V ljubljanskem Domu starejših občanov (DSO) Tabor se soočajo z resno kadrovsko krizo, ki je privedla do neobičajne, a inovativne rešitve: zaposlitev negovalk iz Nepala, pri čemer bo komunikacija s stanovalci potekala s pomočjo umetne inteligence.

Kadrovska stiska v domovih za starejše

Pomanjkanje negovalnega osebja v slovenskih domovih za starejše ni novost. Razlogi za to so večplastni: nizke plače, zahtevni delovni pogoji in zastareli kadrovski normativi. Že pred pandemijo COVID-19 so se domovi soočali s pomanjkanjem osebja, pandemija pa je te težave le še poglobila. Po podatkih iz leta 2021 je bilo v domovih za starejše zaposlenih 11.915 oseb, vendar je zaradi preobremenjenosti in nizkih plač veliko zaposlenih zbolevalo ali celo zapuščalo delovna mesta.

V DSO Tabor se je situacija poslabšala lani, ko se je upokojilo 13 zaposlenih. Negovalke komaj še zmorejo poskrbeti za vse stanovalce, kar je privedlo do zaprtja 40 postelj zaradi pomanjkanja kadra. Direktorica doma, Zlata Marin, je za TV Slovenija izjavila: “Kamor koli se obrnete, nihče se ne odziva.” To je vodstvo doma spodbudilo k iskanju rešitev zunaj meja države.

Nepalske negovalke kot rešitev

Po temeljitem premisleku in iskanju ustreznega kadra je vodstvo DSO Tabor sklenilo sodelovanje z negovalkami iz Nepala. Šest negovalk naj bi začelo z delom do konca marca, pod pogojem, da jim do takrat uredijo nastanitev. Direktorica Marin je pojasnila: “Sem poiskala vezi, da iz tujine pripeljemo kader. Prihaja iz Nepala.” Za njihovo nastanitev so uspeli urediti nekaj sob, podobnih študentskemu domu.

Izziv komunikacije: umetna inteligenca v pomoč

Eden največjih izzivov pri zaposlovanju tujega kadra je komunikacija s stanovalci, ki večinoma ne govorijo angleško. Da bi premostili to oviro, bodo v DSO Tabor uporabili umetno inteligenco za prevajanje in olajšanje komunikacije med negovalkami in stanovalci. To je v slovenskih domovih za starejše redka praksa, a bi lahko postala nov standard v prihodnosti.

Birokratske ovire in poziv državi

Urejanje dokumentacije za tuje delavke je dolgotrajen in zapleten proces. Kljub temu v DSO Tabor upajo, da bodo s to potezo uspeli zapolniti kadrovske vrzeli. Direktorica Marin je ob tem pozvala državo, naj pomaga pri zagotavljanju nastanitve za tuje delavce: “Namesto da gradimo deset novih domov, bi mogoče del denarja preusmerili v zagotovitev stanovanj.” Takšen pristop se je v tujini že izkazal za uspešnega.

Širši kontekst: pomanjkanje kadra v celotni državi

Težave s pomanjkanjem kadra niso omejene le na DSO Tabor. Po podatkih iz leta 2024 v slovenskih domovih za starejše primanjkuje delavcev do te mere, da je prostih približno 600 postelj, v Pivki pa je prazen celo celoten dom. Ministrstvo za delo poskuša težavo rešiti z interventnim zakonom o kadrih, vendar se domovi še vedno soočajo z resnimi izzivi pri zaposlovanju ustreznega osebja.

Pripravil: E. K. Vir: DSO Tabor, Freepik

Evropa je v zadnjih dneh priča dogodkom, ki nikogar ne morejo pustiti ravnodušnega. Napadi, ki so se zgodili le nekaj kilometrov od slovenske meje, odpirajo številna vprašanja o varnosti, nadzoru meja in učinkovitosti migracijske politike.

Najbolj šokanten je bil primer iz Beljaka, kjer je 23-letni sirski prosilec za azil z nožem napadel pet naključnih mimoidočih. Med žrtvami je bil 14-letni deček, ki je podlegel poškodbam. Napad je bil brutalen, storilec pa je, po besedah avstrijskih preiskovalcev, v Avstrijo zelo verjetno prišel skozi Slovenijo.

Le dan kasneje je v Münchnu 24-letni afganistanski prosilec za azil z avtomobilom zapeljal v množico ljudi na sindikalnih demonstracijah. 37 ranjenih, med njimi dveletna deklica in njena mati, ki sta kasneje umrli. Po podatkih preiskovalcev je osumljenec med napadom vzklikal verske parole.

Ti incidenti niso osamljeni primeri, temveč trend, ki postaja vse bolj skrb vzbujajoč. Evropske oblasti sicer poudarjajo, da gre za posamezne primere, a vprašanja ostajajo:

• Kako je mogoče, da ljudje, ki v Evropo prihajajo po zaščito, postanejo grožnja?
• Je nadzor meja dovolj strog ali se preveč zanašamo na evropske migracijske dogovore?
• Ali lahko Slovenija, ki je tranzitna država, prepreči, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas?

Slovenska migracijska politika: Humanitarna ali naivna?

Slovenska vlada je v novembru 2023 sprejela Strategijo vključevanja tujcev, ki jih obravnava kot razvojni potencial. Marca 2024 je sledila še Strategija na področju priseljevanja, ki obravnava migracije kot neizogiben pojav sodobnega časa.

Čeprav gre za strateške usmeritve, ki temeljijo na solidarnosti in človekovih pravicah, kritiki opozarjajo, da v njih skorajda ni govora o varnostnih tveganjih. Nedavni dogodki v sosednjih državah kažejo, da lahko pomanjkanje varnostnih ukrepov prinese zelo resne posledice.

Številke ne lažejo: Slovenija izdaja vse več dovoljenj za prebivanje

Uradni podatki kažejo, da je Slovenija v zadnjih letih občutno povečala število izdanih dovoljenj za prebivanje:

• Leta 2023 je bilo izdanih 110.911 dovoljenj.
• Do julija 2024 že 57.757.

To ne pomeni nujno povečane nevarnosti, vsekakor pa pomeni večji pritisk na integracijske mehanizme in nujnost učinkovitega nadzora.

Evropska unija: Skupna migracijska politika – rešitev ali problem?

Evropska unija že več let razvija enotno migracijsko politiko, ki bi poenostavila azilne postopke in povečala solidarnost med državami članicami.

A implementacija teh politik v praksi šepa. Države z velikim številom priseljencev se pritožujejo nad pomanjkanjem solidarnosti, manjše države, kot je Slovenija, pa opozarjajo, da brez učinkovitega nadzora meja ne moremo pričakovati uspešne integracije.

Kaj lahko Slovenija stori?

Strokovnjaki opozarjajo, da je edina dolgoročna rešitev uravnotežena migracijska politika, ki bi zagotavljala tako humanitarnost kot varnost. To pomeni:

• Boljši nadzor na mejah: Povečana uporaba tehnologije, več policijskih patrulj in tesnejše sodelovanje z Europolom.
• Hitrejši azilni postopki: Jasna pravila, ki omogočajo hitro obravnavo in deportacijo tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil.
• Integracija, ne asimilacija: Učenje jezika, zaposlitveni programi in spoštovanje slovenske zakonodaje kot osnovni pogoj za bivanje v državi.
• Ozaveščanje javnosti: Preprečevanje širjenja dezinformacij in zagotavljanje realne slike o migracijah – tako njihovih koristih kot tveganjih.

Ali se učimo iz napak drugih držav?

Nedavni napadi so resen opomin, da je treba migracijsko politiko prilagajati realnosti in ne idealom, ki v praksi pogosto ne delujejo.

Slovenija ne sme ponavljati napak držav, ki so prepozno spoznale, da nekateri migracijski tokovi niso le humanitarno vprašanje, temveč tudi varnostno tveganje. Čeprav je večina migrantov miroljubnih, so posamezniki, ki predstavljajo resno grožnjo, lahko dovolj, da se varnostna slika države spremeni.

Ali lahko Slovenija obdrži ravnotežje med solidarnostjo in varnostjo? Ali bo morala najprej doživeti tragičen incident, preden se bo nekaj spremenilo? To so vprašanja, ki bi si jih morali postaviti vsi – predvsem pa tisti, ki krojijo prihodnost slovenske migracijske politike.

Pripravil: E. K. Vir: Gov.si, www, Freepik

V osrčju Slovenije, kjer mirne reke in zelene pokrajine običajno odsevajo podobo neokrnjene narave, se je zgodil okoljski škandal, ki bi lahko imel dolgoročne posledice. Na odlagališču pri Krškem so inšpektorji za okolje in energijo naleteli na grozljivo odkritje – v plasteh zakopani odpadki, ki po nekaterih podatkih segajo globoko pod površje, nekateri celo več let nazaj.

Kako dolgo je to trajalo? Kdo je odgovoren? Kaj vse so našli? In predvsem – kaj zdaj?

Odkritje, ki je zatreslo regijo

V začetku februarja 2025 so okoljski inšpektorji začeli z odkopavanjem na območju odlagališča pri Krškem, kjer upravlja podjetje Kostak. Vse skupaj se je začelo že lani, ko so mediji razkrili satelitske posnetke, ki so kazali sumljive izkope in prekrivanje terena z zemljo. Po mesecih ugibanj in dvomov so prve lopate zemlje razkrile – grobo skrite kupe odpadkov.

Kaj so našli?

• Bolnišnični odpadki – kaj točno in od kod, za zdaj še ni znano.
• Plastična embalaža in folije – nekatere odpadke so našli celo nepoškodovane, z vidnimi datumi uporabe.
• Tekstilni odpadki in lepilni trakovi – v presenetljivih količinah.
• Ožgani odpadki – kar nakazuje na morebitno predhodno sežiganje in zakopavanje.

In kar je najbolj šokantno: nekateri odpadki so bili videti povsem sveži!

Je to res delo podjetja Kostak?

Podjetje Kostak, ki je največji upravljalec odpadkov v Posavju, zanika kakršnokoli odgovornost. Trdijo, da so lahko odpadki posledica starih nezakonitih deponij, saj je bilo območje dolgo neurejeno in nenadzorovano. Toda zakaj so satelitski posnetki pokazali aktivne izkope leta 2023?

Po nekaterih informacijah naj bi Kostak na istem območju najprej izkopaval gramoz, nato pa luknje ponovno zasul – vendar ne le z zemljo, temveč tudi z odpadki.

Občina Krško zahteva odgovore!

Mestna občina Krško, ki je 43-odstotna lastnica podjetja Kostak, je že sklicala izredno skupščino. Na dnevnem redu?

• Seznanitev s primerom in morebitne posledice za podjetje.
• Odgovornost vodstva Kostaka za domnevne nepravilnosti.
• Možni ukrepi za sanacijo in kazenske posledice.

Občani zahtevajo transparentnost, saj so ravno oni tisti, ki živijo v okolici in nosijo posledice takšnih okoljskih nepravilnosti.

Inšpekcija je vedela – a zakaj so ukrepali šele zdaj?

Zanimivo je, da pregled odlagališča z georadarjem že decembra 2024 ni dal jasnih odgovorov, ali so odpadki tam. Zakaj? Ker georadar ne loči med zemljo in nekaterimi vrstami odpadkov. Šele ko so fizično začeli kopati, je resnica prišla na plan.

Toda – če je bilo območje pod drobnogledom že pred tem, zakaj so inšpektorji čakali do februarja?

Po nekaterih informacijah naj bi se zaradi političnih pritiskov postopek upočasnjeval, saj ima podjetje Kostak tesne povezave z občinskimi strukturami.

Kaj sledi?

• Policija je že odprla preiskavo – ali gre za kaznivo dejanje obremenjevanja okolja?
• Inšpektorat bo določil ukrepe – koliko bo stala sanacija in kdo jo bo plačal?
• Občani Krškega zahtevajo pojasnila – kdo je dovolil to početje in kako dolgo je trajalo?

Zadeva bo imela resne posledice, ne le za Kostak, temveč za celoten sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji. Če se izkaže, da je podjetje res sistematično zakopavalo odpadke, bi to lahko pomenilo ogromne kazni, morda celo zaporne kazni za odgovorne.

Okoljska bomba, ki še ni eksplodirala

Ta primer je simptom širšega problema. Koliko podobnih odlagališč se skriva po Sloveniji? Koliko podjetij se odloča za nezakonito zakopavanje odpadkov, ker je to ceneje kot legalna obdelava?

Če ne bo strogega ukrepanja in kaznovanja odgovornih, bo Slovenija kmalu polna skritih okoljskih bomb, ki bodo sčasoma eksplodirale – v obliki onesnaženih vodnih virov, degradirane zemlje in dolgoročnih zdravstvenih posledic za prebivalce.

Pripravil: E. K. Vir: Inšpektorat RS za okolje in energijo, Pexels

V Ljubljani se obetajo pomembne spremembe v prometnem režimu zaradi obsežnih obnovitvenih del na dveh ključnih prometnicah. Mestna občina Ljubljana je sporočila, da bosta zaradi obnove vodovoda in cestišča od srede, 19. februarja 2025, od 9. ure dalje, do predvidoma 6. marca 2025, za ves promet zaprti Vodovodna cesta in Verovškova ulica na območju njunega križišča. Ta ukrep je del nadaljevanja prenovitvenih del, ki so se začela že novembra lani.

Obvoz in spremembe v javnem prevozu

Za zagotavljanje nemotenega prometa bo obvoz urejen po Ulici Alme Sodnik in Litostrojski cesti. Poleg tega bodo mestni avtobusi na liniji 18 vozili po spremenjeni trasi, prilagojeni trenutnim razmeram. Potnike in voznike pozivamo, da spremljajo aktualne prometne informacije in upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo.

Potek in faze prenovitvenih del

Obnovitvena dela na tem območju potekajo že od novembra 2024. Prva faza, ki je vključevala obnovo dela Vodovodne ceste in Verovškove ulice pred križiščem, je bila zaključena konec preteklega leta. V januarju 2025 se je začela druga faza, ki je prinesla popolno zaporo Verovškove ulice tik za križiščem z Vodovodno ulico v smeri severne obvoznice. Ta zapora naj bi trajala vsaj do sredine marca. Trenutna faza del, ki se je začela 19. februarja, pa vključuje popolno zaporo križišča obeh prometnic, kar bo vplivalo na širše območje.

Vpliv na lokalno gospodarstvo in prebivalce

Območje Verovškove in Vodovodne ulice je gospodarsko pomembno, saj tam domujejo številna podjetja, med drugim Lek Sandoz in Novartis, ki sta v fazi širitve svojih prostorov. Zapore cest in obnovitvena dela tako predstavljajo izziv za zaposlene in obiskovalce teh podjetij, saj lahko povzročijo zamude in otežijo dostop do delovnih mest. Poleg tega bodo tudi lokalni prebivalci in drugi udeleženci v prometu občutili posledice spremenjenega prometnega režima.

Priporočila za udeležence v prometu

Vse udeležence v prometu pozivamo k strpnosti in doslednemu upoštevanju začasne prometne signalizacije. Priporočamo, da vozniki predhodno načrtujejo svoje poti, upoštevajo obvoze ter spremljajo aktualne prometne informacije preko uradnih kanalov Mestne občine Ljubljana. Za potnike mestnega prometa je pomembno, da se seznanijo s spremenjenimi voznimi redi in trasami avtobusov, da se izognejo morebitnim nevšečnostim.

Prihodnji načrti in zaključek del

Mestna občina Ljubljana si prizadeva, da bi bila dela zaključena v predvidenih rokih, torej do 6. marca 2025. Vendar pa lahko nepredvideni dejavniki, kot so vremenske razmere ali tehnične ovire, vplivajo na podaljšanje del. Občane bomo o morebitnih spremembah in podaljšanjih del pravočasno obvestili. Cilj teh obnovitvenih del je izboljšanje kakovosti infrastrukture, kar bo dolgoročno prispevalo k boljši prometni pretočnosti in varnosti vseh udeležencev v prometu.

Za dodatne informacije in sprotna obvestila spremljajte uradne komunikacijske kanale Mestne občine Ljubljana ter lokalne medije.

Pripravil: E. K. Vir: Mestna občina Ljubljana, Freepik

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje koncentracijo, povečuje utrujenost in negativno vpliva na splošno zdravje. Hkrati lahko vodi tudi do izjemnega zmanjšanja produktivnosti, saj dolge ure sedenja upočasnjujejo prekrvavitev in zmanjšujejo energijo, kar otežuje osredotočenost pri delu.

A obstaja rešitev?

Seveda! Najbolj učinkovita in preizkušena rešitev je dvižna miza, ki vam omogoča enostavno preklapljanje med sedečim in stoječim položajem. To ne le izboljša vašo držo in zmanjša bolečine, temveč tudi poveča prekrvavitev in dotok kisika v možgane. Posledično boste vi in vaši zaposleni bolj osredotočeni, polni energije in bolj produktivni skozi ves delovni dan.

Preverili smo cene dvižnih miz in TUKAJ lahko prejmete najbolj KVALITETNO dvižno mizo za kar 100 € ceneje!

Oddajte povpraševanje v spodnjem obrazcu in prejmite brezplačno ponudbo ter BON za 100€.

Zakaj je dvižna miza prava izbira za vas?

• Zmanjšanje bolečin in boljša drža

Dolgotrajno sedenje obremenjuje hrbtenico, kar vodi do neprijetnih bolečin v hrbtu, vratu in ramenih. Dvižna miza vam omogoča, da preklapljate med sedenjem in stanjem, kar zmanjšuje pritisk na hrbtenico ter izboljša držo in splošno počutje.

• Povečana produktivnost in več energije

Stanje med delom spodbuja boljši krvni obtok, izboljša dovod kisika v možgane in vas ohranja bolj osredotočene. To pomeni večjo učinkovitost, več energije in manj utrujenosti čez dan!

• Boljše zdravje in manj tveganja za bolezni

Raziskave kažejo, da dolgotrajno sedenje povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, diabetes in druge zdravstvene težave. Z dvižno mizo zmanjšate čas sedenja in poskrbite za svoje zdravje na dolgi rok.

• Prilagodljivost in vrhunska ergonomija

Dvižne mize omogočajo enostavno nastavitev višine po meri, kar zagotavlja udobno in ergonomsko delovno okolje. Idealne so tako za posameznike kot za pisarne z več uporabniki.

• Elegantna in trajnostna rešitev

Dvižne mize, katere smo izbrali mi, niso le funkcionalne, ampak tudi oblikovno dovršene. Izdelane so iz visokokakovostnega masivnega lesa (bukev, hrast, češnja, evropski oreh), kar zagotavlja trpežnost, prestižen videz in ekološko prijazno ter trajno rešitev za vaše delovno okolje.

Zakaj je dvižna pisalna miza najboljša?

Če želite izboljšati svoj delovni prostor in produktivnost zaposlenih, je pisalna dvižna miza prava rešitev. Odlikujejo jo:

• Ergonomska dovršenost – popolnoma nastavljive dvižne mize za optimalno udobje.
• Vrhunski materiali – masiven les za dolgotrajno vzdržljivost in estetiko.
• Enostavna uporaba – hitro preklapljanje med sedečim in stoječim položajem.
• Opremljenost z dodatki – možnost stojal za monitorje in organizatorjev za kable.

Mnenja zadovoljnih strank

“To je najboljša odločitev, ki sem jo sprejela za svoje zdravje in delo. Moja produktivnost je poskočila, bolečine v hrbtu pa izginile.” – Jasna

“The perfect standing desk 🙌 v pisarni izgleda vrhunsko, je zelo stabilna in dela, kot mora. Super zadovoljen tudi s storitvijo, zelo hitro narejeno in zmontirano. Ekipa je prav tako top!” – Niko

“Dobil sem hrastovo mizo 2000×900×40 z mat oljem, stojalo Premium in je videti naravnost osupljivo. Kakovost je izjemna. Ta miza bo zagotovo zdržala vse življenje!” – Patrick

Če bi bilo 6 zvezdic ali več, bi izbral najvišjo stopnjo. To je najboljša stoječa miza, kar sem jih kdaj imel ali preizkusil (in imel sem nekaj miz in sem jih preizkusil veliko …) – Dragan

To bo zadnja pisalna miza, ki jo boste kdaj kupili!

Želite izvedeti ceno in dobavni rok dvižne mize Ergochord?

Preverili smo cene dvižnih miz in TUKAJ lahko prejmete najbolj KVALITETNO dvižno mizo za kar 100 € ceneje!

Oddajte povpraševanje v spodnjem obrazcu in prejmite brezplačno ponudbo ter BON za 100€.

Naročnik: ERGOCHORD

V zadnjem času so slovenske zdravstvene ustanove zaznale porast primerov garij, nalezljive kožne bolezni, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabiei. Ta mikroskopska pršica vrta rovčke v zgornjo plast kože, kjer odlaga jajčeca, kar povzroča intenziven srbež in značilne kožne spremembe.

Simptomi garij

Prvi in najpogostejši simptom okužbe z garjami je intenziven srbež, ki se pogosto poslabša ponoči ali ob segrevanju telesa. Srbenje je posledica alergijske reakcije na pršice, njihova jajčeca in iztrebke. Poleg srbenja se pojavijo tudi kožne spremembe, kot so:

• Rdečkasti izpuščaji: majhne rdeče pike ali mehurčki, ki se najpogosteje pojavijo na mehkih in tankih predelih kože, kot so med prsti, notranja stran zapestja, komolci, kolena, okoli popka, zadnjica in spolovila.
• Vidni tunelčki: pršice ustvarjajo drobne rovčke pod kožo, ki so videti kot tanke sive ali bele črte. Ti tuneli so običajno vidni med prsti, na zapestjih, komolcih in drugih delih telesa.
• Poškodbe zaradi praskanja: zaradi intenzivnega srbenja se ljudje pogosto praskajo, kar povzroči vidne sledi praskanja, vneto kožo in včasih sekundarne okužbe.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko prizadeta vsa koža, vključno z obrazom, vratom, lasiščem in ušesi. Pri starejših osebah in tistih z oslabljenim imunskim sistemom se lahko razvije hujša oblika, znana kot krustozne ali norveške garje, ki se kaže z obsežnimi kožnimi spremembami in debelimi krastami.

Načini prenosa

Garje se prenašajo predvsem s tesnim telesnim stikom (koža na kožo) z okuženo osebo. To vključuje dolgotrajno držanje za roke, spanje v isti postelji ali spolne stike. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, je manj verjeten. Pršice lahko preživijo zunaj človeškega telesa do 72 ur, zato je možen tudi posreden prenos preko okuženih oblačil, posteljnine ali brisač.

Zdravljenje in preventiva

Za zdravljenje garij se uporabljajo topična sredstva, ki vsebujejo skabicide (snovi proti pršicam). Najpogosteje predpisano zdravilo je 5% permetrinska krema, ki se nanese na celotno telo od vratu navzdol. Kremo je treba pustiti na koži 8 do 14 ur, nato pa jo temeljito sprati. Pri dojenčkih in majhnih otrocih se krema nanaša tudi na lasišče. Za nosečnice in dojenčke so priporočljiva zdravila na bazi žvepla.

Pomembno je, da se zdravijo vsi člani gospodinjstva in tesni stiki hkrati, ne glede na to, ali imajo simptome ali ne, saj to preprečuje ponovno okužbo.

Poleg zdravljenja je ključnega pomena tudi temeljita higiena okolja:

• Pranje oblačil, posteljnine in brisač: vse predmete, ki so bili v stiku z okuženo osebo, je treba oprati v vroči vodi (vsaj 60°C) in jih posušiti pri visokih temperaturah.
• Čiščenje pohištva in tal: pohištvo, prevlečeno s tekstilom, naj se vsaj 24 ur ne uporablja, nato ga očistimo s sesalnikom. Trde površine očistimo z vodo in detergentom.
• Izolacija neopravljivih predmetov: predmete, ki jih ni mogoče oprati, shranimo v plastične vrečke za najmanj 72 ur, v tem času pršice poginejo.

Garje niso znak slabe higiene; okuži se lahko vsakdo, ne glede na življenjski slog. Če opazite simptome, kot so intenziven srbež in kožni izpuščaji, se čim prej posvetujte z zdravnikom za ustrezno diagnozo in zdravljenje. Pravočasno ukrepanje je ključno za preprečevanje širjenja te neprijetne bolezni.

Pripravil: E. K. Vir: NIJZ, Freepik

Spalnice in postelje so postale idealen prostor za alergene, kot so pršice, dlake hišnih ljubljenčkov in plesen, ki vam lahko zagrenijo življenje. Toda brez skrbi! Z nekaj zelo preprostimi ukrepi lahko alergene v vašem spalnem prostoru močno zmanjšate.

Ne glede na to, kako drgnete in čistite vaš dom, je velika verjetnost, da bodo alergeni še vedno prisotni nekje v vaši spalnici. Eden glavnih vzrokov za pojav alergijskih reakcij v notranjih prostorih so zagotovo pršice, ki so prisotne skoraj povsod, kjer se nabira prah, vključno z vašo posteljo.

Pogostejša izpostavljenost alergenom se sčasoma začne kazati tudi na kakovosti spanja in splošnemu počutju. Če ste opazili simptome, kot so kihanje, srbenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, vodene oči in kašelj, potem je skrajni čas, da se zoperstavite tem, očem nevidnim mikroorganizmom.

Če upoštevate nekaj preventivnih ukrepov, potem boste bistveno zmanjšali število alergenov v vaši spalnici in s tem posledično tudi ublažili simptome alergij.

1. Redno pranje posteljnine, vzglavnikov in odeje

Posteljnina je eno najbolj priljubljenih okolij za pršice, saj se na njej nabirajo delci kože in vlaga, ki jim omogoča preživetje. Zato jo perite 1-krat na teden, pri temperaturah vsaj 60°C, pri čemer ne pozabite tudi na pranje vzglavnikov in odej – te je potrebno oprati vsaj dvakrat letno ali pa celo pogosteje.

2. Antialergijske vzmetnice

Tudi najbolj čiste vzmetnice so polne drobnih mikroorganizmov, zato razmislite o nakupu antialergijske vzmetnice. Najbolj kakovostne so običajno izdelane iz lateksa, ki velja za popolnoma naraven in antibakterijski material, poznamo pa tudi vzmetnice iz tehnogel jedra in vzmetnice z žepkastimi vzmetmi, ki so prav tako lahko zasnovane tako, da jih pršice ne marajo.

3. Antialergijski nadvložek za ležišče

Menjavi vzmetnice se lahko izognete tudi z uporabo antialergijskega nadvložka za ležišče. Ta je zasnovan tako, da preprečuje razvoj pršic in škodljivih bakterij v njem, hkrati pa preprečuje vdor pršic v vašo vzmetnico.

Tovrstni nadvložki so običajno pralni pri višjih temperaturah, zato vam omogočajo redno pranje in najboljšo higieno ležišča.

4. Antialergijski vzglavniki

Razmnoževanje pršic pa boste zmanjšali, če boste za svoje ležišče izbrali antialergijski vzglavnik. Ta je izdelan iz materialov, ki preprečujejo vdor in razvoj pršic v postelji, poleg tega pa ga lahko brez skrbi operete na visokih temperaturah.

Podobno kot klasični vzglavniki so tudi antialergijski vzglavniki na voljo v različnih oblikah, velikostih in stopnjah trdote, s čimer zadovoljijo različnim željam in položajem spanja.

5. Uporaba antialergijske prevleke za vzglavnike in vzmetnice

Vzmetnice in vzglavniki so prav tako zelo priljubljeno okolje za alergene, zato jih zaščitite z antialergijsko prevleko, ki je zasnovana tako, da mehansko preprečuje prodiranje alergenov vanje. Antialergijska prevleka za vzglavnik in vzmetnico je tudi pralna pri visokih temperaturah, zato jo lahko brez skrbi lahko operete vsakih 14 dni.

6. Odeje za alergike

Za popolno spalno okolje vam preostane še, da izberete odejo, ki je namenjena alergikom in astmatikom. Tovrstne odeje so izdelane iz vrhunskih materialov, ki so dodatno obdelani z namenom, da preprečujejo razvoj pršic in škodljivih bakterij v odeji.

Njihovo polnilo je klinično preizkušeno in posebej zasnovano za alergike in astmatike, zato so še posebej zračne in lahkotne.

7. Kvalitetna posteljnina iz naravnih materialov

Kvalitetna posteljnina prav tako igra ključno vlogo pri zmanjševanju simptomov alergij, saj omogoča boljše spalno okolje in preprečuje kopičenje prahu in alergenov. Zato se prepričajte, da je posteljnina izdelana iz naravnih zračnih materialov, kot sta bombaž ali saten, kar omogoča kroženje zraka in preprečuje nabiranje vlage in toplote.

Za posteljnino je tudi pomembno, da jo lahko pogosto perete, s čimer boste odstranili pršice in njihove iztrebke.

8. Zračenje posteljnine

Čeprav si želite imeti urejeno in lepo pospravljeno spalnico, pa vam priporočamo, da s postiljanjem postelje nikar ne prehitevajte. Odejo in posteljnino raje najprej dobro prezračite, zato da se bo ponoči nakopičena vlaga lahko dobro posušila, s tem pa boste preprečili tudi razvoj pršic.

9. Nadzor temperature in vlage v prostoru

Alergeni se hitreje razmnožujejo v toplem in vlažnem okolju, zato poskrbite predvsem za nadzor vlage in ohranjanje temperature v spalnici med 18 in 21°C. Priporočamo, da spalnico redno prezračujete, s čimer boste ohranjali nizko raven vlage, pri tem pa si lahko pomagate tudi z razvlaževalniki zraka.

10. Odstranjevanje virov prahu

Glede na to, da se alergeni hitreje razmnožujejo v prahu, je pomembno da zmanjšate količino prahu v svojem domu. To boste najlažje storili z rednim sesanjem s HEPA filtrom, rednim brisanjem prahu in omejeno uporabo preprog ter zaves, v katerih se pršice še posebej rade kopičijo.

Če se želite v vaši spalnici znebiti alergenov, potem upoštevajte naše nasvete. Prepričani smo, da boste z njihovo pomočjo lažje zadihali in se resnično spočili!

Naročnik: Odeja d.o.o.

V prihodnjih dneh bomo doživeli močno ohladitev, predvsem v jutranjih urah, ko bodo temperature padle najnižje to zimo. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) so danes, v sredo zjutraj, na Vojskem izmerili -15,8 °C, na Vršiču -13 °C, na Kredarici -11 °C. Ob 7. uri so bile temperature na vseh merilnih mestih pod lediščem.

Danes čez dan bo na Primorskem pretežno jasno, burja se bo nekoliko okrepila. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 3 °C, na Primorskem pa do 10 °C.

Jutri nas čaka najhladnejše jutro te zime

Četrtkovo jutro bo najhladnejše v tej zimi. Po napovedih meteorologov bodo temperature marsikje padle pod -12 °C, na Gorenjskem in Notranjskem se lahko spustijo še nižje. Kljub ledenemu jutru pa se bo čez dan začelo postopno segrevanje. Vreme bo suho in pretežno sončno, kar pomeni, da bodo popoldanske temperature nekoliko višje kot v preteklih dneh.

Petek in vikend: Ohladitev bo popustila

Do konca tedna lahko pričakujemo, da bodo popoldanske temperature marsikje presegle 10 °C, čeprav bodo jutranje temperature še vedno pod lediščem. Burja na Primorskem bo do petka ponehala, sončni dnevi pa bodo poskrbeli za prijaznejše temperature v popoldanskem času.

V začetku naslednjega tedna pa se obeta sprememba vremena, saj bo več oblakov, temperatura se bo zjutraj dvignila nad ledišče, možne so tudi padavine.

Občutna razlika: Od rekordnih mrazov do najtoplejših zim

Kljub trenutni ohladitvi so takšne temperature za zimski čas povsem običajne. Za primerjavo, najnižjo temperaturo v zgodovini Slovenije so zabeležili 15. in 16. februarja 1956 na Babnem Polju, in sicer -34,5 °C.

Na drugi strani je bil februar 2024 eden najtoplejših doslej, saj so temperature v povprečju za 1,4 do 2,2 °C presegale dolgoletno povprečje (1991–2020).

Čeprav nas čaka najhladnejše jutro te zime, se bodo temperature kmalu postopoma dvigovale. Vseeno pa ostanite pozorni na vremenske razmere in se pravočasno pripravite na nizke temperature.

Pripravil: E. K. Vir: ARSO, Freepik

Ko je januarja 2024 obvezni zdravstveni prispevek nadomestil dotedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je marsikdo pričakoval bolj pravičen in vzdržnejši sistem. A že leto dni pozneje je jasno: prispevek se bo vsako leto višal, in to ne glede na to, koliko posameznik zasluži.

Z 1. marcem 2025 bo znesek, ki ga mora vsak državljan plačati za zdravstveno zavarovanje, zrasel s 35 evrov na 37,17 evra. Na prvi pogled morda malenkostna sprememba, a v širšem kontekstu – v času, ko se draži vse od hrane do elektrike – še en kamenček v mozaiku naraščajočih življenjskih stroškov.

In kar je še bolj pomembno – za zdaj ni videti, da bi vlada kakorkoli spremenila način obračunavanja tega prispevka.

Zakaj ravno 37,17 evra?

Marsikdo se ob takšnih številkah vpraša: Zakaj ravno ta znesek? Je to odločitev vlade? Nekdo bi morda pomislil na politične dogovore, a v resnici gre za zakonsko določen sistem usklajevanja.

Višina obveznega zdravstvenega prispevka se vsako leto prilagaja glede na rast povprečne bruto plače v Sloveniji. Statistični urad RS je objavil, da je bila povprečna bruto plača v letu 2024 2.394,92 evra, kar pomeni 6,2-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Posledično se zviša tudi prispevek.

Na prvi pogled logično – a ali je tudi pošteno?

Enak znesek za vse – pravično ali nepravično?

Ključna težava trenutnega sistema je v tem, da ga vsi plačujemo v enaki višini, ne glede na to, ali zaslužimo 800 evrov ali 8.000 evrov.

Ko je vlada Roberta Goloba leta 2023 predlagala odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bilo v ospredju obljubljeno načelo “bolj solidaren sistem”. A eno leto kasneje realnost ostaja enaka: najrevnejši plačujejo enako kot najbogatejši.

Ministrstvo za zdravje je sicer naročilo študijo z 15 različnimi scenariji, kako bi prispevek lahko naredili pravičnejši – a za zdaj ostaja zgolj pri teoriji. Decembra 2024 je ministrica Valentina Prevolnik Rupel priznala, da še vedno preučujejo možnosti in da bi bilo smiselno počakati na davčno reformo.

Prevedeno: sprememb še nekaj časa ne bo.

Koga bo ta dvig najbolj prizadel?

Za povprečnega zaposlenega dodatna dva evra morda ne pomenita veliko – a številni upokojenci, prekarni delavci in tisti z minimalnimi plačami takšne podražitve občutijo precej bolj.

Če zaslužite 700 evrov pokojnine, vam bodo po novem že skoraj 5 % prihodkov šli samo za zdravstveni prispevek. Če ste mladi na začetku kariere, s plačo nekaj sto evrov nad minimalno, pa pomeni, da je teh 2,17 evra manj za hrano, položnice ali javni prevoz.

Če bi se sistem prilagodil prihodkom, bi nekdo s plačo 5.000 evrov lahko plačal 50 evrov na mesec, nekdo s plačo 800 evrov pa zgolj 10 evrov. Toda trenutno je vsak prisiljen v enako breme, ne glede na finančno stanje.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Ena od redkih gotovosti je, da se bo prispevek vsako leto zvišal. Če bo rast plač ostala pri približno 6 %, bi lahko že v letu 2026 presegli 40 evrov, čez nekaj let pa bi se približali 50 evrom na mesec.

Vlada in ministrstvo pravita, da bo sistem morda postal pravičnejši – a takšni premiki v praksi zahtevajo dolgoleten politični konsenz, obsežne zakonodajne spremembe in spremembo davčnega sistema. Kar pomeni, da bo sedanji sistem ostal vsaj še nekaj let.

Vprašanje je, ali bo tovrstna rešitev sploh prišla pravočasno – ali pa bodo ljudje do takrat že preveč obremenjeni, da bi lahko še verjeli v reforme.

Vlada na potezi, a časa ni veliko

Obvezni zdravstveni prispevek se draži – to ni presenečenje, a je kljub temu neprijetna realnost.

V času, ko se stroški življenja vzpenjajo hitreje kot prihodki, bi bilo pričakovati, da bo država sistemsko reševala breme za tiste, ki so že tako na robu preživetja. A namesto tega ostajamo pri pavšalnih prispevkih, ki najbolj obremenjujejo ravno tiste z najnižjimi dohodki.

Čeprav ima vlada orodja za spremembo sistema, se zdi, da se bodo konkretni premiki zgodili šele čez nekaj let, če sploh. Do takrat bo obvezni zdravstveni prispevek vsako leto višji – vprašanje pa je, koliko bodo ljudje to še lahko prenašali.

Pripravil: E. K. Vir: STA, Freepik

19. FEBRUAR – Nekateri dnevi v zgodovini so kot drobne iskrice v morju dogodkov, komajda omembe vredni, drugi pa kot strela z jasnega, ki pusti pečat za vedno. Današnji dan? Pripada obojim.

Ko vulkan odloči, da bo glavni igralec

Leta 1600 je v Peruju izbruhnil vulkan Huaynaputina – in ne, ni bilo zgolj nekaj dima in pepela, kot bi si kdo predstavljal. To je bil eden najmočnejših vulkanskih izbruhov v zgodovini Južne Amerike. Toliko pepela se je dvignilo v ozračje, da so se temperature po svetu občutno znižale – se sliši znano? Podnebne spremembe niso zgolj sodobna tema. Kmetje v Evropi so čutili posledice še leta kasneje; slab pridelek, lakota, politične napetosti. Kdo bi si mislil, da lahko dogodek na drugi strani sveta povzroči upor v Franciji ali finančno krizo na Kitajskem?

New York bi se lahko imenoval Novi Amsterdam

Ko je 1674 Anglija s podpisom Westminstrskega miru pridobila Novi Amsterdam, si verjetno nihče ni mislil, da bo ta odročna kolonija nekoč postala globalna finančna prestolnica. Nizozemci so jo takrat zamenjali za Surinam, ker se jim je zdel koristnejši. Resno? Danes se sliši kot ena najslabših trgovinskih potez v zgodovini. A takrat? Sladkor in sužnjsko delo sta bila donosnejša od kakšnega pristaniškega mesta v Ameriki. Ironija je, da danes New York narekuje svetovno ekonomijo, Surinam pa… no, koliko ljudi sploh ve, kje je Surinam?

Ko je Edison ujel zvok v kovinsko tuljavo

Leta 1878 je Thomas Edison patentiral fonograf, prvo napravo, ki je lahko snemala in reproducirala zvok. To je bil tisti trenutek, ko je glasba postala nesmrtna. Si predstavljate svet brez posnetkov? Brez Spotifyja, brez podcastov, brez starih glasbenih legend? No, v Edisonovem času je bilo to tako revolucionarno, kot bi danes nekdo iznašel teleportacijo. Ampak, saj veste, Edison in Tesla sta se prepirala o vsem. Gotovo bi se Edison sícer sam prišteval med genije, a brez njegovih sodobnikov marsičkaj ne bi bilo enako.

Slovenski dogodki: iz politike v zgodovino

V Sloveniji? 19. februar je bil prav tako priča nekaterim zanimivim prelomnicam. Leta 1920 so na Univerzi v Ljubljani odprli Oddelek za zgodovino – in verjetno takrat nihče ni pomislil, da bodo sto let kasneje zgodovinarji v bitki za preživetje. Danes se sliši skoraj ironično: študiraj zgodovino, da boš potem razlagal ljudem, zakaj nimaš službe?

1944 pa je zaznamovalo prvo zasedanje SNOS-a v Črnomlju, ki je postavilo temelje za povojno slovensko samoupravo. O osvoboditvi se danes marsikdo prepira, a dejstvo ostaja: brez tega dogodka bi Slovenija verjetno imela drugačno zgodovino. Morda ne bi bila niti samostojna.

Prazniki, ki jih ne praznujemo, a bi lahko

Medtem ko v Mehiki danes slavijo dan oboroženih sil, se v Turkmenistanu vihti zastava v čast dneva zastave. Na drugi strani Evrope pa Romuni praznujejo Brâncușijev dan, v spomin na svojega slavnega kiparja. In pri nas? No, 19. februar ni nekakšen neuradni praznik. Morda bi lahko postal Dan podcenjenih diplom zgodovinarjev? Ali pa Dan zgrešenih političnih potez?

Pripravil: E. K. Vir: www, Pexels