V zadnjih mesecih je slovensko javnost pretresel primer župana občine Dornava, Mateja Zorka, ki se je znašel v središču spolnega škandala zaradi domnevnega dogovarjanja za spolni odnos z mladoletnikom. Ta afera je sprožila številne razprave o moralni odgovornosti javnih funkcionarjev in pomanjkljivostih v slovenski zakonodaji glede zaščite mladoletnikov.

Incident v Poljčanah in začetek preiskave

Oktobra 2024 je v okolici Poljčan prišlo do incidenta, kjer je bil župan Zorko žrtev ropa, ki so ga izvedli štirje mladoletniki. Med preiskavo tega dogodka so se pojavili sumi, da se je Zorko dogovarjal za spolni odnos z osebo, za katero je verjel, da je mlajša od 15 let. Policija je v okviru zbiranja obvestil zaznala razloge za sum kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost in podala poročilo pristojnemu tožilstvu.

Napoved odstopa in kasnejša sprememba odločitve

Decembra 2024 so občinski svetniki občine Dornava soglasno pozvali župana k odstopu zaradi resnosti obtožb. Zorko je sprva napovedal, da bo z novim letom odstopil s funkcije, kar je potrdil tudi za lokalne medije. Vendar je januarja 2025 presenetljivo sporočil, da ostaja na položaju, kar je sprožilo dodatne kritike in zahteve po njegovem odstopu.

Pravna vprašanja in pomanjkljivosti zakonodaje

Slovenska zakonodaja določa, da je spolni odnos z osebo, mlajšo od 15 let, kazniv. Vendar se v tem primeru pojavlja vprašanje, ali je mogoče kazensko odgovarjati za dejanje, čeprav dejanski spolni odnos ni bil izvršen, temveč je šlo zgolj za dogovarjanje. To odpira razpravo o potrebnih spremembah zakonodaje, ki bi jasno opredelila kaznivost že samega namena ali dogovarjanja za spolne odnose z mladoletniki.

Odzivi javnosti in političnih predstavnikov

Dogodek je sprožil burne odzive v javnosti in med političnimi predstavniki. Poslanka Gibanja Svoboda, Tereza Novak, je javno pozvala župana k takojšnjemu odstopu, saj meni, da takšne obtožbe resno omajajo zaupanje v javne funkcionarje. Občinski svetniki so prav tako izrazili nezadovoljstvo z odločitvijo župana, da ostane na položaju, in poudarili, da bi moral prevzeti moralno odgovornost za svoja dejanja.

Pripravil: E. K. Vir: Svet24, Občina Dornava

20. februar. Še en datum v koledarju? Ne čisto. Gre za dan, ki ga zgodovina ni pustila pri miru – od velikih prelomnic v vesoljskih raziskavah, drastičnih ideoloških manifestov, ki so stresli umetnost in kulturo, pa vse do vprašanj, ki jih (sicer bolj iz vljudnosti) enkrat letno odpiramo o socialni pravičnosti. Kaj vse se je zgodilo na ta dan? Kdo so ljudje, ki so pustili pečat? In, morda še pomembneje – kaj nam danes vse to sploh pomeni?

Svetovni dan socialne pravičnosti – Ideali na papirju, realnost v sencah

Če bi verjeli uradnim proglasom, bi danes morali razmišljati o pravičnejšem svetu. Združeni narodi so leta 2007 razglasili 20. februar za Svetovni dan socialne pravičnosti – ker očitno potrebujemo poseben dan, da se vsaj za trenutek pretvarjamo, da nas globalna neenakost zanima.

V Sloveniji se radi pohvalimo, da smo socialna država, ampak, roko na srce – vsak, ki je kdaj poskušal priti do specialista brez večmesečnega čakanja ali pa prejemnik minimalne plače poskušal preživeti mesec brez minusa na računu, ve, da se besede in dejanja pogosto ne ujemajo. Se bomo danes res pogovarjali o neenakosti? Ali bomo slišali le še en niz praznih političnih floskul, preden gremo nazaj k svojim vsakodnevnim skrbi?

John Glenn – Ameriški junak ali samo še en vojak v vesoljski tekmi?

20. februarja 1962 se je John Glenn v plovilu Friendship 7 podal na zgodovinsko potovanje in postal prvi Američan, ki je trikrat obkrožil Zemljo. Vse lepo in prav – a ne pozabimo, da je bilo to obdobje, ko sta se ZDA in Sovjetska zveza tekmovali v tem, kdo bo hitreje zmagal v vesoljskem spektaklu, ne pa v tem, kdo bo prvi poskrbel za blagostanje svojih državljanov.

Danes, v času, ko Jeff Bezos in Elon Musk vozita milijarderje na kratke izlete v vesolje, se postavlja vprašanje: ali smo res priča velikemu znanstvenemu napredku ali le še eni obliki elitizma, ki si ga privoščijo najbogatejši? Glenn je šel v vesolje v imenu raziskovanja in nacionalnega ponosa. Danes? Greš v vesolje, če imaš dovolj denarja in si želiš “izkušnje”. Lepo, a hkrati žalostno.

Manifest futurizma – Ko je tehnologija postala religija

Leta 1909 je Filippo Tommaso Marinetti v pariškem časopisu Le Figaro objavil Manifest futurizma. V njem je poveličeval hitrost, industrijo, vojno in odklon od tradicije – kar zveni presenetljivo sodobno, kajne?

Futuristi so verjeli v tehnologijo kot odrešenje, nekaj, kar bo izkoreninilo zastarele vrednote in ustvarilo novi svet. Ampak – ali ni ravno slepa vera v tehnologijo tista, ki nam danes povzroča največ težav? Od umetne inteligence, ki piše članke (khm, khm), do algoritmov, ki nam oblikujejo resničnost, ne da bi se tega sploh zavedali – vprašanje je, ali tehnologija res služi nam ali pa smo mi tisti, ki nevede služimo njej.

Ustanovitev Slovenske kulturne akcije – O izseljencih, ki jih Slovenija rada pozabi (razen če so uspešni)

20. februarja 1954 je bila v Buenos Airesu ustanovljena Slovenska kulturna akcija, društvo, ki je pomagalo slovenskim izseljencem ohranjati jezik, kulturo in identiteto. In čeprav bi bilo logično, da bi bila Slovenija ponosna na svojo diasporo, resnica ni tako preprosta.

Slovenci se radi hvalimo z uspešnimi rojaki v tujini – če postanejo svetovno znani športniki, znanstveniki ali umetniki. A koliko ljudi pri nas ve, koliko generacij Slovencev v Argentini, Kanadi, ZDA ali Avstraliji še vedno govori slovensko? Koliko jih je poskušalo ohraniti stik z domovino, a se soočili z birokracijo in nezanimanjem? Slovenija jih rada slavi – a le na razglednicah, ne pa v praksi.

Janez Krstnik Mayr – Pozabljen velikan tiskarstva

20. februarja 1634 se je rodil Janez Krstnik Mayr, človek, ki je v 17. stoletju pomembno prispeval k razvoju tiskarstva na Slovenskem. V času, ko je bila pismenost privilegij elite, je bil njegov prispevek neprecenljiv – saj je omogočil, da so se slovenske knjige širile in tako ohranjale jezik ter kulturo.

Danes? Živimo v informacijski dobi, kjer vsakdo z internetno povezavo lahko dostopa do vsebine – pa vendar smo še vedno pogosto žrtve površnih, hitro napisanih in nepreverjenih informacij. Bi Mayr v današnjem svetu sploh imel možnost? Ali pa bi ga povozila poplava spletnih “resnic”, ki trajajo natanko toliko časa, dokler nekdo ne klikne na naslednji članek?

In kaj nam prinaša 20. februar 2025?

Če smo realni – večinoma enako kot vsako leto. Politiki bodo govorili o pravičnosti, milijarderji o tehnologiji, mi pa bomo hiteli naprej, ne da bi se kaj dosti ustavili ob teh zgodbah.

Morda bi bil najboljši način, da obeležimo ta dan, preprost: ne le poslušati praznih besed, temveč dejansko narediti nekaj, kar ima smisel. Postaviti si vprašanja – kako lahko izboljšamo svet okoli sebe? Kako lahko vplivamo na družbo, namesto da se le pritožujemo nad njo? Če zgodovina uči eno stvar, je to ravno to – da nič ne spremeniš, če ne poskusiš.

Torej – 20. februar, navaden dan? Morda. A lahko bi bil tudi dan, ko se odločimo, da bomo začeli razmišljati malo drugače.

Pripravil: E. K. Vir: www

Danes bo dan, ko bodo naključja igrala ključno vlogo. Morda boste na prvi pogled videli zgolj običajen četrtek, a zvezde kažejo, da lahko en nepričakovan dogodek popolnoma spremeni vašo pot. Nekateri boste sprejeli pomembne odločitve, drugi pa boste končno dobili odgovor, ki ste ga dolgo čakali.

Ste pripravljeni na novo poglavje svojega življenja?

Oven (21. marec – 19. april) – Čas za drzno potezo

Ovni, ne čakajte več – danes je dan za akcijo! Če ste predolgo omahovali glede nečesa pomembnega, je zdaj pravi trenutek, da se odločite in stopite naprej. V ljubezni bo potrebna iskrenost – le tako boste dosegli, kar si želite.

Bik (20. april – 20. maj) – Sprejmite resnico in se premaknite naprej

Biki, danes bo dan odkritij – bodisi boste vi izvedeli nekaj, bodisi boste morali nekomu povedati resnico. Ni več prostora za skrivnosti. V ljubezni bo pomembno, da ne ignorirate občutkov, ki vas spremljajo že dlje časa.

Dvojčka (21. maj – 20. junij) – Nekdo vas bo presenetil z nepričakovano gesto

Dvojčki, danes lahko pričakujete presenečenje – nekdo bo naredil nekaj, kar bo spremenilo vaš pogled na situacijo. Naj bo to poslovno ali osebno, ne zavrnite priložnosti za pogovor. V ljubezni bo čas za romantično gesto.

Rak (21. junij – 22. julij) – Poslušajte svojo intuicijo, ne mnenj drugih

Raki, danes se ne pustite prepričati nekomu, ki ne pozna celotne zgodbe. Vaša intuicija bo vaš najboljši vodnik. V ljubezni bo čas za globoke pogovore – ne bojte se izraziti, kar čutite.

Lev (23. julij – 22. avgust) – Zaupajte svojim instinktom in naredite prvi korak

Levi, če čakate na pravi trenutek, je ta trenutek danes! Bodite samozavestni in prevzemite pobudo, saj vas bo vesolje nagradilo za vašo drznost. V ljubezni boste morali izbirati med preteklostjo in prihodnostjo.

Devica (23. avgust – 22. september) – Praktičnost vas bo rešila iz zapletene situacije

Device, danes bo ključno, da ostanete osredotočeni in se ne pustite zmesti čustvom. Nekdo vas bo morda skušal prepričati v nekaj, kar ni v vašem interesu – ostanite pri svojih načelih. V ljubezni bo dan primeren za umirjen razmislek o prihodnosti.

Tehtnica (23. september – 22. oktober) – Poiščite notranje ravnovesje

Tehtnice, danes boste razpeti med dvema možnostma. Ne hitite z odločitvijo, temveč si vzemite čas za premislek. V ljubezni se bo pokazalo, kdo je vreden vašega zaupanja.

Škorpijon (23. oktober – 21. november) – Dan za velike spremembe

Škorpijoni, danes bo dan, ko boste morali nekaj zaključiti, da boste lahko začeli nekaj novega. Čeprav bo odločitev težka, vam bo na dolgi rok koristila. V ljubezni bodite iskreni do sebe in do drugih.

Strelec (22. november – 21. december) – Sprostite se in pustite, da vas vodi življenje

Strelci, ne trudite se vsega nadzorovati – včasih je najboljše, da se preprosto prepustite toku dogodkov. Danes bo dan presenečenj, a če boste odprti, vam lahko prinese nekaj dobrega. V ljubezni bodite spontani!

Kozorog (22. december – 19. januar) – Danes boste naredili pomemben korak naprej

Kozorogi, danes bo vaša vztrajnost nagrajena. Če ste se trudili za nekaj, boste končno videli rezultate. V ljubezni boste morali jasno povedati, kaj si želite.

Vodnar (20. januar – 18. februar) – Ne bojte se pokazati svoje kreativne plati

Vodnarji, danes je odličen dan, da izrazite svojo ustvarjalnost. Nekaj, kar ste dolgo načrtovali, ima zdaj priložnost, da zaživi. V ljubezni bodite iskreni – partner bo cenil vašo odprtost.

Ribi (19. februar – 20. marec) – Pomemben dan za osebno rast

Ribe, danes se boste soočili s situacijo, ki vas bo prisilila v razmislek o sebi in svojih ciljih. Ne bežite pred resnico – sprejmite jo kot priložnost za rast. V ljubezni bo čas za odločitev, ki bo vplivala na prihodnost odnosa.

20. februar – dan, ko se bo vse postavilo na svoje mesto!

Današnji dan bo prinesel priložnost, da spremenite stvari, ki vas bremenijo. Zvezde vam bodo odprle nova vrata – boste imeli pogum, da skozi njih stopite?

Ste pripravljeni na dan, ki vas lahko usmeri v povsem novo smer?

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Krompirjeva solata je ena tistih jedi, ki se znajde na skoraj vsaki slovenski mizi – bodisi ob pečenem mesu, ribah ali kot samostojen obrok. Vsakdo ima svoj recept, vsakdo prisega na svojo različico, a če ste se kdaj vprašali, zakaj je tista v dobrih restavracijah vedno boljša od domače, potem je čas, da odkrijete skrivnosti profesionalcev.

Tukaj ni bližnjic. Ničesar ne prepuščajo naključju – od izbire krompirja, načina kuhanja, temperature preliva, do malenkosti, ki lahko povsem spremenijo končni okus. In zdaj jih razkrivamo vam.

1. Pravilna izbira krompirja – ne delajte te napake!

Vsi krompirji niso enaki – in napačna izbira je lahko usodna za vašo solato. Če uporabljate moknati krompir (kot sta Desiree ali King Edward), ste že izgubili bitko – ti se med kuhanjem preveč zmehčajo, vpijejo preveč tekočine in se na koncu spremenijo v kašo.

Profesionalni kuharji prisegajo na čvrst, voščeni krompir. Najboljši izbiri?

• Charlotte – ohrani strukturo, a hkrati vpije dovolj preliva.
• Yukon Gold – rahlo kremast, a še vedno čvrst.
• Annabelle – popolna kombinacija čvrstosti in blagega okusa.

Bonus trik: vedno uporabite krompir približno enake velikosti, da se enakomerno skuha.

2. Kuhanje krompirja – hladna ali vroča voda?

Če krompir vržete v vrelo vodo, ste ga že pokvarili. Profesionalci ga vedno začnejo kuhati v hladni, soljeni vodi – tako se segreva enakomerno in ni nevarnosti, da bo zunaj premehak, znotraj pa še surov.

• Kuhajte neolupljenega, da ne izgubi hranil in ne postane vodnat.
• Ko voda zavre, temperaturo znižajte – ne pustite, da močno vre, saj bo krompir razpokal.
• Kdaj je kuhan? Prebodite ga z vilico – če gladko zdrsne skozi, je pripravljen.

Po kuhanju ga takoj odcedite in za nekaj minut prelijte s hladno vodo, da se kuhanje ustavi. A pozor! Ne pustite ga predolgo – želite, da ostane rahlo topel, da bo bolje vpijal preliv.

3. Največja napaka – dodajanje preliva prehladnemu krompirju

Ste kdaj pripravili krompirjevo solato, ki je bila suha, premalo sočna, preliv pa ni prodrl v krompir? Razlog je preprost – preliv ste dodali prepozno.

Krompir je treba začiniti še topel – ko je njegova struktura še odprta, se bo preliv vpijal veliko bolje. Če ga pustite, da se popolnoma ohladi, se bo preliv zgolj usedel na površino in solata ne bo imela tistega pravega, povezanega okusa.

• Topel krompir = boljša absorpcija preliva = bogatejši okus.

4. Goveja juha – sestavina, ki je ne smete izpustiti!

To je skrivnost, ki jo uporabljajo najboljši kuharji v Avstriji in Nemčiji: namesto vode ali olja uporabite govejo juho!

• Juha krompirju doda globino okusa in sočnost, ki je ne morete doseči z običajnim prelivom.
• Omogoča, da se okusi lepše povežejo in solata ni suha niti naslednji dan.
• Če nimate goveje juhe, lahko uporabite tudi zelenjavno – a resnično, poskusite enkrat z govejo in nikoli več ne boste delali drugače.

5. Čebula – manj je več

Preveč surove čebule lahko uniči celoten okus solate. Njena močna aroma lahko prevlada in pokvari ravnotežje okusov.

Kako jo pripraviti pravilno?

• Solite jo in pustite stati 15 minut – s tem bo izgubila ostrino
• Prelijte jo s kisom ali poparite – bo bolj blaga in lažje prebavljiva.
• Izberite rdečo čebulo – nežnejša je od bele ali rumene.

6. Gorčica in kis – prava razmerja

Preliv mora biti uravnotežen – preveč kisa in solata bo preveč kisla, premalo gorčice in ji bo manjkalo karakterja.

Popolna formula:

• 1 čajna žlička gorčice (dijonske za bolj prefinjen okus)
• 1 žlica vinskega ali jabolčnega kisa
• 3 žlice olivnega olja
• Sol, poper in ščepec sladkorja za ravnotežje

Vse skupaj dobro premešajte in prelijte po toplem krompirju.

7. Majoneza? Da, a ne prehitro!

Če želite majonezno različico krompirjeve solate, majonezo vedno dodajte šele, ko se krompir popolnoma ohladi. V nasprotnem primeru bo postala mastna in kašasta.

• Za lažjo različico lahko majonezo zmešate s kislo smetano ali jogurtom.

8. Pustite, da se okusi povežejo

Največja skrivnost profesionalnih kuharjev? Solata mora počivati!

Po pripravi jo pustite stati vsaj eno uro – ali še bolje, čez noč v hladilniku. Tako se bodo okusi prepletli in nastala bo popolna harmonija okusov.

Vaša nova najljubša krompirjeva solata

Morda ste do zdaj mislili, da je krompirjeva solata preprosta jed, ki je ni mogoče izboljšati – a z nekaj preprostimi triki profesionalnih kuharjev bo vaša solata naslednjič bistveno boljša.

• Pravilna izbira krompirja.
• Kuhanje v hladni vodi.
• Dodajanje preliva na topel krompir.
• Goveja juha za globino okusa.
• Čebula pripravljena na pravi način.
• Pravilen preliv in pravi vrstni red sestavin.

Ko boste naslednjič pripravljali krompirjevo solato, jo naredite tako, kot to počnejo najboljši kuharji – in uživajte v vsaki žlici!

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Je mogoče preživeti skoraj dva tedna brez spanja? Kaj se zgodi z umom in telesom, ko premaknemo meje človeške vzdržljivosti? Leta 1964 je 17-letni Randy Gardner sprejel izziv, ki mu je prinesel neslaven rekord, a pustil posledice, ki jih ni pričakoval.

Drzen eksperiment, ki je šokiral znanstvenike

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila znanost o spanju še vedno polna ugank. Dva mlada študenta iz Kalifornije, Randy Gardner in Bruce McAllister, sta se odločila, da bosta s šolskim eksperimentom odkrila, kako dolgo lahko človek ostane buden brez resnih posledic. Prvotni namen je bil preučiti vpliv pomanjkanja spanja na človekove kognitivne sposobnosti, vendar se je izziv kmalu spremenil v nepričakovano mučenje, ki je pritegnilo pozornost znanstvenikov, medijev in vojaških raziskovalcev.

Fact #67:

The longest time anyone has gone without sleep is 11 days, a record set by Randy Gardner in 1964 as part of a sleep deprivation experiment. Despite experiencing severe cognitive and physical effects, Gardner did not suffer permanent damage. pic.twitter.com/iSfZguOAFy

— Eric Szabo (@EricSzabo151439) December 4, 2024

Gardner je bil izbran z metom kovanca, McAllister pa se je na srečo izognil vlogi poskusnega zajčka – čeprav je kasneje priznal, da ga je eksperiment povsem presenetil.

Prvi dnevi: od adrenalina do prvih težav

Sprva je vse potekalo razmeroma gladko. Gardner je bil poln energije, motivacija je bila visoka, in čeprav je že prvi dan čutil rahlo utrujenost, ni pokazal večjih težav pri opravljanju preprostih nalog. Toda že po 48 urah budnosti so se začele spremembe:

• Težave s koncentracijo – enostavne matematične operacije so postajale izziv.
• Motnje kratkoročnega spomina – pogosto ni vedel, kaj je ravnokar želel povedati.
• Prvi znaki iritabilnosti – postal je hitro razdražljiv in manj potrpežljiv.

Ko je um začel odpovedovati

Po 72 urah brez spanja je Gardner začel doživljati resnejše nevrološke simptome. Jezik se mu je zapletal, pojavljati so se začele prve halucinacije. Na neki točki je bil prepričan, da je znanstvenik, ki razvija revolucionarno obliko energije – in da je prav ta eksperiment ključen za prihodnost človeštva.

Da bi ga ohranili budnega, so raziskovalci uporabljali različne tehnike: igranje košarke, kegljanje, konstantno premikanje, izpostavljanje močnejši svetlobi. Če bi se ustavil za nekaj sekund, bi takoj zaspal v trenutku.

Po petih dneh brez spanja so njegove motorične sposobnosti začele vidno pešati. Preproste naloge, kot je sestavljanje stavkov ali sledenje pogovoru, so postale skoraj nemogoče. Glas mu je postal monoton, pogled prazen.

Zadnji dnevi: izguba realnosti

Ko se je eksperiment bližal enajstemu dnevu, Gardner ni bil več ista oseba.

• Halucinacije so postale intenzivne – videl je sence, slišal glasove, občutil prisotnost neobstoječih ljudi.
• Dezorientacija – ni več vedel, kateri dan je, kje se nahaja in kdo so ljudje okoli njega.
• Paranoja – začel je sumiti, da ga znanstveniki manipulirajo in da eksperiment ni to, za kar so mu govorili.

Njegov najbolj dramatičen trenutek je bil, ko je skušal odštevati po sedem od števila 100 – prišel je do 65 in popolnoma pozabil, kaj počne.

Konec eksperimenta in nepričakovano okrevanje

Po 264 urah in 25 minutah budnosti je bil eksperiment končan. Gardner so pospremili v posteljo, kjer je spal le 14 ur, se prebudil in presenetil vse – trdil je, da se počuti povsem normalno. Naslednjo noč je spal še dodatnih 10 ur, nato pa se je njegov urnik relativno hitro normaliziral.

Toda to je bil le zunanji vtis.

Nevidne posledice in dolgoročni učinki

Čeprav je Gardner na prvi pogled okreval, so strokovnjaki opozarjali na dolgoročne posledice. Pomanjkanje spanja ima resne nevrološke, psihološke in fizične posledice:

• Oslabljen imunski sistem – telo postane dovzetnejše za bolezni.
• Kognitivne motnje – slabši spomin, zmanjšana sposobnost odločanja.
• Povečano tveganje za srčno-žilne bolezni – povišan krvni tlak in stres.
• Mentalne težave – depresija, anksioznost, kronična nespečnost.

Gardner je kasneje v življenju razvil hude težave z nespečnostjo, ki so ga spremljale do konca življenja. Leta 2017 je v enem izmed intervjujev priznal, da je eksperiment povzročil dolgoročne spremembe, zaradi katerih nikoli več ni mogel popolnoma normalno spati.

Kaj smo se naučili?

Čeprav je njegov dosežek v Guinnessovi knjigi rekordov, je eksperiment služil kot resen opomnik o pomenu spanja. Danes vemo, da že nekaj dni pomanjkanja spanja močno vpliva na telo in um – Gardnerjev primer je skrajni dokaz, kako pomembno je spanje za naše zdravje.

Zato se strokovnjaki strinjajo: spanje ni zapravljanje časa, temveč osnovna biološka potreba – zanemarjanje tega vodi v resne posledice.

Pripravil: E. K. Vir: YouTube, X

Sosedski odnosi so pogosto zapleteni – včasih zaradi ograje, drugič zaradi dreves, največkrat pa zaradi hrupa. A kaj storiti, ko vir nevšečnosti ni glasna glasba ali ropotanje pri obnovi stanovanja, temveč neprestani pasji lajež? V Ormožu je takšna situacija pripeljala celo do sodnih dvoran – soseda sta se znašla v pravnem sporu, kjer so se prepletale obtožbe o zalezovanju, grožnjah in dolgotrajnem motečem hrupu.

Ko pasji lajež postane pravna težava

Leto 2022 – v mirni soseski v okolici Ormoža so se odnosi med sosedoma drastično zaostrili. Po petih letih sobivanja je eden od njiju začel izražati nezadovoljstvo nad konstantnim laježem psa, ki je po njegovih besedah postal neznosen. Sprva se je pes večinoma oglašal z “jokanjem”, sčasoma pa je njegovo lajanje postajalo vedno glasnejše, pogostejše in intenzivnejše.

Nezadovoljni sosed je večkrat potrkal na vrata lastnika psa, zvonil, poskušal rešiti težavo z neposrednim pogovorom. A dogovora nista dosegla. Lastnik psa je nato proti sosedu vložil zasebno kazensko tožbo in ga obtožil štirih kaznivih dejanj grožnje ter zalezovanja.

Toda, ali je bilo resnično grožnja usmerjena v lastnika psa – ali pa morda v kosmatinca?

Sodišče razsodilo: groženj ni bilo

Okrajno sodišče v Ormožu je temeljito preučilo primer, zaslišalo številne priče in pregledalo predložene dokaze. Priče so bile deljene – nekateri so pričali v prid obtoženemu, drugi so zagovarjali lastnika psa. Toda ključno vprašanje je ostalo odprto:

• Ali je obtoženec dejansko izrekel grožnje, ki bi upravičevale pregon?
• Ali je šlo zgolj za pretiran bes in razburjenje zaradi dolgoletne težave?

Sodišče je ugotovilo, da ni dokazov, ki bi potrjevali, da je obtoženec izrekel dejanske grožnje. Celo oškodovančeva hči, ki je bila ob nekaterih dogodkih prisotna, ni znala povedati, ali so bile domnevne grožnje namenjene njenemu očetu ali psu. Prav tako videoposnetki, ki jih je predložil lastnik psa, niso vsebovali nobenih groženj.

Sodišče je obtoženca oproščalo vseh obtožb, sodba pa je temeljila na pomanjkanju dokazov in protislovnih izjavah oškodovanca.

Pritožba in dokončna sodba

A lastnik psa se s sodbo ni strinjal. Prek odvetnice je vložil pritožbo na Višje sodišče v Mariboru, ki je primer ponovno preučilo. Višji sodniki so zavrnili pritožbo in potrdili oprostilno sodbo.

V obrazložitvi so poudarili, da je težava v prvi vrsti nastala zaradi pasjega laježa, ki je lahko izjemno moteč za sosede. Obtoženi je res večkrat zvonil, izrekal kritične pripombe in celo snemal dogajanje, a sodišče mu je verjelo, da je to storil zaradi zbiranja dokazov – na nasvet veterinarskega inšpektorja in policistov.

Pasji lajež – kdaj je lahko prekršek?

Slovenska zakonodaja ne predvideva, da bi bil pasji lajež avtomatično prekršek, razen če lastnik psa nameroma povzroča motnjo javnega reda in miru. Policija v takih primerih nima pristojnosti, razen če obstaja sum zanemarjanja ali mučenja živali.

V takšnih primerih se lahko podajo prijave na veterinarski inšpektorat, sosedje pa imajo možnost sprožiti civilno tožbo zaradi motenja posesti.

Sodni anale polnijo nenavadni spori

Primer iz Ormoža ni osamljen – slovenska sodišča se pogosto ukvarjajo s podobnimi sosedski spori, od glasne glasbe do dreves, ki segajo na tuje dvorišče.

V tem primeru je sodišče pritrdilo obtoženemu – ni bilo dokazov, da bi dejansko grozil ali zalezoval, medtem ko se je nesoglasje začelo zaradi pasjega laježa, ki je po več letih postal nevzdržen.

Naj bo ta zgodba opomnik: komunikacija in razumevanje sta ključ do dobrih sosedskih odnosov – tudi, ko je vmes pes.

Pripravil: E. K. Vir: Slovenske novice, Freepik

Po dolgotrajnih prizadevanjih in številnih pravnih bitkah so pripadniki Slovenske vojske končno dosegli pomembno spremembo: od 1. januarja 2025 se pripravljenost na delovnem mestu ali določenem kraju šteje v delovni čas, kar pomeni, da so za ta čas plačani enako kot za redno delo. Ta prelomna odločitev je rezultat prenove plačnega sistema v javnem sektorju, ki je dolgo časa burila duhove med vojaki in njihovimi predstavniki.

Dolga pot do pravice

Že leta so vojaki opozarjali na neustrezno plačilo za čas, ko so morali biti pripravljeni na delovnem mestu. Sindikat vojakov Slovenije je sprožil več sodnih postopkov, ki so se končno obrestovali. Julija 2021 je Sodišče Evropske unije razsodilo v prid vojakom, kar je bil pomemben mejnik v njihovem boju. Marca 2022 je tudi slovensko Vrhovno sodišče potrdilo to odločitev, kar je odprlo vrata za nadaljnje ukrepe.

Masovne tožbe in poravnave

Nepravično plačilo je spodbudilo številne vojake k pravnim ukrepom. Do danes je 1610 pripadnikov Slovenske vojske vložilo tožbe za 100-odstotno plačilo opravljenih ur pripravljenosti, predvsem za naloge, kot sta varovanje meje in straža. V preteklosti so za te ure prejemali le delno plačilo – od leta 2018 le 50 %, pred tem pa zgolj 20 % osnovne plače. Do zdaj je bilo rešenih najmanj 247 tožb, pri čemer skupni znesek dosedanjih sodnih poravnav znaša 786.915,37 evra. Ministrstvo za obrambo si prizadeva, da bi se vsi spori zaključili s poravnavo, upoštevajoč sodno prakso.

Nova kolektivna pogodba prinaša spremembe

S prenovo plačnega sistema v javnem sektorju je bila sprejeta nova kolektivna pogodba, ki priznava pripravljenost na določenem kraju kot delovni čas. To pomeni, da so vojaki za ta čas plačani 100-odstotno, enako kot za redno delo. Vendar pa pripravljenost na domu ostaja plačana v višini 20 % urne postavke osnovne plače. Ta razlika odraža različne stopnje obremenitve in odgovornosti med pripravljenostjo na delovnem mestu in doma.

Pogled v prihodnost

Ta dosežek predstavlja pomemben korak k izboljšanju delovnih pogojev za pripadnike Slovenske vojske. Priznanje pripravljenosti na delovnem mestu kot polnopravnega delovnega časa ne le izboljšuje finančni položaj vojakov, ampak tudi povečuje njihovo motivacijo in zadovoljstvo pri opravljanju zahtevnih nalog. Kljub temu ostajajo nekatera vprašanja odprta, zlasti glede plačila za usposabljanja in vaje, kjer sodišča še niso enotna v svojih odločitvah. Vendar pa ta sprememba nedvomno predstavlja pomemben mejnik v prizadevanjih za pravično obravnavo in nagrajevanje tistih, ki skrbijo za varnost naše države.

Pripravil: E. K. Vir: STA, Freepik

Samozaposleni v Sloveniji se soočajo z občutnim povečanjem prispevkov v letu 2025. To povečanje je posledica rasti povprečne bruto plače in uvedbe novih obveznih prispevkov.

Povišanje prispevkov zaradi rasti povprečne plače

Prispevki za samozaposlene se izračunavajo na podlagi 60 % povprečne bruto plače v Sloveniji. Za leto 2024 je povprečna bruto plača znašala 2.394,92 evra, kar pomeni, da je osnova za izračun prispevkov 1.436,95 evra. Ob upoštevanju skupne prispevne stopnje 38,2 % to pomeni, da bodo minimalni mesečni prispevki za samozaposlene v letu 2025 znašali približno 548,90 evra. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s preteklimi leti.

Uvedba obveznega zdravstvenega prispevka

Poleg tega se s 1. marcem 2025 obvezni zdravstveni prispevek povečuje z dosedanjih 35 evrov na predvidenih 37,31 evra mesečno. Ta prispevek se usklajuje enkrat letno glede na rast povprečne bruto plače v preteklem letu.

Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo

S 1. julijem 2025 bo uveden nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo za samozaposlene znašal 2 % od zavarovalne osnove. Ob trenutni osnovi to pomeni dodatnih približno 28,74 evra mesečno. Ta prispevek bo namenjen financiranju storitev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

Skupni vpliv na mesečne obveznosti samozaposlenih

Združeno bodo ti dejavniki povzročili, da bodo mesečne obveznosti samozaposlenih za socialne prispevke v letu 2025 naslednje:

• Do 30. junija 2025: približno 548,90 evra (vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom).
• Od 1. julija 2025 dalje: približno 577,64 evra (dodatek prispevka za dolgotrajno oskrbo).

To pomeni skupno povečanje mesečnih obveznosti za približno 28,74 evra po uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Pavšalni prispevki za popoldanske samostojne podjetnike

Tudi pavšalni prispevki za t.i. popoldanske samostojne podjetnike se bodo v letu 2025 povečali. V januarju 2025 so se povišali prispevki za zdravstveno zavarovanje, v marcu 2025 pa se bodo povišali še prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V prvih treh mesecih leta 2025 bodo tako ti prispevki znašali 96,89 evra mesečno.

Samozaposleni v Sloveniji bodo v letu 2025 soočeni z občutnim povečanjem svojih mesečnih obveznosti za socialne prispevke. To povečanje je posledica rasti povprečne bruto plače, uskladitve obveznega zdravstvenega prispevka in uvedbe novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Pomembno je, da samozaposleni te spremembe upoštevajo pri načrtovanju svojih finančnih obveznosti v prihodnjem letu.

Pripravil: E. K. Vir: SPOT, Freepik

V zadnjih letih se je poslovno okolje v Sloveniji močno poslabšalo, kar potrjujejo tudi analize Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Po njihovih izračunih bodo zaposleni z minimalno plačo v obdobju 2023–2026 izgubili skupno 2.100 evrov neto, tisti s povprečno plačo 3.600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa kar 5.200 evrov neto.

Povečanje davčnega primeža

Glavni ekonomist GZS, Bojan Ivanc, opozarja, da so spremembe zakona o dohodnini ter uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka znatno povečale davčni primež. V obdobju 2023–2026 naj bi se ta pri prejemnikih minimalne plače povečal za 3,2 odstotne točke, pri prejemnikih povprečne plače za 2,8 odstotne točke, pri prejemnikih dvakratnika povprečne plače pa za 2 odstotni točki.

Predlogi za razbremenitev plač

GZS predlaga več ukrepov za razbremenitev plač in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva:

• Samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače.
• Ukinitev petega dohodninskega razreda, ki bi zmanjšala obremenitev za najvišje dohodke.
• Razbremenitev nagrad za poslovno uspešnost, kar bi spodbudilo produktivnost in motivacijo zaposlenih.
• Zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za eno leto, da se podjetja in zaposleni prilagodijo novim obremenitvam.
• Uvedba razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače (približno 3.800 evrov), kar bi omejilo višino prispevkov za visoko usposobljene kadre.

Po oceni GZS bi z uveljavitvijo takšnih razbremenitev zaposleni s povprečno plačo že letos prejeli dodatnih 112 evrov, prihodnje leto pa 400 evrov več. S tem bi se davčni primež letos znižal za 1,1 odstotne točke, prihodnje leto pa za 1,3 odstotne točke.

Naraščajoče obremenitve in skrb za prihodnost

Generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, izraža zaskrbljenost nad naraščajočimi obremenitvami za podjetja in zaposlene. Poudarja, da se bojijo možnosti novih socialnih prispevkov, ki bi lahko davčni primež še dodatno povečali. Med drugim izpostavlja možnost izenačitve prispevnih stopenj pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra. Nahtigalova opozarja, da se obremenitve povečujejo, medtem ko na obljubljene razbremenitve še vedno čakamo.

V luči teh sprememb GZS poziva vlado k premisleku o uvedenih davčnih in prispevnih obremenitvah ter k sprejetju ukrepov, ki bi zagotovili konkurenčnejše poslovno okolje in višje neto plače za slovenske zaposlene.

Pripravil: E. K. Vir: Forbes, Freepik

Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je povprečna mesečna bruto plača v letu 2024 znašala 2.394,92 evra, medtem ko je povprečna neto plača dosegla 1.526,02 evra. V primerjavi z letom 2023 to predstavlja nominalno povečanje bruto plače za 6,2 % in realno rast za 4,1 %. Neto plače so se nominalno zvišale za 3,8 %, realno pa za 1,8 %.

Razlike med zasebnim in javnim sektorjem

Podrobnejši pregled razkriva razlike med sektorji. V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača znašala 2.280,99 evra, kar pomeni 7 % povečanje v primerjavi z letom 2023. Neto plače v tem sektorju so se zvišale za 4,4 %, dosegle so 1.456,34 evra.

V javnem sektorju je povprečna bruto plača narasla za 4,6 %, dosegla je 2.645,10 evra, medtem ko je neto plača zrasla za 2,6 %, na 1.679,04 evra.

Regijske razlike: Kje so plače najnižje?

Analiza po statističnih regijah razkriva pomembne razlike. Povprečna mesečna bruto plača je bila nad slovenskim povprečjem le v dveh regijah:

• Osrednjeslovenska regija: Povprečna bruto plača 2.625,64 evra, kar je 9,6 % nad državnim povprečjem.
• Jugovzhodna Slovenija: Povprečna bruto plača nekaj več kot 2.416 evrov, kar je 0,9 % nad povprečjem.

Najnižja povprečna bruto plača je bila zabeležena v primorsko-notranjski regiji, kjer je znašala 2.068,62 evra, kar je 13,6 % manj od slovenskega povprečja.

Dejavniki, ki vplivajo na regionalne razlike

Razlike v povprečnih plačah med regijami so lahko posledica več dejavnikov:

• Gospodarska razvitost: Regije z večjim številom podjetij in industrijskih panog običajno ponujajo višje plače.
• Struktura zaposlitve: Delež visoko plačanih delovnih mest vpliva na povprečno plačo v regiji.
• Izobrazbena struktura: Regije z višjim deležem visoko izobraženih kadrov imajo pogosto višje povprečne plače.

Podatki za leto 2024 kažejo na splošno rast plač v Sloveniji, vendar z opaznimi regionalnimi razlikami. Medtem ko nekatere regije beležijo nadpovprečne plače, druge, kot je primorsko-notranjska regija, zaostajajo. Razumevanje teh razlik je ključno za oblikovanje učinkovitih regionalnih razvojnih politik in zmanjševanje neenakosti med regijami.

Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik