Na valutnih trgih se dogajajo opazne spremembe – evro je v zadnjem tednu pridobil na vrednosti in presenetil mnoge finančne analitike. Tečaj evra proti ameriškemu dolarju je zrasel za kar 1,6 % in dosegel 1,0490 USD, kar pomeni drugo zaporedno tedensko okrepitev evropske valute. Kaj to pomeni za evropsko gospodarstvo, potrošnike in vlagatelje?

Geopolitična negotovost in vpliv na valute

Čeprav so valutni trgi običajno odraz ekonomskih temeljev, so v zadnjih letih postali izjemno občutljivi na geopolitične dogodke. Eden ključnih dejavnikov, ki so v zadnjem obdobju vplivali na vrednost evra, je naraščajoče upanje na umiritev vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno govoril z voditelji Ukrajine in Rusije ter napovedal možnost mirovnih pogajanj, kar je na finančnih trgih sprožilo val optimizma.

Vlagatelji so začeli staviti na stabilnost evroobmočja, kar pomeni večje zanimanje za evropske naložbe in posledično krepitev evra. To je jasen pokazatelj, kako močno politični dogodki vplivajo na denarne tokove – še pred nekaj meseci so številni analitiki opozarjali na oslabitev evra, zdaj pa se zdi, da bi se trend lahko obrnil.

Ameriška politika in njen vpliv na dolar

Medtem ko se evro krepi, dolar izgublja vrednost. Dolarjev indeks, ki meri njegovo vrednost v primerjavi z večjimi svetovnimi valutami, je padel za 1,2 %, kar kaže na negotovost v ameriški ekonomiji. Poleg geopolitičnih dejavnikov na to vplivajo tudi pričakovanja o spremembah v monetarni politiki Zveznih rezerv (FED).

Ameriška centralna banka namreč vse bolj nakazuje, da bo morda v prihodnjih mesecih morala znižati obrestne mere. Višje obresti običajno pomenijo močnejši dolar, saj privabljajo vlagatelje, ki iščejo višje donose. Če se bo FED odločil za sprostitev monetarne politike, lahko dolar še dodatno oslabi, kar bi evropskim podjetjem in potrošnikom prineslo nekaj predaha.

Kaj pomeni rast evra za navadne državljane?

Vpliv valutnih nihanj na vsakdanje življenje je pogosto bolj neposreden, kot si predstavljamo. Krepitev evra ima več potencialnih posledic za evropske potrošnike, podjetja in vlagatelje:

• Uvoženi izdelki iz ZDA in drugih dolariziranih trgov bi lahko postali cenejši. To pomeni, da lahko pričakujemo ugodnejše cene elektronike, nafte in drugih surovin, ki so denominirane v dolarjih.
• Potovanja v ZDA bi lahko postala ugodnejša. Močnejši evro pomeni, da bodo evropski turisti za svoj denar v ZDA dobili več, kar bi lahko spodbudilo večje povpraševanje po letalskih kartah in storitvah v turističnem sektorju.
• Slabša konkurenčnost evropskih izvoznikov. Podjetja, ki izvažajo izdelke v tujino, se lahko soočijo z višjimi cenami za svoje kupce, kar bi lahko zmanjšalo povpraševanje. Nemški avtomobili, francoska vina in italijanska moda bi lahko postali dražji za kupce izven evroobmočja.
• Prihranki in naložbe. Za tiste, ki varčujejo v evrih ali vlagajo v evropske delnice, bi lahko močnejša valuta pomenila večjo stabilnost, vendar hkrati tudi manjše donose pri mednarodnih naložbah.

Kaj pričakovati v prihodnje?

Trendi na valutnih trgih se lahko hitro spremenijo, zato napovedovanje prihodnjega gibanja tečajev ostaja nezanesljivo. Glavni dejavniki, ki bodo vplivali na nadaljnjo rast ali padec evra, so:

1. Geopolitične razmere v Ukrajini – če bodo pogajanja napredovala in bo prišlo do premirja, bo evro še naprej pridobival. Če pa se bo konflikt zaostril, bi lahko valuta ponovno oslabela.
2. Monetarna politika Zveznih rezerv (FED) in Evropske centralne banke (ECB) – če bo FED resnično znižal obrestne mere, lahko pričakujemo nadaljnjo krepitev evra.
3. Gospodarski kazalniki v evroobmočju – če bo evropsko gospodarstvo kazalo znake okrevanja, lahko to še dodatno podpre moč evra.

Je zdaj pravi čas za menjavo valut?

Rast evra proti dolarju prinaša tako priložnosti kot izzive. Tisti, ki pogosto potujejo ali kupujejo izdelke iz ZDA, bi lahko v prihodnjih mesecih izkoristili ugodnejši menjalni tečaj, medtem ko bi izvozniki morali premisliti o strategijah za ohranitev konkurenčnosti.

Ali se bo ta trend nadaljeval, bo v veliki meri odvisno od globalnih političnih in ekonomskih razmer. Ena stvar pa je gotova – valutni trgi nikoli ne spijo, in kar je danes ugodno, je lahko jutri povsem druga zgodba.

Pripravil: E. K. Vir: ecb.europa.eu, Freepik

Ko govorimo o slovenski identiteti, so nekatere stvari skoraj samoumevne: bujni vinogradi, ki se vijejo po gričih, steklenica domačega v kleti vsakega pravega Slovenca in globoko zakoreninjena ljubezen do vina, ki jo prenašamo iz generacije v generacijo. Kaj pa knjige? Se enaka strast do besede prenaša na knjižne police domačih dnevnih sob? Statistika, žal, kaže drugačno sliko.

Povprečen Slovenec na leto spije več litrov vina, kot prebere knjig, in ta podatek ni zgolj zanimivost – je ogledalo našega odnosa do kulture, znanja in intelektualnega razvoja. V letu 2022 je poraba vina na prebivalca znašala kar 33 litrov, medtem ko več kot 40 % Slovencev v istem letu ni prebralo niti ene knjige. Če bi primerjali, koliko časa porabimo za iskanje dobre buteljke in koliko za izbiro knjige v knjižnici, bi bila razlika verjetno še bolj boleča.

Vino – simbol tradicije, knjiga – postranska stvar?

Vino v Sloveniji ni le pijača, je kulturni fenomen. Spremlja nas na družinskih praznovanjih, državnih proslavah, vinskih festivalih in nedeljskih kosilih. Smo narod vinogradnikov in pivcev vina – v povprečju vsak odrasel Slovenec na leto spije toliko vina, da bi z njim napolnili skoraj 50 standardnih steklenic. In čeprav se v Sloveniji na leto izda približno 5.500 različnih knjig, od tega 1.000 slovenskega leposlovja, raziskave kažejo, da ljudje raje sežejo po vinski karti kot po knjižni polici.

Številke govorijo zase: povprečen bralec v Sloveniji na leto prebere manj kot 5 knjig, kar nas uvršča med države z najnižjo bralno kulturo v Evropi. V primerjavi s skandinavskimi državami, kjer ljudje preberejo tudi do 15 knjig letno, smo precej zadaj. Medtem ko na področju vinogradništva dosegamo zavidljive uspehe in izvažamo vrhunska vina, bralna kultura nazaduje.

Zakaj branje upada, vino pa ostaja?

Odgovorov je več, a eden izmed ključnih je dostopnost in čas. Knjige zahtevajo zbranost, poglobljenost in predvsem čas, ki ga ljudje danes nimajo ali ga preprosto ne želijo nameniti branju. Vino, po drugi strani, ni intelektualna investicija – je družabni katalizator, način sprostitve, nekaj, kar zahteva zgolj kozarec in dober trenutek.

Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je vinska kultura v Sloveniji izjemno močna in globoko zakoreninjena, medtem ko je kultura branja – vsaj v prostem času – pogosto zanemarjena. Slovenci sicer radi obiskujemo knjižnice, saj imamo kar 58 splošnih knjižnic in 13 bibliobusov, a vprašanje ostaja: ali vanje zahajamo, da bi brali, ali le zaradi urejenih prostorov, dostopa do interneta in morda prijetnega ambienta?

Kaj to pomeni za prihodnost?

Če so včasih veljali modri možje in ženske s knjigami v rokah za temelj intelektualnega razvoja, je danes vse večja nevarnost, da bo znanje postalo zgolj dostopen, a slabo izkoriščen vir. V času, ko nam informacijska tehnologija ponuja več znanja kot kdaj koli prej, pa se zdi, da beremo manj kot kdajkoli.

Ali to pomeni, da bi morali bralno kulturo promovirati enako intenzivno kot vinsko? Morda. Kaj pa, če bi ob vinski degustaciji organizirali tudi knjižne večere? Zakaj ne? Morda bi prav takšni dogodki lahko povezali dva svetova – užitek ob kozarcu odličnega slovenskega vina in intelektualno potešitev ob dobri knjigi.

Vino in knjige: Ali lahko obstajata v simbiozi?

Namesto da bi eno postavili proti drugemu, se lahko vprašamo, kako bi lahko oboje povezali v kulturo uživanja – ne le okusa, temveč tudi misli. Morda bi moral vsak vinogradnik imeti svojo knjižnico, tako kot imamo v Sloveniji 490 vinogradnikov in 277 krajevnih knjižnic.

Na koncu koncev, kozarec vina in dobra knjiga pravzaprav sploh nista nasprotnika – sta dopolnitev enega in drugega. Kdo ve, morda bi se tako povečalo število prebranih knjig – in ne bi bilo treba zmanjšati števila popitih kozarcev.

Pripravil: E. K. Vir: Vestnik, Freepik

V zadnjih letih se je med starši, učitelji in strokovnjaki razvila prava razprava o vplivu mobilnih telefonov na otroke in mladostnike. Medtem ko nekateri zagovarjajo njihovo koristnost pri učenju in komunikaciji, drugi opozarjajo na negativne posledice – od zmanjšane pozornosti in slabše komunikacije v živo do resnejših težav, kot so odvisnost od zaslonov, slabšanje socialnih veščin in celo vpliv na duševno zdravje.

Na avstrijskem Koroškem so se odločili, da ukrepajo – in to precej odločno. Otrokom v ljudskih šolah, torej tistim v starosti od 6 do 10 let, so popolnoma prepovedali uporabo mobilnih telefonov, tablic in pametnih ur. Kaj je bil povod za to odločitev? Kako se odzivajo starši in učitelji? In predvsem – ali bo ta prepoved res dosegla svoj namen?

Šola brez telefonov: Kaj pravi stroka?

Ukrep, ki so ga sprejeli na avstrijskem Koroškem, temelji na prepričanju, da prekomerna uporaba tehnologije negativno vpliva na otrokov razvoj. Daniel Fellner, deželni referent za izobraževanje, je bil pri zagovarjanju te odločitve zelo jasen: otroci se preprosto ne pogovarjajo več tako, kot so se nekoč.

“Vsak dan sem šel mimo avtobusne postaje in videl skupino otrok – 15, 20 jih je stalo tam, vsi s pogledi usmerjenimi v telefone. Nihče se ni pogovarjal, nihče se ni igral. To je problem.”

Učitelji že nekaj časa opozarjajo, da otroci, ki preveč časa preživijo na telefonih, v šolo prihajajo z motnjami koncentracije, težavami pri socializaciji in celo z nižjo stopnjo tolerance do avtoritet. Vse to lahko vpliva na šolski uspeh, medvrstniške odnose in dolgoročno celo na razvoj možganov.

Po besedah ravnatelja dvojezične ljudske šole v Šmihelu, Danila Katza, je težava očitna: “Ne gre samo za uporabo med poukom. Otroci so preveč na telefonih doma, posledično prihajajo v šolo z že oblikovanimi vzorci obnašanja, ki otežujejo učni proces. Vidimo več vedenjskih težav, več nepazljivosti, več upora do učiteljev.”

Ali prepoved telefonov rešuje težavo ali le ustvarja novo?

Seveda, odločitev avstrijskih oblasti ni ostala brez kritik. Nekateri starši menijo, da popolna prepoved ni prava pot, saj otrokom onemogoča stik s starši, še posebej po pouku. V nekaterih primerih telefoni niso le igrače, temveč tudi orodje za nujno komunikacijo, sledenje in varnost.

Vprašanje pa je, ali je resnično kriv samo telefon – ali pa gre za širši problem, ki bi ga morali nasloviti drugače. Prepoved sama po sebi še ne pomeni, da bodo otroci avtomatsko začeli več komunicirati v živo, se igrati na dvorišču ali graditi socialne veščine. Če jih doma nihče ne spodbuja k druženju, bo ukrep učinkovit le v šolskem okolju, težava pa bo ostala prisotna drugje.

Na drugi strani pa številne raziskave kažejo, da je zmanjšanje časa pred zasloni lahko izjemno koristno za razvoj otrokove kreativnosti, empatije in sposobnosti reševanja težav. Če ukrep vodi v boljše odnose med vrstniki in večjo osredotočenost v šolskem procesu, bi lahko imel dolgoročne pozitivne učinke.

Kaj sledi? Bo Avstrija šla še dlje?

Zanimivo je, da se v Avstriji že razmišlja o razširitvi prepovedi na starejše učence, stare do 14 let. Trenutno še ni jasno, ali bo to ukrep, ki ga bodo sprejele vse zvezne dežele, ali pa bo ostal zgolj v domeni posameznih šolskih oblasti.

Toda ali bo Slovenija sledila temu zgledu? V nekaterih slovenskih šolah so že sprejeli omejitve uporabe telefonov med poukom, a popolna prepoved za zdaj ni na obzorju. Vseeno se pojavlja vse več pobud, da bi vsaj v nižjih razredih osnovne šole otrokom omejili dostop do telefonov.

Razumna odločitev ali pretirana regulacija?

Prepoved mobilnih telefonov v avstrijskih šolah je zagotovo drzen korak, ki odpira številna vprašanja. Bo res prinesla več druženja in boljšo koncentracijo otrok? Ali pa gre le za omejitev, ki se bo sčasoma pokazala kot neučinkovita?

Ena stvar je gotova – vprašanje o vplivu tehnologije na otroke ne bo kmalu izginilo. Morda bo ta ukrep zgolj začetek večje razprave o tem, kako uravnotežiti prednosti digitalne dobe z nujno potrebnim razvojem socialnih in kognitivnih veščin pri mladih generacijah.

Pripravil: E. K. Vir: RTV, Freepik

Nekoč, ne tako dolgo nazaj, so banke za vezane vloge ponujale obrestne mere, ki so bile – milo rečeno – zanemarljive. Potem je prišel dvig obrestnih mer, inflacija, strah pred izgubo vrednosti denarja in nenadoma se je trg depozitov spet razživel. A kot kaže, je bilo to le kratkotrajno obdobje – obrestne mere zdaj ponovno padajo in vprašanje ni več, katera banka ponuja največ, ampak kako dolgo bodo sploh še obstajale ugodne ponudbe.

Pogled na številke: Katera banka še drži korak?

Če ste konec leta 2023 želeli vezati sredstva, ste imeli še kar nekaj izbire. Obrestne mere so segale tudi do 3 %, a so danes že občutno nižje. Povprečna obrestna mera za enoletne depozite je v zadnjih mesecih padla z 1,94 % na 1,75 %, kar pomeni, da bo verjetno padala še naprej.

Kdo še ponuja solidne pogoje?

• Addiko banka – enoletna vezava 2,15 %, možnost izplačila obresti vnaprej (v tem primeru 2,00 %).
• UniCredit Bank – 2,5 %, a le za polletni depozit in do 50.000 evrov.
• Sparkasse – 2,7 % za kratkoročno vezavo (91–120 dni), a le 2,3 % za enoletno vezavo.
• Intesa Sanpaolo – 2,8 % za polletni depozit, 2,6 % za devetmesečnega.
• Gorenjska banka – 2,8 % za 13-mesečno vezavo, a le 2,0 % za enoletni depozit.

Opazite vzorec? Banke za krajše vezave ponujajo višje obrestne mere kot za enoletne ali daljše depozite. To pomeni, da se bojijo padca obrestnih mer in se nočejo zavezati k višjim izplačilom za daljše obdobje.

Je smiselno vezati denar zdaj ali raje počakati?

V idealnem svetu bi bila odločitev preprosta – denar bi vezali takrat, ko so obresti najvišje. A v realnosti tega trenutka ne moremo natančno določiti. Kar pa vemo, je naslednje:

1. Trenutni trendi kažejo, da bodo obrestne mere še padale. Če torej čakate na boljše pogoje, jih verjetno ne bo.
2. Če potrebujete dostop do denarja v bližnji prihodnosti, se splača razmisliti o krajši vezavi (3–6 mesecev), saj ne veste, kaj bo prinesla prihodnost.
3. Tisti, ki želijo stabilnost, pa bodo morda raje vezali denar za eno leto ali več, preden obrestne mere še dodatno upadejo.

Kaj prinaša vezava obresti vnaprej?

Addiko banka je pred kratkim uvedla zanimivo možnost: obresti vam izplačajo že ob sklenitvi depozita. Se sliši dobro? Morda, a razlika je v tem, da je obrestna mera pri tem nižja za 0,15 odstotne točke (namesto 2,15 % le 2,00 %).

To pomeni, da če vezujete 10.000 evrov pri 2,00 %, boste takoj dobili 200 evrov. Če pa vezujete pri 2,15 %, boste po enem letu dobili 215 evrov – a šele takrat. Kateri način je boljši? Odvisno od vaših finančnih načrtov in tega, ali bi ta denar takoj vložili drugam.

Strategija pametnega varčevalca: Kako iztržiti največ?

Namesto da ves denar vezujete pri eni banki in za eno obdobje, je morda pametneje sredstva razpršiti in izkoristiti različne ponudbe:

• Del denarja vezati na krajše obdobje (3–6 mesecev), kjer so trenutno obresti višje.
• Del denarja vezati na 12 do 13 mesecev, če želite stabilnost in mir.
• Razmisliti o depozitu z izplačilom obresti vnaprej, če potrebujete takojšen dostop do dela donosa.

S takšno kombinacijo boste imeli več nadzora nad sredstvi in boljše možnosti za izkoriščanje ugodnih obrestnih mer, če se te nenadoma dvignejo – ali pa boste vsaj preprečili večjo izgubo, če padejo še nižje.

Počasi se zapirajo vrata dobrih ponudb

Če ste čakali na idealen trenutek za vezavo sredstev, ga morda pravkar zamujate. Trendi so jasni – obrestne mere so v padanju in banke postajajo vedno bolj previdne pri dolgoročnih vezavah.

Ali to pomeni, da morate brezglavo vezati vse, kar imate? Seveda ne. Pametno je preveriti različne ponudbe, razmisliti o kombinaciji krajših in daljših vezav ter se prilagoditi trgu.

Ena stvar pa je gotovo: če čakate, da bodo obresti spet 3 % ali več – boste čakali predolgo.

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Ko se zima razmahne in temperature padejo pod ničlo, številni ljubitelji snega komaj čakajo, da se zapeljejo po belih strminah. A vprašanje, ki si ga marsikdo zastavlja ob začetku vsake nove sezone, je vse bolj pereče: kdo si smučanje sploh še lahko privošči?

Z vsakim letom je strošek smučanja večji – cene vozovnic rastejo, smučarska oprema ni poceni, gostinska ponudba na smučiščih pa lahko konkretno udari po žepu. Medtem ko so bile nekoč zime dolge, hladne in zasnežene, je danes stvarnost precej drugačna: nestanovitno vreme, krajša sezona in odvisnost od umetnega zasneževanja postavljajo pred smučišča nove izzive. Kako se torej Slovenija primerja z Avstrijo, ki velja za smučarski raj, in kje je meja, ko se vprašamo – ali ni morda bolj smiselno namesto na smučanje odpotovati nekam na toplo?

Cene smučarskih kart v Sloveniji in Avstriji – primerjava, ki razkriva vse

Cene dnevnih kart so na slovenskih smučiščih v sezoni 2024/2025 dosegle nove rekorde. Kranjska Gora je s 47 evri na dan najdražje slovensko smučišče, sledita Vogel (44 evrov) in Rogla (45 evrov), Mariborsko Pohorje in Krvavec pa s 43 evri prav tako nista daleč zadaj.

Na drugi strani meje, v Avstriji, so cene resda višje, a marsikateri slovenski smučar se kljub temu raje odloči za smučanje pri severnih sosedih. V Bad Kleinkirchheimu dnevna karta stane 67 evrov, na Katschbergu 66 evrov, v Schladmingu pa kar 75 evrov. Se sliši veliko? Da, a dodajmo še eno ključno podrobnost: avstrijska smučišča ponujajo boljšo infrastrukturo, daljše proge, večjo urejenost in pogosto tudi bolj zanesljive snežne razmere.

Marsikdo, ki se odpravi na smučanje čez mejo, ne gleda zgolj na ceno vozovnice, ampak na celotno izkušnjo. In tu Slovenija pogosto izgubi bitko – več kilometrov prog, hitrejše in sodobnejše žičnice ter boljša dodatna ponudba so razlogi, zakaj smučarji raje odštejejo nekaj evrov več in uživajo v popolnejši izkušnji.

Nakup ali najem opreme? Računica, ki mnoge preseneti

Če je smučarska karta enkraten strošek, je oprema dolgoročna investicija – ali pa tudi ne. Nakup novih smuči, čevljev, palic, čelade in oblačil lahko hitro preseže tisoč evrov. Pri otrocih, ki opremo prerastejo v le nekaj sezonah, so stroški še večji.

Zato se vse več družin odloča za najem – za enodnevni najem kompleta opreme v Sloveniji boste odšteli od 20 do 40 evrov, za več dni pa je cena nižja. Na Voglu na primer izposoja za cel teden stane okoli 120 evrov, kar je bistveno manj kot nakup nove opreme, še posebej, če smučate le nekajkrat na sezono.

A tisti, ki smučajo redno, vedo: dobra oprema se obrestuje. Ne le zaradi prihrankov na dolgi rok, ampak tudi zaradi udobja in varnosti. Stara, slabo vzdrževana oprema iz izposojevalnic se pogosto ne more primerjati z dobro nastavljenimi, kakovostnimi smučmi, ki so prilagojene posameznemu smučarju.

Gostinska ponudba na smučiščih – luksuz ali nuja?

Ena izmed največjih razlik med Slovenijo in Avstrijo je tudi kakovost in cene gostinske ponudbe. Kdor je že smučal v Avstriji, bo znal povedati: porcija dunajskega zrezka s prilogo stane med 12 in 15 evrov, jabolčni zavitek okoli 4 evre, čaj ali kuhano vino pa 3 evre.

Kaj pa pri nas? Na Krvavcu boste za kosilo odšteli med 15 in 18 evrov, za kuhano vino 4,5 evra, za kavo pa 3 evre. Cene torej niso bistveno nižje, ponudba pa pogosto pušča mešane občutke – marsikdo se odloči, da bo hrano prinesel kar s seboj.

Razlog za visoke cene? Visoki stroški logistike, krajša sezona in manjši obseg gostov kot v Avstriji, kjer se smučarska sezona začne prej in traja dlje. A smučarji so vedno bolj zahtevni – za isti denar pričakujejo več, zato ni presenetljivo, da se odločajo za tiste destinacije, kjer je razmerje med ceno in kakovostjo najboljše.

Je prihodnost slovenskih smučišč v umetnem zasneževanju?

Podnebne spremembe so realnost, ki se je smučišča ne morejo izogniti. V zadnjih letih se vse več slovenskih smučišč sooča z nezanesljivimi zimami in krajšimi sezonami. Rešitev? Investicije v umetno zasneževanje in sodobno infrastrukturo.

Na Kopah so z evropskimi sredstvi postavili novo vlečnico in dve štirisedežnici, podobno na Golteh. Krvavec se lahko pohvali s šestsedežnico z ogrevanimi sedeži, Pohorje pa z nadgrajeno krožno kabinsko žičnico. Na Rogli so posodobili zasneževalni sistem, na Voglu pa je v načrtu nova krožna kabinska žičnica.

A vprašanje ostaja: bo to dovolj? Brez dolgoročne vizije in prilagoditev bo Slovenija težko konkurirala Avstriji, kjer smučišča poslujejo v bistveno boljših pogojih. Poleg vremenskih razmer je ključnega pomena tudi ponudba – sodobna infrastruktura, dobra gostinska storitev, ugodne smučarske šole in predvsem bolj privlačna cenovna politika.

Kaj torej izbrati – slovenska ali avstrijska smučišča?

Odločitev je odvisna od pričakovanj. Če iščete ugodno enodnevno smučanje v bližini doma, so slovenska smučišča še vedno dobra izbira, še posebej za začetnike in rekreativne smučarje. A če ste pripravljeni odšteti nekaj evrov več za večje smučišče, boljše proge in vrhunsko gostinsko ponudbo, potem je Avstrija pogosto bolj privlačna.

Smučanje ni več zgolj šport – je izkušnja. In kot pri vsaki izkušnji, se vprašamo: kaj dobimo za svoj denar? Kdor zna pretehtati razmerje med stroški in užitkom, bo hitro ugotovil, katera destinacija je prava zanj.

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Varnostna situacija na območju Policijske uprave Novo mesto je bila v zadnjih dneh vse prej kot mirna. Policisti so med 14. in 17. februarjem posredovali v kar 148 nujnih primerih, obravnavali 25 prometnih nesreč, več kaznivih dejanj, migrantski val na območju Brežic in preiskovali primer obsežne preprodaje prepovedanih drog. Če k temu dodamo še več kršitev javnega reda in miru, vključno s pretepom na bencinskem servisu, lahko rečemo, da so imeli policisti polne roke dela.

Divja vožnja štirikolesnika: Previsoka hitrost, prevrnitev in prevoz v bolnišnico

Hitrost je pogosto odločilni dejavnik pri nesrečah – in to se je ponovno izkazalo v Bučni vasi, kjer je 41-letni voznik štirikolesnika zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad vozilom in se prevrnil. K sreči je utrpel le lažje poškodbe, a ga je bilo vseeno treba oskrbeti in prepeljati v bolnišnico. Kot da nesreča ne bi bila dovolj, ga bo doletela še denarna kazen zaradi kršitve prometnih predpisov.

Štirikolesniki so postali priljubljeno prevozno sredstvo, a se pogosto izkažejo za past za neizkušene voznike, ki podcenjujejo njihovo moč in terenske zmogljivosti. To ni osamljen primer – podobnih nesreč se je v zadnjih mesecih zgodilo več, še posebej v ruralnih območjih, kjer se vozniki pogosto znajdejo na neurejenih cestah ali nevarnih terenih.

Preprodajalec iz Sevnice: Droge za tisoče evrov na dosegu roke

Ko policija potrka na vrata, je že prepozno – in to je boleče izkusil 47-letni moški iz Sevnice, pri katerem so policisti med hišno preiskavo odkrili neverjetnih 1565 tablet MDMA, skoraj 12 gramov kokaina in še 30 gramov posušenih delcev konoplje.

prepovedani-tableti

konoplja

kokain

Ulična vrednost takšne količine prepovedanih substanc presega več tisoč evrov, kar pomeni, da osumljenec ni bil zgolj občasni uporabnik, ampak je imel razširjeno mrežo odjemalcev. Policisti so ga nemudoma privedli k preiskovalnemu sodniku, kjer mu grozi večletna zaporna kazen zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Narkotiki, zlasti sintetične droge, kot je MDMA, ostajajo resna težava v Sloveniji. Medtem ko so kokain in heroin še vedno prisotni predvsem v urbanih središčih, je MDMA razširjen predvsem v klubih in na zasebnih zabavah, kar pomeni, da lahko dostopnost do takšnih količin pomeni resno nevarnost za mlade.

Tatvine: Gorivo in suhomesnati izdelki postajajo nova valuta?

Kraja 230 litrov goriva z delovišča v Žabjeku v Podbočju nakazuje na to, da tudi gorivo postaja vse bolj priljubljena tarča tatov – še posebej ob trenutnih cenah, ki nihajo in naraščajo. Takšne tatvine so za prevoznike in gradbenike ogromna težava, saj stroji ostajajo brez goriva, delo pa se upočasni.

A če so tatovi v Žabjeku ciljali na gorivo, je bil njihov “kolega” v Ponikvah pri Brežicah bolj usmerjen v gastronomske dobrine – iz odprtega kmetijskega objekta je izginilo več suhomesnatih izdelkov v vrednosti okoli 150 evrov. Čeprav se to morda sliši kot manjši prekršek, kraje na podeželju povzročajo veliko škodo, saj gre pogosto za domače izdelke, ki jih ni mogoče preprosto nadomestiti.

Pretep na bencinski črpalki: Ko iz besed preraste v udarce

Bencinske črpalke niso več le kraji za točenje goriva – vedno pogosteje postajajo prizorišča konfliktov. Tako je bilo 16. februarja v Krškem, ko je izbruhnil pretep med tremi osebami, ki so že prej imeli medsebojne spore.

Policisti so hitro prispeli na kraj in vzpostavili javni red in mir, a situacija se je zaostrila, ko je na prizorišče prispel 18-letni sin enega od vpletenih in želel sam obračunati s storilci. Ker ni upošteval ukazov policistov, so morali zoper njega uporabiti prisilna sredstva. Sledi mu plačilni nalog, medtem ko bosta 36-letni in 39-letni osumljenec obtožena povzročitve lahke telesne poškodbe.

Pretepi v javnosti so vse pogostejši, pogosto pa so povezani z alkoholom ali dolgoročnimi osebnimi konflikti, ki eskalirajo na nepričakovanih mestih.

Val ilegalnih prehodov meje: Brežice postajajo ključna točka

V zadnjih treh dneh so policisti na območju Brežic (Dobova, Rigonce, Rakovec, Obrežje, Slovenska vas, Bukošek, Kapele, Nova vas pri Mokricah) izsledili in prijeli kar 78 migrantov iz 16 različnih držav, med njimi največ Egipčanov, Indijcev, Maročanov in Sircev.

Zaradi geografske lege Slovenija ostaja pomembna tranzitna država za migrante, ki skušajo priti v zahodno Evropo, pri čemer Brežice ostajajo ena izmed ključnih vstopnih točk. Migrantski tokovi se povečujejo, kar pomeni več dela za policijo in dodatne varnostne izzive.

Policijski postopki z vsemi prijetimi osebami še potekajo, nekatere bodo najverjetneje vrnili na Hrvaško, druge pa bodo zaprosile za azil.

Vikend, ki razkriva resnične varnostne izzive

Kombinacija prometnih nesreč, preprodaje drog, nasilnih incidentov in migracijskega pritiska nakazuje, da policija v Posavju in na Dolenjskem ni imela mirnega vikenda.

Skrbi predvsem trend povečevanja nasilja, kar potrjuje tudi pretep na bencinski črpalki, medtem ko so droge še vedno ena izmed ključnih težav v manjših mestih. Ob tem se vse bolj kaže pomembnost varovanja slovenske meje, saj se število nezakonitih prehodov povečuje.

Pripravil: E. K. Vir: PU NM, Shutterstock

Leto 2023 je za slovensko podjetništvo prineslo izjemne finančne rezultate, pri čemer je več podjetij doseglo rekordne prihodke in dobičke. Med najuspešnejšimi izstopa podjetje Belektron, ki je zabeležilo prihodke v višini 3,16 milijarde evrov, kar predstavlja 29-odstotno rast glede na prejšnje leto. Kljub temu je čisti dobiček Belektrona upadel za več kot 60 %, na 27,7 milijona evrov.

Belektron: Vodilni na trgu emisijskih kuponov

Podjetje Belektron, ki ga vodi Boštjan Bandelj, se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi, ki so dovolilnice za izpuste ogljikovega dioksida, izdane s strani Evropske unije. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2008 in je v celoti v lasti Bandlja. Poleg Belektrona je Bandelj tudi tretjinski lastnik energetskega podjetja NGEN, ki se ukvarja z razvojem hranilnikov energije.

Največji zaposlovalci med slovenskimi podjetniki

Med podjetji v lasti slovenskih podjetnikov izstopa Cablex, ki zaposluje 2.839 delavcev. Večinski lastniki podjetja so Anton Pušar, Štefan Krajnc, Igor Slavinec ter družini Lojak in Kopriva. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo kablov in kabelskih snopov za avtomobilsko industrijo ter druge industrijske panoge.

Drugo mesto po številu zaposlenih zaseda Amal naložbe, v lasti Aleša Mozetiča in Alenke Mozetič Zavrl, s 2.410 zaposlenimi. Tretje mesto pripada podjetju Don Don, kjer sta večinska lastnika prav tako Aleš Mozetič in Alenka Mozetič Zavrl, s 2.409 zaposlenimi. Don Don je eden vodilnih proizvajalcev pekovskih izdelkov v regiji.

Podjetnice v vzponu

Čeprav je delež podjetnic v Sloveniji razmeroma nizek, nekatere med njimi dosegajo izjemne rezultate. Eva Kotnik, lastnica proizvajalca avtodomov Robeta, je v štirih letih povečala prihodke podjetja za 4,5-krat. V letu 2023 je Robeta ustvarila skoraj 35 milijonov evrov prihodkov, kar priča o uspešnosti in rasti podjetja na trgu luksuznih avtodomov.

Analiza poslovnega okolja v Sloveniji

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je v letu 2023 v Sloveniji poslovalo 228.944 podjetij, kar predstavlja 3,4-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Ta podjetja so skupaj zaposlovala 1.006.687 oseb in ustvarila 167,559 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,5-odstotno povečanje glede na prejšnje leto.

Največ podjetij je delovalo v sektorju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (17,9 %), sledijo podjetja v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (11,3 %) ter v gradbeništvu (10,5 %). Ti podatki kažejo na raznolikost slovenskega gospodarstva in poudarjajo pomembnost različnih sektorjev za celotno gospodarsko rast.

Pogled naprej:

Leto 2023 je za slovenske podjetnike prineslo številne uspehe, tako v smislu rasti prihodkov kot tudi števila zaposlenih. Podjetja, kot je Belektron, so dosegla rekordne prihodke, medtem ko so drugi, kot je Robeta, pokazali izjemno rast in potencial na svojih področjih. Kljub izzivom, s katerimi se sooča globalno gospodarstvo, slovenski podjetniki dokazujejo svojo prilagodljivost, inovativnost in sposobnost doseganja vrhunskih rezultatov.

Pripravil: E. K. Vir: Forbes, Freepik

V zgodnjih jutranjih urah 16. februarja 2025 je požar zajel enega izmed lesenih objektov v Slovenija Eko resortu v Godiču pri Kamniku. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je ogenj povzročil znatno materialno škodo, ki je ocenjena na več deset tisoč evrov.

Hitro posredovanje gasilcev

Nekaj minut po 6. uri zjutraj so bili gasilci obveščeni o požaru v Eko resortu. Na kraj dogodka so nemudoma prispeli člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Kamniška Bistrica in PGD Kamnik. Ob prihodu so ugotovili, da je požar že močno razvit in da je zajel enega izmed pomožnih lesenih objektov v bližini parkirišča.

Požar uničil gospodarsko poslopje

Požar je uničil lesen pomožni objekt, v katerem so bili shranjeni kmetijska mehanizacija in orodje. K sreči ogenj ni dosegel bližnjih nastanitvenih koč, namenjenih gostom resorta. Gasilci so uspeli požar omejiti in ga nato pogasiti, vendar je objekt v celoti pogorel.

Poškodovano tudi osebno vozilo

Po navedbah Policijske uprave je bilo v požaru poškodovano tudi osebno vozilo, parkirano v bližini gorečega objekta. Policisti in kriminalisti so opravili ogled kraja dogodka, vendar se preiskava vzroka požara še nadaljuje.

Brez poškodb oseb

Kljub obsežnemu požaru ni bilo poškodovanih oseb. Gasilci so s hitrim in učinkovitim posredovanjem preprečili širjenje ognja na druge dele resorta, kar bi lahko povzročilo še večjo škodo.

O resortu

Slovenija Eko resort je priljubljena turistična destinacija, ki se nahaja približno 5 km od Kamnika. Ponuja nastanitev v lesenih kočah, zasnovanih po vzoru pastirskih hišic na Veliki planini. Obiskovalcem nudi tudi različne aktivnosti, kot so kolesarjenje, pohodništvo in stik z domačimi živalmi. Resort je znan po svoji ekološki usmerjenosti in tesni povezanosti z naravo.

Preiskava v teku

Trenutno še ni znano, kaj je povzročilo požar. Policija in pristojne službe nadaljujejo s preiskavo, da bi ugotovili natančen vzrok in okoliščine dogodka. Uprava resorta za zdaj ni podala uradnih izjav glede incidenta.

Pripravil: E. K. Vir: Kamnik.info, Freepik

V prihajajočem tednu bo Slovenija pod vplivom hladnega vremena, ki ga bodo spremljale nizke temperature in občasna oblačnost. Na Primorskem bo več sončnih obdobij, medtem ko bo v notranjosti države prevladovala oblačnost. Podrobnejša napoved za posamezne dni je naslednja:

Ponedeljek, 17. februar 2025

Danes bo na Primorskem pretežno jasno vreme, spremljala pa ga bo šibka do zmerna burja, ki bo čez dan slabela. Drugod po Sloveniji bo večinoma oblačno, ponekod se bo oblačnost čez dan pretrgala. V notranjosti bo pihal vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 2 °C, na Primorskem od 4 do 9 °C.

Torek, 18. februar 2025

Jutri bo na Primorskem pretežno jasno, burja se bo čez dan ponovno nekoliko okrepila. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Jutranje temperature bodo nizke, od -10 do -5 °C, na Primorskem od -4 do 0 °C. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 3 °C, na Primorskem od 5 do 10 °C.

Sreda, 19. februar 2025

V sredo bo pretežno jasno, burja bo ponehala. Zjutraj bo mrzlo, temperature se bodo gibale od -10 do -5 °C, na Primorskem od -4 do 0 °C. Čez dan bodo najvišje temperature dosegle od 0 do 3 °C, na Primorskem od 5 do 10 °C.

Četrtek, 20. februar 2025

Četrtek bo zaznamovalo suho in hladno vreme. Jutranje temperature bodo še vedno nizke, pričakovati je vrednosti od -10 do -5 °C, na Primorskem od -4 do 0 °C. Dnevne temperature bodo nekoliko višje, med 0 in 4 °C, na Primorskem do 10 °C.

Petek, 21. februar 2025

V petek se bo nadaljevalo suho vreme z nekoliko višjimi temperaturami. Jutranje vrednosti bodo med -8 in -3 °C, na Primorskem okoli 0 °C. Čez dan se bodo temperature povzpele do 6 °C, na Primorskem do 12 °C.

Sobota, 22. februar 2025

Sobota bo prinesla delno oblačno vreme z nekaj sonca. Jutranje temperature bodo med -5 in 0 °C, na Primorskem okoli 2 °C. Dnevne temperature bodo dosegle od 5 do 10 °C, na Primorskem do 12 °C.

Nedelja, 23. februar 2025

V nedeljo bo spremenljivo oblačno z možnostjo občasnih sončnih obdobij. Jutranje temperature bodo med -4 in 1 °C, na Primorskem okoli 3 °C. Dnevne temperature se bodo gibale od 6 do 11 °C, na Primorskem do 13 °C.

Opozorila in nasveti

Zaradi nizkih temperatur v prvem delu tedna priporočamo previdnost, zlasti v jutranjih urah, ko lahko temperature padejo pod -10 °C. Poskrbite za topla oblačila in zaščito pred mrazom. Na Primorskem bo burja v začetku tedna nekoliko močnejša, zato bodite pozorni na morebitne nevšečnosti, ki jih lahko povzroči veter.

Pripravil: E. K. Vir: Arso, Freepik

17. februar – datum, ki morda v vašem vsakdanu nima posebnega mesta, vendar, ko se ozremo na dogajanje skozi zgodovino, hitro ugotovimo, da je ta dan bogat z zgodovinskimi trenutki. Zdi se, kot da se svet okoli nas vedno spreminja, a vendar so nekateri dogodki tako močno zaznamovali našo preteklost, da so še danes aktualni – ali pa so postali del zgodbe, ki se včasih pozabi, dokler ne postane del naših razprav, ko se sprašujemo o prihodnosti. Ali je ta dan zares le še en v vrsti drugih, ali pa nosi večji pomen, ki ga pogosto spregledamo?

Fidel Castro – revolucija ali le nova diktatura?

Leta 1959 je Fidel Castro prevzel oblast na Kubi, kar je pomenilo začetek prelomnih sprememb, ki so otok usmerile v socialistično smer. Zdi se, da Castro za mnoge še vedno ostaja polizemijski junak, ki je “osvobodil” Kubo, a za druge je bil zgolj še ena v vrsti diktatorskih voditeljev, ki so obljubljali svobodo, vendar so jo na koncu sami omejili. Je njegova revolucija res pomenila prelom s preteklostjo in odločilno premik v dobrobit ljudi ali pa je le zamenjava enega sistema z drugim, ki ni bil nič manj represiven, a se je obdajal z bolj prefinjenimi preoblekami? Vprašanje, ki ostaja odprto še danes, ko gledamo na Kubo, ki se zaradi nenehnih političnih in ekonomskih kriz spopada z novimi izzivi.

Castro je gotovo pustil pečat na Kubi, vendar se pogosto sprašujemo: Kaj smo kot svet dejansko pridobili od te “revolucije” in koliko smo zares pripravljeni sprejeti kritiko tega sistema, ko vemo, da smo zaradi te politične smeri izgubili številne človeške življenja, svoboščine in priložnosti?

Gregorianski koledar – ali smo res pripravljeni na spremembe?

Sprejem gregorijanskega koledarja leta 1923 v Grčiji – administrativna odločitev? Da, a v resnici tudi politični manever, ki je priznal potrebo po mednarodni enotnosti. Ko pomislimo na ta prehod, ki se je zgodil pred več kot 100 leti, moramo razmisliti, kako pomembna je bila ta odločitev v času, ko so bile takšne spremembe pogosto predmet političnih igric, ki so preoblikovale razmerja v svetu. Ali ni prav to osnovna ideja vseh prelomnic v zgodovini? Spremembe, ki so se na prvi pogled zdelo zgolj administrativne, so v resnici pogosto imeli globok politični in kulturni pomen. Ampak ali se lahko tudi danes sprašujemo: koliko globalnih sprememb v sodobnem svetu ni zgolj “administrativnih odločitev”, ki jih sprejemajo voditelji in svetovne sile, ki morda zgolj prikrivajo njihove prave motive?

Puccini in opera – preteklost v sodobnem svetu

Leta 1904 je bila v Milanu premierno izvedena Puccinijeva opera “Madame Butterfly”, ki je hitro osvojila svetovno pozornost. Pomeni to, da je bila opera v svojem času tako močan kulturni dogodek, ali je preprosto postala “klasična” zaradi tega, da je ostala in se ohranila skozi stoletja? Zdi se, da v današnjem svetu, ki je preplavljen z novimi žanri in trendi, te operne klasike, kot je “Madame Butterfly”, postanejo le še del kulturnega turizma. Seveda, to ne pomeni, da te umetnine nimajo vrednosti, ampak je sporno, kako jih danes pogosto obravnavamo kot nekakšno “kulturno obveznost” – obiskati opero kot tisto, kar moraš storiti, da dokažeš, da imaš razgled. Toda ali si resnično prizadevamo za umetnost in kulturo, ali pa zgolj za predstavo? Morda bi se morali vprašati – Ali imamo danes še vedno sposobnost doživeti umetnost v njeni polni globini, ali pa smo jo reducirali na status “kulture, ki jo je treba obdariti”?

Petra Majdič – športni junak ali pozabljena legenda?

In potem imamo Petro Majdič, ki je pred 15 leti na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru doživela nepozabno zgodbo. Bronasta medalja, kljub hudim poškodbam, je za mnoge postala simbol vztrajnosti in hrabrosti – skorajda predanost do konca. Seveda, večina ljudi pozna njen dosežek, vendar kaj pomeni ta zgodba danes? Ali je samo še en spomin na to, kako je Slovenija nekoč (in še vedno) slavila svojo športno vzdržljivost, ali pa je Petra Majdič danes že pozabljena, ko se svet hitro pomika naprej in nove športne zvezde hitro zasenčijo pretekle dosežke? Ali je šport v tej hitro spreminjajoči se industriji preprosto ena velikih marketinških iger, v kateri je težko ohraniti resnično vrednost dosežkov, ki so bili nekoč osrednji del naše identitete?

Slovenija in kulturna dediščina – ali bomo ostali zvesti svoji preteklosti?

Tudi Slovenija, ki na današnji dan praznuje svojo kulturno dediščino, se mora vprašati, ali smo pripravljeni spoštovati preteklost v svojem polnem pomenu, ali pa jo jemljemo zgolj kot “turistični” element. Kako pogosto se sprašujemo, ali res živimo kulturno dediščino in ali ne bi morali iti naprej, da bi zgradili mostove, ki povezujejo to, kar smo bili, z tem, kar bomo postali? Kdo smo kot narod, ki ohranja svojo zgodovino, če pa smo vedno bolj usmerjeni v prihodnost, ki izginja pred nami?

17. februar – več kot le zgodovina

17. februar ni zgolj datum, ampak dan, ki nam lahko pokaže, kako zgodovina oblikuje naše življenje danes, ne da bi se tega vedno zavedali. Zgodovinske odločitve, od Castrove revolucije, Puccinijeve opere do slovenskih športnih dosežkov, nas sprašujejo, ali bomo le ponavljali pretekle napake, ali pa bomo iskreno premislili, kako se naš pogled na svet in vrednote resnično spreminjajo. In kot vedno, ko pomislimo na vse te zgodovinske trenutke, se moramo vprašati: Kaj bomo naredili z njimi – bodo nas navdihnili za spremembe ali pa se bomo le naslonili na preteklost in čakali na prihodnost?

Napisal: E. K.

Vir: www, Wikipedia