Slovenija je v zadnjih štirih letih porabila 163,7 milijona evrov za nabavo cepiv proti covidu-19. Na prvi pogled razumljivo – cepljenje je bilo ključno orodje v boju proti pandemiji. A danes, ko se ozremo nazaj, se zastavlja neprijetno vprašanje: ali je bilo vse to res potrebno?

Podatki so zgovorni. Od skupno 7,6 milijona nabavljenih odmerkov jih je bilo zavrženih več kot 3 milijone. Nekaj cepiva se je doniralo, nekaj so ga prevzeli izvajalci cepljenja, ki ga niso uspeli uporabiti – a na koncu dneva ostaja dejstvo: ogromen del javnega denarja je šel v nič.

In Slovenija pri tem ni osamljena. Po količini zavrženega cepiva na prebivalca smo tretji v EU, takoj za Belgijo in Nemčijo. Evropska komisija je do danes skupno zavrgla že 215 milijonov odmerkov, kar je vredno osupljive štiri milijarde evrov.

Od evforije do neuporabnih zalog

Spomnimo se začetka cepljenja – 27. decembra 2020, ko je prva pošiljka cepiv prispela v domove za starejše. Takrat se je zdelo, da je to prelomni trenutek, ki bo odpravil pandemijo. Države so hitelo sklepale pogodbe, EU je zavezala proizvajalce k milijardnim dobavam, oblasti so množično pozivale k cepljenju.

A potem se je zgodil preobrat – zanimanje za cepljenje je strmo upadlo. V prvem valu so se cepili predvsem starejši, zdravstveni delavci, rizične skupine. Nato je prišlo do faze dvoma – mlajši ljudje, predvsem pa tisti, ki so preboleli covid, se za cepljenje niso več odločali. Do leta 2023 je bilo v Sloveniji cepljenih manj kot 20.000 ljudi, medtem ko so bila skladišča še vedno polna novih odmerkov.

Kljub vsemu pa je Slovenija nadaljevala z nabavo cepiv – in to v velikih količinah. Leta 2024 je bilo nabavljenih več kot 215.000 novih odmerkov, čeprav je bilo jasno, da bo zanimanje minimalno. Kdo je torej sprejemal te odločitve? Kdo je ocenil, da bo cepiv treba še več?

Pogodbe, ki vežejo Slovenijo do leta 2026

Tukaj pridemo do še enega zanimivega podatka – pogodba s Pfizerjem velja do leta 2026. Čeprav je bilo prvotno dogovorjeno, da bo Slovenija prevzela bistveno večje količine, je država pozneje s pogajanji znižala te obveznosti. A kljub temu ostaja vprašanje: ali bi bilo mogoče že prej oceniti, da bo cepiv preveč, in preprečiti vsaj del nepotrebnih stroškov?

Evropska komisija je januarja 2024 podpisala novo pogodbo z Moderno – za do 146 milijonov odmerkov cepiva. Medtem ko se države trudijo zmanjšati presežke, Bruselj še naprej sklepa dolgoročne pogodbe s proizvajalci. Ali gre za previdnost – ali za slabo načrtovanje?

Finančni vidik je še posebej zanimiv. Cena posameznega odmerka cepiva Pfizer/BioNTech ni uradno znana, a po poročanju Financial Timesa znaša okoli 18 evrov na odmerek. To pomeni, da je samo vrednost zavrženih odmerkov v Sloveniji presegla 50 milijonov evrov.

Ali lahko Slovenija kaj nauči iz te zgodbe?

Napake pri javnem naročanju so v Sloveniji nič novega, toda redkokatera je tako očitna kot ta. Vsi se spomnimo kaotičnih nabav zaščitne opreme v začetku pandemije – od preplačanih mask do spornih posrednikov. Tudi pri cepivih se je zgodila podobna zgodba: država je naročala zaloge brez jasne strategije, brez dolgoročnega premisleka o tem, kako se bo pandemija razvijala.

Zakaj je bilo cepiv toliko? Je bil pritisk EU prevelik? So bila pričakovanja stroke napačna? Je bila odločitev politična?

Eden od argumentov zagovornikov visokih zalog je bil, da cepiva niso bila trajno stabilna – vsako sezono je bilo treba prilagajati sestavo glede na nove različice virusa. Toda ali to opravičuje več kot 3 milijone zavrženih odmerkov?

Kaj nas čaka v prihodnje?

Ministrstvo za zdravje trdi, da so nove količine cepiv prilagojene realnim potrebam. Kljub temu bo Slovenija v letu 2025 naročila še 200.000 odmerkov.

Vprašanje, ki se postavlja, je jasno: bo tudi ta serija končala med odpadki?

Ali bomo čez dve leti znova brali podobne novice – o tem, kako so bila cepiva zavržena, medtem ko bi lahko milijone evrov uporabili za kaj drugega? Zdravstvo v Sloveniji se sooča s številnimi težavami – čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov, financiranje socialne oskrbe za starejše. Je smiselno vlagati v nekaj, kar se očitno ne uporablja?

Brez dvoma je bilo cepljenje ključni dejavnik pri obvladovanju pandemije. Toda vsaka javna poraba bi morala biti tudi racionalna. In v tem primeru ostaja vtis, da je bila Slovenija – skupaj s preostalo Evropo – žrtev slabih odločitev, ki so jih sprejeli tisti na vrhu.

Milijoni v nič, odgovornosti nikjer?

Če bi 50 milijonov evrov – kolikor je bilo vrednih zavrženih cepiv – porabili drugače, bi lahko zgradili nov zdravstveni dom, posodobili bolnišnično opremo ali povečali dostopnost zdravil.

Namesto tega smo dobili prazna skladišča, polna pretečenih odmerkov. Bo kdo odgovarjal? Bo kdo priznal napako?

Pripravil: E. K. Vir: STA, Freepik

Vsako leto ob tem času se v javnosti razplamtijo razprave o redni uskladitvi pokojnin. Koliko bo zvišanje? Ali bo dovolj za kritje višjih življenjskih stroškov? Kako se bo to poznalo pri tistih z najnižjimi pokojninami? Čeprav se zdi, da so odstotki in številke hladni in neosebni, imajo za več kot 647.600 upokojencev v Sloveniji zelo konkreten pomen – vsak dodaten evro lahko vpliva na kakovost življenja.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bo danes določil višino letne uskladitve pokojnin, ki bo stopila v veljavo že s februarskim izplačilom. Po predhodnih izračunih in glede na statistične podatke iz preteklega leta naj bi ta znašala okoli 4,5 odstotka. A preden se prehitro razveselimo – kaj to v praksi pomeni?

Matematika pokojninske uskladitve: številke so eno, realnost drugo

Redna uskladitev pokojnin se določa po sistemski formuli:

• 60 % rasti povprečne bruto plače,
• 40 % rasti cen življenjskih potrebščin.

Leta 2024 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znašala 2.394,92 evra, kar je 6,2 odstotka več kot leto prej. Hkrati je bila povprečna letna inflacija 2 odstotka. Če seštejemo, dobimo približno 4,5-odstotno uskladitev.

Kaj to pomeni v praksi? Če ima nekdo pokojnino 800 evrov, bo po uskladitvi prejemal okoli 836 evrov. Pri pokojnini 1.000 evrov pa bo povečanje na približno 1.045 evrov. Na prvi pogled se sliši spodbudno – a ali bo to dejansko zadoščalo za pokritje realnih življenjskih stroškov?

Inflacija in cene: kje upokojenci občutijo največje pritiske?

Čeprav uradni podatki kažejo, da je bila inflacija le 2 odstotka, so upokojenci prepričani, da realnost govori drugačno zgodbo. Najemnine, stroški oskrbe, energenti in predvsem hrana – tu se cene dvigajo hitreje, kot se večajo pokojnine.

• Mleko, kruh, meso – osnovna živila so v zadnjem letu dražja za 5–10 %.
• Elektrika? Po začasni umiritvi se znova pričakuje dvig tarif.
• Zdravila in dodatno zdravstveno zavarovanje – pri nekaterih upokojencih predstavljajo četrtino pokojnine.

“Zadnje čase imam občutek, da vsakih nekaj mesecev zapravim več, čeprav kupujem iste stvari,” pravi Marija, 72-letna upokojenka iz Maribora. “Dvig pokojnine je dobrodošel, ampak ko plačam račune in grem dvakrat v trgovino, je že konec meseca.”

Ali bo upokojencem sploh kaj ostalo za dostojno življenje?

Ena izmed perečih težav je, da več kot 100.000 slovenskih upokojencev prejema pokojnine, nižje od 700 evrov, kar pomeni, da živijo pod pragom revščine. Za mnoge je tako vsako povečanje ključno, a hkrati premajhno, da bi nadomestilo realno rast stroškov.

Še posebej tisti z najnižjimi pokojninami upajo tudi na dodatno pomoč države, kot so solidarnostni dodatki ali subvencije za ogrevanje in zdravstvene storitve.

Poleg tega bo v juniju izplačan letni dodatek, ki bo letos znašal med 155 in 465 evrov, odvisno od višine pokojnine. To bo nekaj malega olajšanja, a se postavlja vprašanje – ali ni čas za sistematično reformo, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost?

Primerjava s preteklimi leti: gremo navzgor ali stagniramo?

Če pogledamo zgodovino, vidimo, da so bile uskladitve v zadnjih petih letih precej neenakomerne:

• 2024: 5,2 %
• 2023: 5,2 %
• 2022: 4,4 %
• 2021: 3,5 %
• 2020: 3,2 %

Trend je jasen – zadnja leta so bila relativno dobra, a ne gre pozabiti, da je bila inflacija v nekaterih obdobjih bistveno višja, kar pomeni, da se realna kupna moč upokojencev ni bistveno povečala.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Slovenija se stara – delež upokojencev v populaciji se hitro povečuje, kar pomeni večji pritisk na pokojninsko blagajno. Brez sistemskih sprememb – bodisi na strani prispevkov aktivne populacije bodisi z večjo vlogo državnega proračuna – bi se lahko pokojnine v prihodnosti usklajevale počasneje.

Hkrati pa moramo biti realni – že zdaj je pokojninski sistem eden največjih stroškov države. Ali bomo v prihodnje morali delati dlje? Bo pokojninska doba še podaljšana? Se obeta več zasebnega varčevanja za starost? Vse to so vprašanja, ki čakajo na odgovore.

Višje pokojnine – a še vedno ne dovolj?

Dvig pokojnin za 4,5 odstotka bo za marsikaterega upokojenca dobrodošla novica. A realnost je taka, da mnogi še vedno komaj shajajo iz meseca v mesec, še posebej ob višjih stroških hrane, energije in zdravstvenih storitev.

Bo ta uskladitev zadostovala ali bo treba še naprej varčevati pri osnovnih življenjskih potrebščinah? In kar je še pomembneje – kakšne dolgoročne spremembe čakajo slovenski pokojninski sistem? Odgovori na ta vprašanja bodo oblikovali prihodnost vseh, ki se bodo v prihodnjih desetletjih podali v pokoj.

Pripravil: E. K. Vir: ZDUS, Freepik

No, pa smo tukaj. Še en 18. februar. Dan, ki bi lahko bil povsem običajen, če se ne bi skozi stoletja na ta datum zgodilo marsikaj – od odkritij, ki so nam razširila obzorja, do dogodkov, ki bi jih morda raje izbrisali iz kolektivnega spomina. Ampak zgodovina, ta trmasta učiteljica, nam ne dovoli izbirati, kaj bi radi obdržali in česa ne. Zato poglejmo, kaj vse je ta dan pustil v kronikah – in ali je v tem kakšen nauk za danes.

Ko so se imperiji delili in razpadali

Čeprav se morda sliši kot daljna preteklost, so ozemeljske borbe vedno krojile zgodovino, in 18. februar ni bil nikakršna izjema. Leta 1358 je bil sklenjen Zadraski mir, s katerim so se Benečani – takratne trgovske superzvezde – morali posloviti od dalmatinskih mest, ki so prešla pod oblast ogrskega kralja. Se sliši znano? Velike sile se prerivajo, manjši pa zlahka postanejo žetoni v njihovih igrah moči. Bi lahko potegnili kakšno vzporednico z današnjim dogajanjem v geopolitiki? Verjetno bi lahko – a pustimo to za kakšno drugo analizo.

Pa recimo še kaj o Hernánu Cortésu, možakarju, ki je leta 1519 zaplul proti Mehiki in tam poskrbel za zaton Azteškega imperija. Kaj se lahko iz tega naučimo? Morda to, da zgodovina ni vedno zgodba o napredku, ampak pogosto tudi o brezobzirni moči, o šibkejših, ki nimajo izbire, in o zmagovalcih, ki pišejo zgodovino – po svojih pravilih, seveda.

Ko je znanost spremenila svet (in vesolje)

Če se kdaj vprašate, kako smo sploh prišli do točke, ko lahko s pomočjo male naprave v žepu dostopamo do celotnega človeškega znanja (in hkrati porabimo ure za gledanje mačjih videov), potem se velja spomniti ljudi, kot je Alessandro Volta. Ta gospod, ki je ugledal luč sveta prav 18. februarja 1745, je izumil prvo električno baterijo. Brez njega? No, danes morda ne bi imeli pametnih telefonov, električnih avtomobilov ali vseh tistih čudovitih naprav, ki jih uporabljamo – pogosto brez prave hvaležnosti.

Ali pa denimo Pluton, nekoč ponosni deveti planet, danes pa le še pritlikav kamen v Osončju. Odkril ga je Clyde Tombaugh prav 18. februarja 1930, a znanstvena skupnost je kasneje sklenila, da ni dovolj pomemben, da bi obdržal status planeta. Če kaj, je Pluton odlična metafora za današnji čas – eno leto si na vrhu, naslednje pa te zbrišejo s seznama.

Ko se zgodovina ponavlja – in včasih končno dobi svoj epilog

Medtem ko so nekateri 18. februarja odkrivali planete, so drugi plačali ceno za svoje ideale. 1943 so gestapovci aretirali člane Bele vrtnice, nemške študentske odporniške skupine, ki je imela pogum, da se je zoperstavila nacistom. Njihova usoda? Kruta in hitra – sodni procesi, obsodbe in usmrtitve. A njihove ideje so preživele. In čeprav se danes radi prepričujemo, da bi se v podobnih razmerah “seveda upirali”, zgodovina dokazuje ravno nasprotno – večina ostane tiho, dokler ni prepozno.

Slovenija na današnji dan: pust, umetnost in kultura

Če vam vse te zgodovinske tragedije niso pokvarile dneva, se lahko vsaj razveselite tega, da je februar mesec pustnih norčij. In Slovenija, seveda, ne zaostaja. Žužemberk bo danes gostil veliko pustovanje, kjer se bodo najboljše maske potegovale za nagrade. V ljubljanskih Španskih borcih pa se bodo odvijale ustvarjalne delavnice z naslovom “Mačje drsališče”, kjer lahko preizkusite svojo umetniško žilico – če seveda menite, da jo imate.

Kdo se je rodil in kdo je odšel?

Med rojstnimi dnevi velja omeniti Ernsta Macha, fizika, po katerem je poimenovano Machovo število – tisto, kar piloti lovskih letal dobro poznajo. In seveda Michelangela Buonarrottija, enega največjih umetnikov vseh časov, ki je odšel s tega sveta prav na današnji dan leta 1564. Bi danes ustvarjal NFT-je? Kdo ve.

Kaj nam to pove?

Če povzamemo – 18. februar je dan vzponov in padcev, odkritij in pozabljenih veličin. In čeprav lahko ob vseh teh zgodovinskih dogodkih občutimo neko oddaljeno spoštovanje, se velja vprašati: kako se bodo prihodnje generacije spominjale današnjega dne? Kot dneva, ko smo preprosto šli skozi rutino, ali kot dneva, ki je – na tak ali drugačen način – pustil sled?

Pripravil: E. K. Vir: www

Danes bo dan, ko bodo naključja igrala veliko vlogo. Nekatere poti se bodo nenadoma odprle, druge pa zaprle, vendar bo v vsem tem smisel – če boste znali videti širšo sliko. Energija dneva prinaša možnosti za rast, a tudi opozorila, da se ne smete slepo prepuščati toku. Odločite se, ali boste sledili srcu ali razumu!

Ste pripravljeni na dan, ki lahko spremeni vaš pogled na prihodnost?

Oven (21. marec – 19. april) – Pogum vam bo odprl nova vrata

Ovni, danes boste na preizkušnji – ali ste pripravljeni sprejeti izziv? Če ste oklevali glede nečesa pomembnega, boste morali stopiti korak naprej. V ljubezni bo dan primeren za nove začetke, a le če se boste resnično odločili za spremembo.

Bik (20. april – 20. maj) – Čas za soočenje z resnico

Biki, ne odlašajte več – nekaj, kar ste dolgo ignorirali, bo danes prišlo na plano. Ne bojte se priznati, kaj čutite, saj bo to edini način, da se premaknete naprej. V ljubezni bo ključ iskrenost, še posebej, če že dlje časa dvomite v neko situacijo.

Dvojčka (21. maj – 20. junij) – Nepričakovane novice vas bodo presenetile

Dvojčki, bodite pripravljeni na nenadne informacije, ki bodo spremenile vaš pogled na določeno osebo ali situacijo. Danes je odličen dan za nova spoznanja in širjenje obzorij. V ljubezni bodite potrpežljivi – ne silite odgovorov, ki še niso pripravljeni priti.

Rak (21. junij – 22. julij) – Sprejmite, da ne morete vsega nadzorovati

Raki, danes boste morali opustiti potrebo po popolnem nadzoru in se prepustiti toku dogodkov. Ne skrbite – vse se bo uredilo v vašo korist, če boste verjeli vase. V ljubezni bodite odprti za pogovor – nekdo želi vedeti, kako se resnično počutite.

Lev (23. julij – 22. avgust) – Vaša odločnost bo nagrajena

Levi, danes bo ključno, da se držite svojih načel. Če ste v dvomih, poslušajte svoje srce in ne dovolíte, da bi vas kdo prepričal v nekaj, kar vam ni po godu. V ljubezni bo dan primeren za strastne odločitve – ste pripravljeni tvegati?

Devica (23. avgust – 22. september) – Načrtovanje vam bo pomagalo doseči cilje

Device, danes se osredotočite na organizacijo in dolgoročne cilje. Nekaj, kar ste že dolgo odlagali, bo zahtevalo vašo pozornost. V ljubezni bo čas za iskren pogovor – ne bojte se vprašati tistega, kar vas muči.

Tehtnica (23. september – 22. oktober) – Poiščite harmonijo v sebi

Tehtnice, danes se ne ozirajte toliko na zunanje dejavnike, ampak se osredotočite nase. Če boste našli notranje ravnovesje, bodo tudi stvari okoli vas začele padati na svoje mesto. V ljubezni se bo pojavila priložnost za globljo povezanost.

Škorpijon (23. oktober – 21. november) – Nekaj iz preteklosti bo prišlo na plano

Škorpijoni, danes boste morali dokončno razčistiti nekaj, kar vas že dolgo muči. Čeprav se bo zdelo neprijetno, vam bo to prineslo občutek svobode. V ljubezni bodite previdni pri besedah – ne recite nečesa, kar bi kasneje obžalovali.

Strelec (22. november – 21. december) – Sprostite se in prepustite toku življenja

Strelci, ne trudite se danes vsega nadzorovati – včasih se najboljše stvari zgodijo takrat, ko jih ne načrtujete. Bodite odprti za nove priložnosti in spontane dogodke. V ljubezni boste presenečeni nad nečim, kar bo nekdo rekel ali storil.

Kozorog (22. december – 19. januar) – Dan za pomembne odločitve

Kozorogi, danes bo dan, ko boste morali izbrati smer, po kateri želite nadaljevati. Ne dovolite, da bi vas dvomi zavirali – zaupajte svoji intuiciji. V ljubezni boste morali postaviti jasne meje, če želite, da stvari delujejo.

Vodnar (20. januar – 18. februar) – Ustvarjalnost vam bo odprla nove poti

Vodnarji, danes bo vaša domišljija na vrhuncu – izkoristite to! Če imate ustvarjalne projekte ali ideje, jih začnite uresničevati. V ljubezni bo dan primeren za eksperimentiranje in odkrivanje novih dimenzij odnosa.

Ribi (19. februar – 20. marec) – Čas je za notranjo rast

Ribe, danes se boste morali osredotočiti nase in na svoje cilje. Ne dovolite, da bi vas zunanji dejavniki odvrnili od tega, kar je zares pomembno. V ljubezni bo čas za globlje razumevanje in iskanje skupnega jezika.

18. februar – dan preobrazbe in novih spoznanj!

Danes boste imeli priložnost, da se osvobodite preteklosti in naredite korak naprej. Naključja bodo igrala veliko vlogo – boste znali prepoznati priložnosti, ki vam jih ponuja vesolje?

Je čas, da se končno odločite za spremembo, ki jo že dolgo čutite v sebi?

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Zimska jutra imajo nek svoj čar – srebrno obarvana pokrajina, mir in svežina v zraku. A ta romantika traja natanko toliko časa, dokler ne pridemo do avta in ugotovimo, da je vetrobransko steklo prekrito s trdim slojem ledu, mi pa brez pravega orodja, rokavic in predvsem brez potrpljenja. Zamuda v službo? Zamujena kava? Mrzle roke? Konec s tem!

Če ste eden tistih, ki vsako jutro zmrzujejo in praskajo steklo, medtem ko prisegate, da boste naslednje leto končno kupili zaščitno ponjavo, vam ponujamo rešitev, ki ne zahteva dodatnih stroškov. Dve preprosti sestavini iz kuhinje lahko preprečita zmrzal na vašem vetrobranskem steklu – in ne, ne gre za čudež, ampak za znanost.

1. Kis in voda – preprosta formula za zaščito pred ledom

Ste vedeli, da je kis eno najpogosteje uporabljenih naravnih sredstev proti ledu? Uporablja se na cestah, stopniščih, celo za odmrzovanje ključavnic. Zakaj? Ocetna kislina v kisu zniža ledišče vode, kar pomeni, da se kapljice vode, ki se naberejo na steklu, ne bodo spremenile v led pri enakih temperaturah kot običajno.

Kako pripraviti raztopino?

• Zmešajte tri dele kisa z enim delom vode (npr. 300 ml kisa + 100 ml vode).
• Mešanico prelijte v stekleničko z razpršilom in jo zvečer poškropite po čistem vetrobranskem steklu.
• Kis bo ustvaril zaščitni sloj, ki bo preprečil nastanek ledu čez noč.

Varnostno opozorilo: Čeprav je kis odličen, ga ne uporabljajte preveč pogosto, saj lahko sčasoma vpliva na gumijaste tesnila in lak na vozilu. Najbolje je, da raztopino uporabljate le ob posebej mrzlih dneh, ko veste, da vas zjutraj čaka zamrznjeno steklo.

2. Medicinski alkohol – hitra rešitev za odmrzovanje

Če ste zjutraj pozabili uporabiti kis ali pa ste preprosto prepozno odkrili ta trik, je medicinski alkohol (izopropilni alkohol) vaša druga najboljša možnost. Deluje na podoben način kot kis – preprečuje, da bi voda zamrznila, hkrati pa, če ga uporabite zjutraj, v nekaj sekundah stopi led na steklu.

Kako pripraviti raztopino?

• Zmešajte dva dela medicinskega alkohola z enim delom vode (npr. 200 ml alkohola + 100 ml vode).
• Tekočino nalijte v stekleničko z razpršilom.
• Če se vam zjutraj mudi, poškropite zamrznjeno steklo in opazujte, kako se led v nekaj trenutkih stopi.
• Dodaten trik: Nekaj te mešanice lahko zvečer poškropite tudi po notranji strani stekla – s tem boste preprečili rosenje in zamegljena stekla.

Bonus nasvet: Če želite preprečiti zamrznitev tekočine za brisalce, dodajte 5 žlic medicinskega alkohola v rezervoar. Tako bo tekočina ostala uporabna tudi pri nižjih temperaturah in ne bo puščala grdih sledi na steklu.

3. Najenostavnejša rešitev – odeja, karton ali celo stara brisača

Če vam je škropljenje stekla odveč in želite rešitev brez kemikalij, se poslužite stare, a učinkovite metode. Položite odejo, brisačo ali kos kartona na vetrobransko steklo – najbolje je, da konce zataknete pod brisalce ali ob vrata, da ostane na mestu.

Ko boste zjutraj preprosto odstranili zaščito, bo pod njo čisto, nezamrznjeno steklo. Ta metoda je še posebej učinkovita v kombinaciji s kisom ali alkoholom, saj dodatna plast prepreči, da bi zrak in vlaga dosegla steklo.

Kaj NE početi, če je steklo zamrznjeno?

• Ne prelivajte vroče vode po steklu!
  Nihče si ne želi, da bi mu sredi zime počilo vetrobransko steklo – prav to pa se lahko zgodi, če na ledeno steklo zlijete vrelo vodo. Nenaden temperaturni šok lahko povzroči, da steklo poči, zlasti če ima že kakšno drobno razpoko.

• Ne praskajte stekla s kovinskimi predmeti!
  Če ste pozabili strgalo doma in se znajdete s kuhinjskim nožem v roki – ga takoj odložite! Kovinski predmeti lahko poškodujejo površino stekla in povzročijo praske, ki se jih kasneje ne boste mogli več znebiti.

• Ne uporabljajte brisalcev na zamrznjenem steklu!
  Brisalci so namenjeni odstranjevanju vode, ne pa drsanju po ledu. Če jih uporabite na zamrznjenem steklu, lahko poškodujete metlice in celo motor brisalcev.

Naj zima ne ukrade vašega jutranjega miru!

Zima je lahko čudovita, če vas ne prisili, da vsako jutro besno praskate led s stekla, medtem ko vam prsti zmrzujejo. Zakaj bi si grenili življenje, če obstajajo preproste, poceni in učinkovite rešitve?

Zvečer poškropite steklo s kisom ali alkoholom, preden greste spat, položite odejo ali karton, in zjutraj boste v nekaj sekundah pripravljeni na pot. Vaš avto, živci in roke vam bodo hvaležni!

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Vsakodnevno opravilo, ki ga večina opravi brez pomisleka – nakup jajc. Vstopimo v trgovino, izberemo najugodnejšo ponudbo, škatlo položimo v voziček in nadaljujemo proti naslednjemu oddelku. A ste kdaj pomislili, da bi lahko bila prav ta škatla vir potencialne okužbe?

Če ob nakupu ne preverite vsebine, tvegate stik s pokvarjenimi ali celo okuženimi jajci, ki so lahko vzrok za resne prebavne težave. Zlasti v Sloveniji, kjer je poraba jajc nadpovprečno visoka – povprečen Slovenec jih letno zaužije več kot 230 – je pomembno, da vemo, na kaj moramo biti pozorni.

Razpokana jajca: Trojanski konj za bakterije

Jajčna lupina ni zgolj zaščitna plast – je naravna bariera, ki varuje notranjost jajca pred mikroorganizmi. Ko pa se ta pregrada poškoduje ali razpoka, postane jajce gojišče bakterij, med katerimi izstopa salmonela – bakterija, ki lahko povzroči resne prebavne motnje, želodčne krče, visoko vročino in dolgotrajno utrujenost.

Naj vas ne zavede videz! Jajce je lahko videti povsem običajno, a če ima mikro razpoke, ki jih s prostim očesom komaj zaznate, lahko že pomeni tveganje. Bakterije se hitro širijo, zato tudi če je samo eno jajce v škatli poškodovano, je tveganje, da so okužena tudi ostala.

Kaj storiti? Preprosto: ne vzemite jajca iz ene škatle in ga zamenjajte z jajcem iz druge! Namesto tega izberite drugo škatlo, kjer so vsa jajca nedotaknjena. S tem ne le zaščitite sebe, temveč preprečite širjenje morebitne okužbe na druge izdelke.

Kako prepoznati pokvarjeno jajce?

Če jajce izgleda sumljivo, ima čuden vonj ali je lepljivo na dotik – ga NIKAR ne zaužijte! A kaj pa tista jajca, ki na prvi pogled ne izkazujejo nobenih posebnosti? Kako se prepričati, da so sveža?

Doma lahko naredite preprost test s kozarcem vode:

1. Sveže jajce bo potonilo na dno in ostalo vodoravno.
2. Starejše jajce se bo rahlo dvignilo, a ostalo potopljeno.
3. Pokvarjeno jajce bo splavalo na površje – v tem primeru ga takoj zavrzite!

Razlog za to je preprost: z leti se v notranjosti jajca nabira plin, ki poveča vzgon in povzroči, da jajce splava. To je zanesljiv test, ki ga lahko izvedete doma, a še bolje je, da se mu izognete že v trgovini s premišljeno izbiro.

Salmonela – večja težava, kot si mislite

Verjetno ste že slišali za salmonelo, a ste vedeli, da v Evropi vsako leto zaradi okužbe s to bakterijo zboli na tisoče ljudi? V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako leto zabeleži več sto primerov okužbe, pri čemer so najpogostejši prenašalci prav jajca in piščančje meso.

Salmonela lahko preživi na jajčni lupini in se širi na druge površine, zato je ključnega pomena, da jajca:

• Shranjujete ločeno od drugih živil, posebej v hladilniku.
• Ne perete jajc pred shranjevanjem, saj s tem lahko poškodujete zaščitno plast, ki varuje lupino pred mikroorganizmi.
• Roke po rokovanju z jajci temeljito operete z milom in toplo vodo.

Bodite še posebej previdni pri pripravi surovih jedi, kot so domača majoneza, tiramisu in drugi recepti, ki vključujejo surova jajca. Če niste povsem prepričani o njihovem poreklu, jih raje ne uporabljajte.

Kaj še morate vedeti pred nakupom jajc?

• Preverite oznako na embalaži – datum uporabe je ključen, še bolje pa je, da preverite kodo na jajcu, ki razkriva način reje. Ekološka jajca (oznaka 0) ali jajca iz proste reje (oznaka 1) so običajno bolj kakovostna kot tista iz baterijske reje (oznaka 3).

• Ne shranjujte jajc v vratih hladilnika – čeprav se to zdi priročno, je temperatura tam najmanj stabilna. Bolje jih je shraniti na notranjih policah hladilnika.

• Nikoli ne kupujte jajc s poškodbami na embalaži – če je škatla preluknjana, odprta ali umazana, obstaja verjetnost, da so bila jajca izpostavljena nečistočam.

Previdnost ni nikoli odveč

Čeprav se morda zdi, da so jajca ena najvarnejših živil, je resnica precej drugačna. Nevidne razpoke, kontaminirana lupina ali nepravilno shranjevanje lahko povzročijo resne zdravstvene težave. Zato nikoli ne vzemite jajc brez, da bi preverili njihovo stanje – vaš želodec vam bo hvaležen!

Ko naslednjič stopite v trgovino, si vzemite dodatnih pet sekund in preglejte škatlo jajc. Morda bo prav ta trenutek odločilen pri tem, ali boste uživali v zdravem zajtrku ali pa vas bo neprijetno zvijalo v želodcu.

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Ko se februar počasi preveša v drugo polovico, se marsikdo sprašuje – bo mesec končal z rdečimi številkami ali pa nas čaka presenetljiv finančni obrat? Astrologi pravijo, da se za dva astrološka znaka obeta izjemno ugodno obdobje na področju denarja – priložnosti za zaslužek, nepredvideni prihodki in celo dobički tam, kjer jih najmanj pričakujejo.

A bodimo realni – če bi res “padal denar z neba”, bi vsi hodili naokoli z odprtimi dežniki. Vendar zgodovina, ekonomija in astrologija pogosto hodijo z roko v roki: obdobja rasti so vedno plod pravih odločitev, poguma in srečnih okoliščin. Tokrat bosta lev in bik tista, ki jim bodo planetarne energije prinesle nekaj, kar se redko zgodi – možnosti za finančno rast brez pretiranega napora.

Lev: Karizma, ki privlači bogastvo

Če bi lahko eno znamenje poosebljalo uspeh, je to zagotovo lev. Karizmatičen, samozavesten in ambiciozen, pogosto pritegne priložnosti, ki se zdijo kot darilo usode – a v resnici so rezultat njegovega neomajnega prepričanja, da si zasluži najboljše. Februar mu bo prinesel finančni zagon, ki se lahko kaže v obliki napredovanja, nepredvidenega bonusa ali celo sreče pri investicijah.

Astrološki vpliv Jupitra bo leva spodbujal k večjim tveganjem, a z Merkurjem v ugodni poziciji lahko pričakuje, da bodo njegove poslovne ali karierne odločitve zelo dobro premišljene. To ni obdobje za zadržanost – kdor se boji skočiti, ne bo nikoli letel.

Ali ste vedeli? V Sloveniji imajo številni uspešni podjetniki Sonce ali Ascendent v Levu – njihova energija jim omogoča, da gredo tja, kjer drugi omahujejo. Če ste lev, razmislite: kje ste se v zadnjem času bali narediti odločilen korak? Morda je zdaj pravi čas, da tvegate.

Bik: Pametne odločitve vodijo do bogastva

Nasprotno od leva, ki rad tvega in izziva meje mogočega, bik stavi na preudarne, dolgoročne odločitve. Njegov moto je preprost: raje deset majhnih korakov v pravo smer kot en velik skok v neznano. In ta strategija se mu bo konec februarja izplačala.

Bikom se obeta nepričakovan finančni priliv, ki lahko izhaja iz pametne naložbe, dviga plače, ali celo dediščine. Ampak pozor – če lev vidi denar kot sredstvo za uživanje, ga bik vidi kot orodje za varnost in stabilnost. Zato ga ne bo brezglavo zapravljal, ampak ga bo usmeril v premišljene naložbe, morda v nepremičnine ali dolgoročne finančne sklade.

Statistike kažejo, da Slovenci tradicionalno varčujemo v nepremičninah – kar 80 % prebivalcev ima lastniško stanovanje ali hišo. Biki so tisti, ki takšne naložbe najbolje obvladajo. Če sodite mednje, je morda zdaj pravi trenutek za raziskavo trga – morda se kje skriva priložnost, ki bi vam lahko prinesla dolgoročne koristi.

Kaj pa druga znamenja?

Če ste se ob prebiranju teh vrstic vprašali: “Kaj pa jaz?”, ne skrbite. Vsak ima svoje trenutke vzpona in padca, zato poglejmo, katera znamenja lahko prav tako pričakujejo pozitivne premike:

• Dvojčka – Pričakujejo lahko povečano finančno srečo, še posebej na področju komunikacije in pogajanj. Če načrtujete povišico, zdaj ni čas za sramežljivost.
• Tehtnica – Njihovo področje uspeha bo povezano s kariero in napredovanjem. Možno je, da dobijo nepričakovano ponudbo za boljše delovno mesto.
• Strelec – Finance se jim izboljšujejo skozi skupnost in družinske povezave – bodisi skozi dediščino, družinsko podjetje ali povezave, ki jim odprejo vrata do dodatnih prihodkov.

Kako izkoristiti to obdobje?

Tudi če niste lev ali bik, lahko uporabite nekaj nasvetov, kako izkoristiti ugodne finančne vibracije tega obdobja:

• Bodite pozorni na nove priložnosti – včasih so najboljše poslovne priložnosti tam, kjer jih najmanj pričakujete.
• Ne bojte se tvegati (pametno) – če se že dolgo odločate za investicijo, zdaj pretehtajte vse možnosti in naredite prvi korak.
• Načrtujte prihodnost – denar, ki pride hitro, lahko hitro tudi odide. Uporabite ta trenutek za dolgoročno stabilnost.

Vesolje odpira vrata – boste vstopili?

Denar resda ne pada z neba – a včasih življenje ponudi priložnosti, ki so tako nenavadne, da bi bilo škoda, če jih ne bi izkoristili. Če ste lev ali bik, je zdaj vaš čas – vendar se spomnite, da sreča vedno spremlja tiste, ki so pripravljeni nanjo. Ste pripravljeni?

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

V zadnjih desetletjih se slovensko podeželje sooča s hitro in zaskrbljujočo erozijo kmetij. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo na drastičen upad števila kmetijskih gospodarstev, pri čemer govedorejske kmetije izginjajo še hitreje kot druge panoge. Toda kaj se skriva za tem trendom? Kdo so zmagovalci in kdo poraženci v tej zgodbi? In predvsem – kaj to pomeni za prihodnost slovenske prehranske varnosti?

Številke, ki skrbijo: 800 kmetij manj v enem letu

Lani je bilo v Sloveniji registriranih 25.500 kmetijskih gospodarstev, ki redijo govedo, kar pomeni, da jih je v samo enem letu izginilo več kot 800. Število glav goveda je padlo za približno 2.200 – kar se morda ne sliši veliko, dokler ne pogledamo širše slike: v štirih letih se je število goveda zmanjšalo za 25.800. To pomeni več kot petodstotni padec.

Najbolj drastično upada število plemenskih telic in krav – torej živali, ki so ključne za ohranjanje čred in nadaljevanje reje. Krav je v enem letu manj za 1.800, kar pomeni, da se bo upad pridelave mleka in mesa poznal že zelo kmalu.

Zakaj se kmetije opuščajo?

Razlogi za to niso enoznačni, ampak gre za kombinacijo ekonomskih, družbenih in podnebnih dejavnikov:

• Finančna nevzdržnost – Stroški krme, energentov in veterinarskih storitev rastejo hitreje kot cene, ki jih lahko kmet dobi za svoje proizvode. Hkrati so subvencije pogosto nezadostne ali težko dostopne.
• Demografska kriza – Povprečna starost kmetov v Sloveniji je okrog 58 let, mladi pa se vse manj odločajo za prevzem kmetij. Mnoge družine se raje odločijo za prodajo zemljišč kot za nadaljevanje tradicije.
• Podnebne spremembe – Suše, ekstremni vremenski pojavi in pomanjkanje vode otežujejo rejo, zlasti v delih države, kjer so travniki in pašniki vse bolj odvisni od namakanja.
• Regulacije in birokracija – Številni kmetje poročajo o tem, da jih kompleksni administrativni postopki in evropske zahteve odvračajo od nadaljevanja dejavnosti.

Prašičereja in perutninarstvo – manj črnogleda slika?

Za razliko od govedoreje so trendi v prašičereji nekoliko manj alarmantni. V zadnjih desetih letih je bilo res zaznati upad za 17 %, toda to je precej manj kot med letoma 2004 in 2014, ko se je število prašičev prepolovilo.

Perutninarstvo pa celo beleži 10-odstotno rast, saj so lani na kmetijah redili več kot 6,5 milijona perutnine. A tudi tukaj ni vse rožnato – število kokoši nesnic se je zmanjšalo za 24 %, kar pomeni, da se proizvodnja jajc seli v druge oblike reje, pogosto manj ugodne za kmete.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Statistični urad prvič napoveduje tudi prihodnje trende v kmetijstvu – in slika ni vzpodbudna. Število živali za zakol v govedoreji naj bi v letu 2025 upadlo za 0,6 %, v letu 2026 pa še za dodatni odstotek. Pri prašičereji se napoveduje štiriodstotni upad prireje do leta 2026.

To pomeni manj domačega mesa in mlečnih izdelkov, večjo odvisnost od uvoza in še večjo ranljivost slovenskega prehranskega sistema. Če se trendi ne ustavijo, bomo v nekaj desetletjih priča izginotju tradicionalnega kmetijstva, ki je stoletja krojilo podobo slovenskega podeželja.

Rešitve: Kaj lahko storimo?

• Več podpore mladim kmetom – Država bi morala uvesti davčne olajšave, finančne spodbude in poenostavljene postopke, da bi mladi lažje prevzemali kmetije.

• Spodbujanje ekološke in trajnostne pridelave – Potrošniki vse bolj iščejo lokalno, kakovostno in trajnostno pridelano hrano, a kmetom primanjkuje podpore pri prehodu na bolj trajnostne modele kmetovanja.

• Boj proti preveliki birokraciji – Kmetje pogosto pravijo, da več časa preživijo ob papirjih kot na poljih. Poenostavitev zakonodaje bi bila ključna.

• Dostojne odkupne cene – Dokler kmet za liter mleka ne dobi več kot 40 centov, ne more dolgoročno preživeti. Poštene cene za pridelke so ključ do ohranitve kmetij.

Na potezi smo vsi – kmetje, država in potrošniki

Upad kmetij v Sloveniji ni zgolj težava podeželja, temveč izziv za celotno družbo. Brez ukrepanja bomo kmalu priča popolni preobrazbi prehranskega sistema, kjer bo domača pridelava hrane le še spomin. Rešitve obstajajo, vprašanje pa je, ali jih bomo začeli uresničevati pravočasno.

Pripravil: E. K. Vir: Žurnal24, Freepik

V Sloveniji se obeta opazen dvig plač, vsaj tako pravijo delodajalci. Kar 59,1 % podjetij napoveduje višje plače že v prvi polovici leta 2025, kar je glede na pretekla leta razmeroma optimistična napoved. Toda – ali bo to povečanje dejansko izboljšalo finančni položaj zaposlenih ali gre zgolj za prilagoditev inflaciji?

Plače rastejo – a za koga?

Številke so obetavne, a podrobnejši vpogled v raziskavo Manpower Slovenija razkriva pomembne podrobnosti. Večina delodajalcev – 55,81 % – bo plače dvignila predvsem z namenom zadrževanja obstoječih kadrov, medtem ko jih bo le 20 % ponudilo višje plače za privabljanje novih zaposlenih. To pomeni, da bo največ koristi imela že zaposlena delovna sila, ki se sicer vse bolj ozira po konkurenčnih ponudbah na trgu.

A ne gre spregledati dejstva, da kar 40,21 % delodajalcev povišanja sploh ne načrtuje. Razlogi? Visoki stroški poslovanja, težke razmere na trgu, negotovost glede gospodarskih gibanj. Nekatera podjetja se očitno še vedno držijo strategije minimalnih stroškov dela, kar pomeni, da bodo zaposleni v določenih panogah ostali brez zvišanja prihodkov.

Boj za kadre se nadaljuje – fluktuacija na zgodovinsko visoki ravni!

Eden ključnih izzivov slovenskega trga dela ostaja visoka stopnja fluktuacije – torej odhajanje zaposlenih iz podjetij zaradi boljših ponudb drugje ali upokojitev. V letu 2024 je bila fluktuacija zaposlenih kar 11,3 %, kar je za 1,3 odstotne točke več kot leto prej.

Kaj to pomeni v praksi?

• 40 % delodajalcev se sooča z izgubo zaposlenih, ki odhajajo h konkurenci zaradi višjih plač.
• 37 % delodajalcev izgublja delavce zaradi upokojitev.

A višje plače niso edini razlog za menjavo službe. Raziskava kaže, da na nezadovoljstvo med zaposlenimi vplivajo tudi preobremenjenost, slabi delovni pogoji, slaba organizacijska klima in pomanjkanje možnosti za napredovanje. Fleksibilnost dela, ki postaja ključni dejavnik pri zaposlitvenih odločitvah, pa je še vedno slabo razumljena pri mnogih delodajalcih.

Kje bodo plače rasle najhitreje? Nekatere panoge v ospredju

Podjetja v različnih sektorjih imajo različne potrebe – in različne zmožnosti za povišanje plač. Najbolj optimistični glede zaposlovanja in rasti plač so v panogah:

• Transport in logistika – kjer je stopnja fluktuacije najvišja (17,9 %) in podjetja iščejo načine, kako obdržati kader.
• Strojništvo – z 17,7 % fluktuacije eno najbolj dinamičnih področij.
• Gradbeništvo, IT sektor in trgovina na drobno – panoge, ki že leta iščejo primerno usposobljeno delovno silo in se borijo s pomanjkanjem kadrov.

Nasprotno pa so panoge, kot so raziskave, mediji, marketing in PR-storitve, z najnižjo fluktuacijo (2,2 %) manj pod pritiskom in zato tudi manj pripravljene na zvišanje plač.

Zaposlovanje tujcev – rešitev ali nuja?

Ker je pomanjkanje kadra vse večja težava, se številni delodajalci obračajo na tuje delavce. V prvih mesecih leta 2025 bodo podjetja največ zaposlenih iskala v:

• Adriatik regiji (BiH, Hrvaška, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora, Kosovo) – kar 19 % delodajalcev bo nove kadre našlo v teh državah.
• Aziji in Afriki – 12 % podjetij bo iskalo zaposlene v tretjih državah.
• Državah EU – le 9 % podjetij načrtuje zaposlitev delavcev iz EU, kar kaže na manjše zaupanje v iskanje evropske delovne sile.

Slovenija se tako še naprej sooča z izzivom pomanjkanja domačih delavcev, medtem ko se hkrati vedno bolj odpira za tujo delovno silo. A vprašanje ostaja – ali so boljše rešitve v zvišanju plač in izboljšanju pogojev dela za domače kadre?

Realni optimizem ali zgolj kozmetični popravki?

Napovedi rasti plač v Sloveniji v prvi polovici leta 2025 so vsekakor spodbudne, a hkrati razkrivajo pomembne razlike med podjetji, panogami in regijami. Nekateri bodo deležni občutnega dviga, drugi ne bodo zaznali sprememb.

A dolgoročno ostaja ključna dilema:

• Ali bo rast plač dejansko izboljšala kakovost življenja zaposlenih ali bo le sledenje inflaciji?
• Bodo podjetja pripravljena narediti več za svoje delavce, ali bodo višje plače zgolj taktična poteza za preprečevanje odhodov zaposlenih?
• Se bo Slovenija vedno bolj zanašala na tujo delovno silo, ali bo znala zadržati domače delavce s konkurenčnimi pogoji?

Ne glede na vse, eno je gotovo – bitka za talente se bo nadaljevala, vprašanje pa je, kdo bo zmagovalec.

Pripravil: E. K. Vir: Sobotainfo.com, Freepik

Slovenija se že dalj časa sooča s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, pri čemer se delodajalci vse pogosteje ozirajo proti upokojencem kot možni rešitvi. A vprašanje, ki se pri tem postavlja, ni le, ali lahko upokojenci delajo – temveč zakaj morajo delati?

Čeprav je marsikdo prepričan, da se upokojenci odločajo za delo predvsem iz osebnega zadovoljstva, statistika razkriva drugačno sliko. Povprečna pokojnina v Sloveniji znaša 1017,64 evra neto, kar je za mnoge upokojence prenizek znesek za dostojno življenje, sploh v luči naraščajočih stroškov hrane, bivanja in zdravstva. Najvišja pokojnina v državi dosega 4231,50 evra, najnižja pa le 337,40 evra. Kako naj torej nekdo z najnižjo pokojnino preživi mesec?

Upokojenci na trgu dela: Med prostovoljno in nujno izbiro

Delodajalci vse bolj pogosto iščejo načine, kako vključiti upokojence v delovni proces. Na voljo so različne oblike zaposlitve – od začasnega in občasnega dela, podjemnih in avtorskih pogodb, kratkotrajnega dela, osebnega dopolnilnega dela, do delne upokojitve ali celo zaposlitve s skrajšanim delovnim časom.

• Začasno in občasno delo upokojencev omogoča do 60 ur dela na mesec (kar je letno omejeno na 720 ur), pri čemer skupni bruto dohodek v enem letu ne sme preseči 10.985,91 evra.
• Avtorske in podjemne pogodbe ne vplivajo na pokojnino, kar pomeni, da lahko upokojenci delajo brez omejitev, a hkrati brez večjih socialnih varoval.
• Družbeniki, prokuristi in poslovodne osebe lahko delajo brez omejitev, a ob tem izgubijo pravico do polne pokojnine.
• Delna upokojitev omogoča posameznikom, da še naprej delajo krajši delovni čas (najmanj dve uri na dan ali 10 ur tedensko) in prejemajo delno pokojnino.

Pomenljivo je, da delodajalci upokojence pogosto vidijo kot cenovno ugodnejšo delovno silo, saj njihovo delo ni vezano na kolektivne pogodbe ali polne prispevke. Ali to pomeni, da se delovna mesta, ki bi morala biti namenjena aktivni populaciji, prilagajajo upokojencem, ker so cenejši?

Trgovina in zdravstvo na udaru: Kje najbolj primanjkuje delavcev?

Čeprav natančnih podatkov o številu delovno aktivnih upokojencev ni, vemo, da jih največ dela v sektorjih, kjer so kadrovske težave najbolj pereče. Trgovina, zdravstvo, šolstvo, gostinstvo in gradbeništvo so panoge, ki kričijo po delovni sili – in tu so upokojenci pogosto dobrodošla rešitev.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je pred kratkim pozvala vlado k povečanju dovoljenega obsega začasnih in občasnih del upokojencev s 60 na 85 ur na mesec, kar so na Ministrstvu za delo zavrnili s pojasnilom, da je delna upokojitev že omogočena tistim, ki lahko delajo več.

Vprašanje pa ni le v količini dela, temveč tudi o smiselnosti fizičnega dela za starejše. Delo v trgovini vključuje dvigovanje bremen, dolgotrajno sedenje za blagajno, hitri tempo dela, kar ni nujno primerno za ljudi v zrelih letih.

Podobno velja v zdravstvu, kjer se zaradi pomanjkanja kadrov mnogi upokojeni zdravniki in medicinske sestre vračajo na delo, saj bi brez njihove pomoči nekatera področja preprosto razpadla.

Sindikati opozarjajo: “To ni rešitev, temveč znižanje cene dela!”

Povečano vključevanje upokojencev v delovno silo ni ostalo neopaženo pri sindikatih, ki opozarjajo na možne dolgoročne posledice. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije menijo, da bo sproščanje omejitev za delo upokojencev zgolj vodilo v nadaljnje zniževanje plač in poslabšanje položaja redno zaposlenih.

Prav tako v Sindikatu upokojencev Slovenije poudarjajo, da se z aktivacijo upokojencev ustvarja nelojalna konkurenca aktivni populaciji, saj upokojenci delajo pod drugačnimi pogoji, pogosto za nižje urne postavke.

Kritiki poudarjajo, da bi morala država namesto reševanja pomanjkanja delovne sile s starejšimi generacijami, izboljšati pogoje za mlade delavce in jim zagotoviti dostojne plače in stabilne delovne pogoje, ki bi preprečili množične odhode v tujino.

Delo ali dostojna pokojnina? Prava rešitev je v uravnoteženju

Vprašanje, ali naj upokojenci delajo, nima enoznačnega odgovora. Za nekatere je delo nuja, za druge osebna odločitev, za tretje način ohranjanja aktivnega življenjskega sloga. Ključno pa je, da se delo upokojencev ne uporablja kot sistemska rešitev za pomanjkanje delovne sile, temveč kot dodatna možnost za tiste, ki si tega resnično želijo in so za to tudi ustrezno plačani.

Ali se bo država odločila za dvig pokojnin ali za dodatno sproščanje omejitev dela upokojencev? To je vprašanje, ki bo v prihodnjih mesecih vse bolj aktualno.

Pripravil: E. K. Vir: Cekin.si, Freepik