Spletni izzivi se po spletu širijo hitro zato, ker združujejo tri stvari: preprost posnetek, možnost posnemanja in nagrado v obliki pozornosti. Ko je dejanje dovolj kratko, vidno in ponovljivo, ga platforme zlahka razširijo, uporabniki pa ga z enim klikom prenesejo naprej. To še ne pomeni, da je vsak izziv nevaren, pomeni pa, da se lahko tudi tvegan ali škodljiv vzorec obnašanja v zelo kratkem času spremeni v množičen pojav. Zakaj so spletni izzivi tako privlačni? Privlačnost je v tem, da izziv od človeka ne zahteva dolge razlage. Običajno gre za kratek, jasen poziv: naredi to, posnemi, objavi, označi druge. Safe.si opozarja, da so spletni izzivi prav to: vabila k dejanju, ki ga uporabnik praviloma posname in deli na družabnih omrežjih. Ravno zato so zgrajeni za hitr

Študentka iz Srbije je z ostrim odgovorom novinarki provladnega medija Informer postala viralni simbol študentskih protestov. Na vprašanje novinarke »Kako vam je ime?« je sprva mirno odgovorila: »Jaz obsojam vas.« Ko je novinarka vztrajala, je sledil oster odziv: »Kaj te briga, kako mi je ime?« Na dodatno vprašanje »Kaj me briga?« je kratko odvrnila: »Kurac.« Posnetek je hitro zaokrožil po spletu, njen odgovor pa so delile tudi znane osebnosti, med njimi Severina. Na družbenih omrežjih so se pojavili številni odzivi in tudi ilustracije z njeno podobo. Njena identiteta za zdaj ni znana. View this post on Instagram A post shared by Mihajilo Popovic Jr. (@jr_superstar_) V ozadju viralnega dogodka potekajo resne napetosti. Srbska policija je vstop

Po več kot pol stoletja se človeštvo znova približuje enemu največjih mejnikov raziskovanja vesolja. Odprava Artemis II bo prva misija po letu 1972, v okviru katere bodo ljudje znova poleteli proti Luni. Tokrat je ne bodo dosegli s pristankom, niti ne bodo vstopili v njeno orbito, jo bodo pa obleteli in se vrnili na Zemljo. Po 55 letih znova proti Luni Za štiričlansko posadko bo to desetdnevna odprava, za ves svet pa eden najbolj simbolnih trenutkov sodobne vesoljske dobe. Če bo šlo vse po načrtih, bo misija pomenila velik korak proti vrnitvi človeka na Lunino površje. Artemis II bo za mnoge prva priložnost v življenju, da spremljajo človeško odpravo proti Luni. Zadnjič se je to zgodilo leta 1972, ko je na odpravi Apollo 17 človek zadnjič stopil na lunarna tla. Tok

V Italiji odmeva primer staršev iz Trsta, ki sta si februarja privoščila počitnice v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, doma pa samih pustila pet mladoletnih otrok. Ti so morali med njuno odsotnostjo skrbeti ne le zase, ampak tudi za štiri pse in 11 mačk, poročajo lokalni mediji. Za ženin rojstni dan sta starša odpotovala, otroci, vsi razen enega osnovnošolci, pa so ostali sami doma. Kaj se dogaja, je šele po nekaj dneh ugotovila učiteljica enega od mlajših otrok, ki je obvestila pristojne službe, je poročala televizija RAI. Italijanski kazenski zakonik ne določa avtomatične globe za vsako situacijo, ko nekdo pusti mladoletnega otroka samega, temveč to obravnava kot morebitno kaznivo dejanje zapustitve mladoletne ali nesposobne osebe po 591. členu. Ta določa

Na družbenih omrežjih je znova zaokrožila zgodba ustvarjalke vsebin Lily Phillips, ki naj bi v enem dnevu spala z več kot tisoč moškimi, nato pa presenetila z odločitvijo za krst in spremembo življenjske poti. Njena zgodba je hitro postala viralna in sprožila številne odzive – od podpore do dvomov o verodostojnosti in motivih. Viralna zgodba, ki je preplavila splet Primer Lily Phillips se je razširil predvsem prek družbenih omrežij, kjer so uporabniki množično delili posnetke in zapise o njenem domnevnem podvigu ter kasnejši odločitvi za krst. Odzivi so zelo deljeni. Medtem ko nekateri poudarjajo, da ima vsak pravico do spremembe in novega začetka, drugi opozarjajo, da bi lahko šlo za premišljeno potezo za ohranjanje pozornosti v javnosti. Po poročanju tujih

Družbeni pojavi se širijo predvsem prek posnemanja, pogovorov in omrežij zaupanja: ideja postane “resnična” šele, ko jo dovolj ljudi vidi pri drugih in jo začne šteti za normalno ali koristno. Proces je običajno postopen (od majhne skupine do večine), včasih pa se zaradi čustev, medijske pozornosti ali občutka nujnosti nenadoma pospeši. Pomembno je tudi, kdo pojav prinese v skupnost: isti predlog bo imel drugačen učinek, če pride od bližnjega prijatelja, zdravnika, učitelja ali neznanca na spletu. Družbena omrežja širjenje pohitrijo, ne ustvarijo pa ga sama od sebe. Zakaj se nekateri pojavi razširijo, drugi pa izginejo? Najbolj osnovni mehanizem je opazovalno učenje: ljudje se učimo, kaj je sprejemljivo in smiselno, tako da gledamo druge. Psiholog Albert B

Kdo ima v tej situaciji prednost in v kakšnem vrstnem redu bi morala vozila zapeljati skozi križišče? Prometna pravila so zasnovana tako, da zagotavljajo varnost udeležencev v prometu in omogočajo nemoten pretok vozil, vendar so resnične prometne situacije pogosto bolj zapletene, zlasti na križiščih brez semaforjev in prometnih znakov. V takih primerih se vozniki opirajo na splošna prometna pravila, da bi preprečili nesreče in zagotovili varno vožnjo. Nedavno se je na družbenih omrežjih pojavila zanimiva fotografija, ki prikazuje zahtevno prometno situacijo na takšnem križišču. Na sliki so tri vozila: rumeni avtomobil, modri avtomobil in tovornjak. Vprašanje, ki je sprožilo razpravo med vozniki, je: kdo ima v takšni situaciji prednost in v kakšnem vrstnem redu

Najkrajša razlaga je hkrati tudi najpomembnejša: preprosto sporočilo ima krajšo pot do razumevanja, spomina in deljenja. Ni pa vsaka preprostost dobra včasih pomaga razumeti, drugič nevarno skrije zapletenost sveta. Preprostost sporočila vpliva tako, da zmanjša napor pri razumevanju in poveča možnost, da si človek vsebino zapomni, jo ponovi in jo pošlje naprej. To je eden od razlogov, zakaj nekatere objave, slogani, videi ali stavki nenadoma preplavijo omrežja. A viralnost ne nastane samo zato, ker je nekaj kratko. Nastane takrat, ko je kratko, jasno in hkrati sproži občutek, da je vredno deliti naprej. Zakaj si preprosto sporočilo hitreje utre pot? Ker možgani ne marajo odvečnega napora. Ko je stavek jasen, ko ga lahko skoraj ponoviš že po prvem branju, dobi p

Baba Vanga, ki je umrla leta 1996, ni pustila pisanih zapisov, večina njenih videnj pa temelji na ustnih pričevanjih njene nečakinje in privržencev. Kritiki te vire obtožujejo, da so njene besede napačno razlagali ali jih prilagajali tako, da bi ustrezale poznejšim dogodkom. Bolgarska slepa mistikinja Baba Vanga je znova v središču pozornosti svetovnih medijev zaradi svojih srhljivih napovedi za leto 2026. Po navedbah naj bi napovedala izbruh tretje svetovne vojne že letos. Spopad naj bi se po njenih napovedih razširil čez več celin ter povzročil politično nestabilnost in globalne napetosti. Vanga je znana po domnevnih napovedih dogodkov, kot so teroristični napadi 11. septembra, pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini, zato njene vizije še vedno burijo domišljijo po s

Po ameriško-izraelskih napadih na Iran in povračilnih ukrepih po Bližnjem vzhodu naraščajo strahovi pred širšo eskalacijo, ki bi lahko prerasla celo v tretjo svetovno vojno. Ob tem že potekajo vojna med Ukrajino in Rusijo, spopadi v Gazi ter stalne napetosti zaradi morebitne kitajske invazije na Tajvan. Številne države v bližini kriznih žarišč bi lahko hitro postale kolateralne žrtve, kar bi imelo hude posledice za prebivalstvo in gospodarstva. Kljub temu naj bi po nekaterih analizah obstajali kraji, kamor bi se bilo mogoče umakniti in se, vsaj teoretično, izogniti najhujšim posledicam globalnega konflikta ali celo jedrske katastrofe. 11 domnevno najvarnejših lokacij Po posameznih ocenah obstaja enajst držav, kjer bi bilo v primeru izbruha tretje svetovne vojne mo