasli vse prepovejo, ampak takrat, ko ima ob sebi odraslega, ki razume tveganja, pozna osnovne nastavitve in se z njim redno pogovarja. V praksi največ pomenijo štiri stvari: zasebni profili, manj deljenja osebnih podatkov, jasna pravila uporabe in dogovor, da otrok ob težavi ne bo kaznovan, ampak bo dobil pomoč. To ni mehka rešitev, ampak najbolj uporabna, ker združuje tehniko, vzgojo in zaupanje. Zakaj popolna prepoved interneta ni dobra zaščita? Ker otroka ne nauči, kako ravnati, ko se s težavo sreča sam. Internet ni ločen prostor, kamor otroci “zaidejo”, ampak del njihovega vsakdana: tam komunicirajo, gledajo videe, igrajo igre, se učijo in oblikujejo odnose. Če otrok doma sliši predvsem “ne smeš” ali

Tehnologija lahko otrokom skrajša spanec, oteži uspavanje in poslabša večerno rutino, vendar učinek ni vedno enak. Največ težav praviloma nastane takrat, ko otrok zaslon uporablja tik pred spanjem, v postelji ali ponoči, ko naprava ostane v sobi. Hkrati pa stroka opozarja, da ni dovolj govoriti samo o “času pred zaslonom”; pomembni so tudi starost otroka, vrsta vsebine, način uporabe in družinska pravila. Zakaj so večerni zasloni za spanje najbolj občutljiva točka? Večerni čas je občutljiv zato, ker se takrat telo pripravlja na umirjanje. Ameriška pediatrična akademija prek portala HealthyChildren priporoča, da zasloni niso v otroški spalnici in da se ugasnejo vsaj eno uro pred spanjem, ker lahko zmotijo uspavanje in nočni počitek. NIJZ v slovenskem konteks

Znanstvene novice lahko bereš pametno tudi brez strokovne izobrazbe: tako, da hitro preveriš kakšna študija je v ozadju, kako velik je učinek (ne le “v odstotkih”), in kaj je v resnici dokazano ter kaj je še negotovo. Najpogostejše napake nastanejo, ko naslov iz “povezano z” naredi “povzroča” ali ko navaja le relativno tveganje brez osnovne “izhodiščne” verjetnosti. Če si zapomniš nekaj preprostih kontrolnih vprašanj, boš ločil uporabno informacijo od pretiravanja. Zakaj so znanstvene novice pogosto videti bolj “gotove”, kot so? Ker znanost govori v verjetnostih in omejitvah, mediji pa v kratkih sklepih. Smernice za poročanje o znanosti izrecno opozarjajo, da naj prispevki navedejo glavne omejitve, stopnjo raziskave (celice, živali, ljudje) in pri

Digitalna plačila so način, kako se denar prenese elektronsko, prek bank, kartičnih omrežij ali plačilnih shem, brez menjave gotovine. Ko plačate s kartico, telefonom ali z nakazilom, sistem v ozadju najprej preveri, ali ste res vi, ali so sredstva na voljo in ali je transakcija varna, nato pa jo potrdi ali zavrne. V trgovini se to navadno zgodi v nekaj sekundah; pri nakazilih je odvisno od vrste prenosa (navadni SEPA ali takojšnji). Razumevanje osnovnega “kaj se zgodi v ozadju” pomaga predvsem pri varnosti, reklamacijah in pravilnih pričakovanjih, kdaj bo denar dejansko prispel. Kaj se zgodi, ko plačam s kartico ali telefonom na POS terminalu? Pri plačilu na prodajnem mestu (POS) terminal pošlje zahtevo za odobritev. V verigi je običajno več akterjev: trgovčev proc