Ste že kdaj pomislili, koliko elektrike v resnici porabijo naprave, ki jih ne uporabljate? Mislite, da so izklopljene, a v resnici še vedno vlečejo energijo iz vtičnice – nevidno, a vztrajno, vsak dan, vsak mesec. To imenujemo fantomska poraba ali poraba v stanju pripravljenosti, ki lahko skozi čas doda opazen znesek na vaš račun za elektriko. Katere naprave so največji krivci? In kako lahko to porabo zmanjšate brez večjega napora?

Televizor – glavni osumljenec “tihih stroškov”

Večina ljudi pusti televizor v stanju pripravljenosti, saj je tako priročno – pritisk na daljinec in že deluje. Toda ste vedeli, da televizorji, še posebej pametni modeli, porabijo znatno količino elektrike tudi, ko so “izklopljeni”?

Pametni televizorji so vedno povezani z internetom, prejemajo posodobitve, sinhronizirajo aplikacije in shranjujejo podatke. Čeprav ta poraba ni primerljiva s porabo med delovanjem, lahko v enem letu znaša tudi več deset evrov – zgolj za ohranjanje pripravljenosti!

Rešitev? Po vsaki uporabi televizor popolnoma izklopite – najbolje kar z izklopom razdelilnika ali stikala na vtičnici.

Računalniki in pisarniška oprema – tih potrošnik energije

Računalniki so še en skriti porabnik, zlasti namizni modeli, ki ostajajo v stanju pripravljenosti tudi, ko jih ugasnemo. Monitorji, tiskalniki in zunanji trdi diski imajo podobno lastnost – kadar so priključeni, vlečejo energijo, da bi bili “pripravljeni”, tudi če jih ne uporabljamo.

Računalnik v stanju pripravljenosti lahko vsako leto doda od 12 do 18 evrov na vaš račun. Morda se ne sliši veliko, a ko prištejete še druge naprave, se znesek hitro poveča.

Rešitev? Ko računalnika ne uporabljate, ga popolnoma izklopite, iz vtičnice odstranite tudi monitor, zvočnike in tiskalnik.

Igralne konzole – energijsko požrešne tudi med mirovanjem

Sodobne igralne konzole, kot so PlayStation, Xbox in Nintendo Switch, so zelo učinkovite pri porabi energije med igro, a hkrati veliki potrošniki tudi, ko so ugasnjene.

Večina ima funkcijo “hitrega zagona” ali “mirovanja”, kar pomeni, da ves čas ohranjajo določeno povezljivost – prenašajo posodobitve, sinhronizirajo igre ali poslušajo na glasovne ukaze. To pomeni, da tudi, ko ne igrate, konzola še vedno porablja energijo!

Rešitev? Po vsaki uporabi konzolo popolnoma izklopite iz elektrike ali izklopite funkcijo “hitrega zagona” v nastavitvah.

Kuhinjski aparati – drobni, a vztrajno potratni

Mikrovalovne pečice, aparati za kavo, grelniki vode, kuhalniki riža – vsi ti majhni aparati ne le porabljajo energijo med uporabo, temveč tudi, ko so “izklopljeni”, saj imajo pogosto digitalne zaslone ali funkcije časovnika, ki ves čas vlečejo elektriko.

Rešitev? Če aparata ne uporabljate redno, ga izključite iz elektrike. Digitalni prikazovalniki in časovniki so praktični, a če lahko brez njih živite, jih odklopite.

Polnilci za telefone in adapterji – droben strošek, ki se kopiči

Polnilce za telefone, prenosnike in druge naprave pogosto pustimo priključene, tudi ko jih ne uporabljamo. Morda se zdi, da takšen adapter ne porabi veliko energije, a ko jih imate v stanovanju več – telefon, tablica, prenosnik, slušalke, pametna ura – se vse skupaj hitro pozna.

Rešitev? Po polnjenju odklopite polnilec iz vtičnice, saj poraba energije ne preneha takoj, ko je naprava napolnjena.

Kako lahko zmanjšate fantomsko porabo?

• Uporabite razdelilnike s stikalom – združite več naprav in jih z enim klikom izklopite.
• Investirajte v pametne vtičnice, ki omogočajo samodejni izklop porabe ob določenem času.
• Nastavite naprave na “varčni način”, kjer je to mogoče – televizorji in računalniki pogosto omogočajo nastavitev, ki zmanjša porabo energije v stanju pripravljenosti.
• Redno pregledujte svoje naprave – če imate napravo, ki je ne uporabljate, jo preprosto izklopite iz elektrike.

Koliko lahko prihranite?

Seštevanje posameznih naprav pokaže, da lahko povprečno gospodinjstvo zaradi fantomske porabe porabi tudi do 100 evrov letno. Čeprav se morda zdi, da posamezna naprava porabi malo, skupni učinek vseh skupaj prinese opazen prihranek na mesečni položnici.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

V Sloveniji se obeta ena največjih sprememb prometne politike v zadnjih letih – predlog za znižanje največje dovoljene hitrosti na avtocestah. A medtem ko zagovorniki poudarjajo koristi – manj izpustov, manj nesreč, nižjo porabo goriva – se na drugi strani že krešejo mnenja. Je ta ukrep res nujen ali gre zgolj za novo omejitev, ki bo voznike še bolj udarila po žepu?

Podnebni svet, neodvisno znanstveno telo, ki svetuje vladi pri podnebni politiki, je na nedavni seji predstavil skrb vzbujajoče podatke o rasti izpustov toplogrednih plinov iz prometa. Kljub prizadevanjem za prehod na bolj trajnostne oblike mobilnosti, se promet v Sloveniji vsako leto povečuje, tako osebni kot tovorni.

Zato je bil na mizo položen predlog: znižanje največje dovoljene hitrosti na avtocestah.

Manj hitrosti, manj nesreč, manj porabe goriva – a tudi več živčne vožnje?

Glavni argument zagovornikov je jasen:

• Zmanjšanje števila prometnih nesreč in posledično manj mrtvih na cestah.
• Znižanje porabe goriva, kar pomeni prihranek za voznike.
• Manj izpustov CO₂, ki nastajajo pri visokih hitrostih.
• Boljša pretočnost prometa, saj bi manjša hitrost preprečila valovite zastoje.

V teoriji zveni odlično. A ali bo to v praksi res delovalo?

Vzemimo primer Nemčije. Ta sicer slovi po svojih avtocestah brez omejitev, a na odsekih, kjer so uvedli znižanje hitrosti na 120 km/h, so se izpusti CO₂ res zmanjšali – vendar le za nekaj odstotkov. In to le pod pogojem, da se ni povečalo število vozil. Kaj pa v Sloveniji, kjer avtocestna infrastruktura ne dopušča večjega števila vozil naenkrat?

Poleg tega se je v državah, kjer so omejitve znižali, pojavila nova težava: povečanje nervoze pri voznikih. Počasnejši promet pogosto vodi v agresivno vožnjo, prehitevanje na tesno in več manevrov, ki so lahko nevarnejši od hitre, a enakomerne vožnje.

In še nekaj: če bodo avtoceste počasnejše, se bodo ljudje preusmerili na regionalne ceste, kar bi pomenilo več nesreč na manj varnih odsekih. Je to res rešitev?

Nova dajatev na cestninah: “eko-pristojbina” za voznike?

A to še ni vse. Poleg omejitve hitrosti Podnebni svet predlaga tudi novo obliko cestninjenja, ki bi upoštevala izpuste CO₂.

Kaj to pomeni v praksi?

• Dodatna pristojbina pri cestninjenju, ki bo odvisna od emisij vašega vozila.
• Več plačujejo starejši in bolj potratni avtomobili, manj električna in hibridna vozila.
• Pričakovano zvišanje cestnin, predvsem za dizelska vozila in težka transportna sredstva.

DARS že pripravlja prilagoditev sistema cestninjenja, pri čemer naj bi nova pristojbina za izpuste toplogrednih plinov stopila v veljavo marca 2026, saj jo zahteva evropska direktiva o evrovinjeti.

Glavni cilj? Spodbuditi voznike k nakupu okolju prijaznejših vozil in zmanjšati emisije na avtocestnem omrežju.

Toda ali bo ta ukrep res spodbudil prehod na čistejša vozila ali bo le še ena dodatna obremenitev za tiste, ki si električnega avtomobila ne morejo privoščiti?

Slovenska gospodinjstva že zdaj plačujejo največ za promet v EU

Podnebni svet je ob razpravi izpostavil še en ključen podatek, ki kaže na neskladje v prometni politiki Slovenije: slovenska gospodinjstva porabijo med vsemi državami EU največji delež svojih dohodkov za stroške prevoza.

• Gorivo, vzdrževanje, cestnine – vse to predstavlja velik finančni zalogaj za povprečno slovensko družino.
• Javni prevoz je pomanjkljiv, povezave med kraji niso optimalne, železniško omrežje zaostaja za evropskim povprečjem.
• Alternativne oblike prevoza, kot so skupne vožnje in kolesarjenje, niso dovolj razvite za dolgoročno rešitev.

Zato se postavlja ključno vprašanje: Ali res lahko rečemo, da je zmanjšanje hitrosti in nova pristojbina pravičen ukrep, če ljudje nimajo realnih alternativ?

Bo predlog sprejet? Kaj sledi?

• Znižanje največje dovoljene hitrosti bo v naslednjih mesecih predmet širše javne razprave.
• Pristojbina za izpuste CO₂ je že vključena v načrt vlade, njena uvedba je predvidena za leto 2026.
• DARS bo v letošnjem letu uvedel sekcijsko merjenje hitrosti na štirih avtocestnih odsekih.

Ali bodo ti ukrepi resnično prinesli bolj trajnostno prihodnost ali gre le za še eno potezo, ki bo v prvi vrsti udarila voznike? Odgovor bomo dobili kmalu.

Napisal: E. K.

Vir: Dars, Freepik

Slovenija sprejema največje spremembe na področju zaščite živali v zadnjem desetletju. Medtem ko se kokoši končno poslavljajo od baterijskih kletk, pa svinje ostajajo vklenjene v ozkih boksih, kjer se ne morejo niti obrniti. Zavetišča bodo dobila nov način financiranja, čipiranje mačk postaja obvezno, posest eksotičnih živali pa bo močno omejena. A kljub številnim novostim ostajajo vprašanja – so spremembe res celovite ali so zgolj kompromis med interesi rejcev, politike in zagovornikov živali?

Baterijska reja kokoši bo kmalu prepovedana – a kaj to pomeni v praksi?

Z letom 2029 se v Sloveniji končuje baterijska reja kokoši nesnic – nekaj, kar je v mnogih evropskih državah že realnost. Avstrija in Nemčija sta jo že prepovedali, medtem ko so nekatere države v prehodnem obdobju. Slovenija s to spremembo sledi evropskim standardom, vendar ostaja vprašanje: je prehod res izvedljiv za vse rejce ali bodo številni preprosto zaprli hleve?

Država je sicer obljubila 80-odstotno sofinanciranje prehoda, kar pomeni, da bodo rejci lahko kandidirali za sredstva iz skupnega sklada v vrednosti do osem milijonov evrov. A tukaj se pojavi problem – rejci so zahtevali stoodstotno kritje stroškov, saj opozarjajo, da je prehod iz kletk na prosto rejo ali hlevsko rejo ne le finančno zahteven, temveč zahteva tudi nove objekte, opremo in dodatne zaposlene.

Zdi se, da je država našla srednjo pot – nekaj denarja bo na voljo, a ali bo dovolj? Manjši rejci opozarjajo, da bi lahko bili na koncu izrinjeni iz posla, saj se lažje prilagajajo le večji pridelovalci, ki imajo večje kapitalske rezerve. Bo prehod res izboljšal pogoje za kokoši ali bo slovenski trg preplavljen z uvoženimi jajci iz držav, kjer standardi niso nujno boljši?

Svinje ostajajo vklenjene – zakaj se tu ne zgodi nič?

Medtem ko so kokoši dobile zakonodajno zaščito, se za vkleščene svinje ni spremenilo nič. Tisoče brejih svinj v Sloveniji še vedno preživlja tedne v boksih, kjer ne morejo niti vstati ali se premakniti, kar zagovorniki živali že leta označujejo za nesprejemljivo prakso.

Zakaj je država tu ostala tiho? Na Upravi za varno hrano pravijo, da je delež vkleščenih svinj bistveno večji kot pri kokoših, zato je prehod bolj kompleksen. Obljubljajo, da bodo izdelali analizo, pregledali stanje v slovenskih hlevih in preverili dobre prakse v Nemčiji, kjer so nekatere farme že prešle na bolj humane oblike reje. Toda kdaj bo do tega res prišlo? In ali bo analiza zgolj izgovor za odlašanje?

Zavetišča in novi model financiranja – kdo bo plačal stroške?

Tudi zavetišča za zapuščene živali doživljajo reformo, ki bi morala izboljšati njihovo financiranje, a dvomi ostajajo. Po novem se stroški oskrbe do 60. dneva prenesejo na občine in lastnike, od 60. do 180. dneva jih bo krila država, po 180. dnevu pa zavetišča sama.

Se sliši pošteno? Na papirju morda, v praksi pa so zavetišča zaskrbljena, saj bodo po pol leta sama morala kriti stroške oskrbe živali. Ministrstvo sicer ponuja rešitev – skrbniške pogodbe, kjer bi lahko zavetišča v sodelovanju z zasebniki prenesla del stroškov na prostovoljce, a vprašanje ostaja – kaj če takšnih skrbnikov ne bo dovolj? In kaj če bo zavetišče prepolno?

Največja težava je tudi cenik oskrbe, ki ga bodo po novem določali na ministrstvu, zavetišča pa ne bodo mogla več samostojno prilagajati cen. To naj bi zmanjšalo stroške države, a hkrati omejevalo fleksibilnost zavetišč, ki bi v primeru večjega priliva živali potrebovala več sredstev.

Obvezno čipiranje mačk – rešitev ali dodaten pritisk na lastnike?

Ena izmed najbolj daljnosežnih sprememb je tudi obvezno čipiranje mačk, ki bo pomagalo zmanjšati število prostoživečih živali in olajšalo identifikacijo zapuščenih mačk.

Kako bo potekalo?

• Prehodno obdobje dveh let, v katerem bo država sofinancirala stroške.
• Po preteku prehodnega obdobja bodo morali vsi lastniki poskrbeti za čipiranje.
• Nečipirane mačke brez znanega lastnika bodo odlovljene, kastrirane in registrirane na stroške države.

Načeloma je to pozitivna sprememba, saj bi lahko zmanjšala število brezdomnih mačk, ki jih vsako leto zavetišča težko obvladujejo. A bo nadzor res deloval? Bodo inšpektorji preverjali vsakega lastnika mačke? In kako bo s tistimi, ki se ukazu ne bodo želeli podrediti?

Eksotične živali – seznam prepovedanih vrst ne bo sprejet, le seznam dovoljenih

Slovenija je nameravala določiti sezname dovoljenih in prepovedanih eksotičnih živali, vendar je zaradi nesoglasij s stroko in lastniki živali pristala zgolj na seznam dovoljenih vrst. To pomeni, da bo vse, kar ni na seznamu, dovoljeno le v živalskih vrtovih in zavetiščih za divje živali.

Zagovorniki pravijo, da je to dober korak proti preprečevanju nezakonite trgovine z eksotičnimi živalmi, a hkrati opozarjajo, da lahko lastniki redkih vrst izgubijo svoje ljubljenčke, če jih država ne bo uvrstila na seznam dovoljenih vrst. Kdo bo odločal o tem, katere živali so dovoljene?

Kazen za mučitelje živali – končno ostrejše sankcije

Novela prinaša tudi strožje kazni za mučenje in zanemarjanje živali.

• Veterinarji bodo imeli pooblastilo za takojšen odvzem živali v primeru mučenja.
• Nosilcu kmetijskega gospodarstva se lahko trajno prepove posedovanje živali, če so bile ugotovljene ponavljajoče kršitve.

To pomeni pomemben korak v boju proti zlorabam, saj v preteklosti kazni niso bile dovolj stroge, da bi odvrnile kršitelje. Bo zdaj končno drugače?

Kdo je resnično na boljšem?

Čeprav zakon prinaša pomembne spremembe, je očitno, da so nekatere skupine pridobile več kot druge.

• Kokoši bodo osvobojene kletk – a rejci bodo morali plačati del prehoda.
• Vkleščene svinje ostajajo – analiza bo odločila, ali bodo sploh deležne sprememb.
• Zavetišča dobivajo drugačen sistem financiranja – a ali bo res pravičnejši?
• Čipiranje mačk bo obvezno – a ali bo nadzor izvedljiv?

Ali Slovenija res stopa v bolj humano prihodnost za živali – ali gre le za kompromis, ki bo zadovoljil vse, a popolnoma rešil le malo? Odgovor bo dal čas.

Napisal: E. K.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Freepik

Kriptovalute – za ene prihodnost financ, za druge nevarno orodje za pranje denarja in finančne prevare. Slovenija zdaj sledi evropskim smernicam in v zakonodajo uvaja pomembne spremembe, ki bodo trg digitalnih sredstev postavile pod povečevalno steklo. V skladu z novo direktivo Evropske unije je Odbor Državnega zbora za finance potrdil novelo Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki bo prvič sistematično zajela tudi kriptosredstva.

Toda kaj to pomeni v praksi? Bodo zakoniti uporabniki kriptovalut zdaj pod stalnim nadzorom? Se začenja obdobje, ko anonimnost v svetu digitalnega denarja dokončno izginja? Ali pa gre zgolj za nujno prilagoditev na vedno bolj sofisticirane sheme pranja denarja, ki izkoriščajo pomanjkanje regulacije?

Nova pravila igre: Konec “divjega zahoda” v kripto svetu?

Slovenija je bila doslej ena od držav, ki je imela razmeroma odprt pristop do kriptovalut – mnogi so v Ljubljani in Mariboru celo dvigovali bitcoine na bankomatih, ne da bi jih kdo posebej preverjal. A ta sproščena politika zdaj dobiva bolj strogo obliko.

Po novem bodo morali vsi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostaviti notranje politike, postopke in nadzorne mehanizme za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. To pomeni, da naključni in nepreverjeni prenosi sredstev ne bodo več mogoči brez ustrezne dokumentacije, podobno kot to velja pri tradicionalnih finančnih institucijah.

Ključne spremembe vključujejo:

• Nove pojme, kot so “naslov brez gostitelja”, “ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi” in “originator”, ki jih bo treba dosledno evidentirati.
• Vzpostavitev evidenc ponudnikov kripto storitev, ki jih bosta nadzorovali Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev.
• Večja transparentnost pri kripto transakcijah, kar pomeni, da anonimne denarnice, ki ne spadajo pod nobeno regulirano platformo, ne bodo več v tako svobodnem položaju.

Vse to odpira nova vprašanja. Ali bo Slovenija postala manj privlačna za kripto podjetja? Bo zakonodaja odvrnila potencialne vlagatelje, ki so izbrali Ljubljano zaradi bolj sproščenega okolja?

Povezava z evropskimi institucijami: Olaf bo imel dostop do podatkov

Pomemben del nove zakonodaje je tudi sodelovanje med Evropskim uradom za boj proti goljufijam (Olaf) in slovenskim Uradom za preprečevanje pranja denarja. Kaj to pomeni?

Če bo katera koli evropska preiskava terjala podatke o bančnih računih in transakcijah, bo Slovenija te podatke morala predati brez dolgotrajnih birokratskih ovir. To bo olajšalo čezmejne preiskave in preprečilo, da bi se Slovenija znašla na seznamu “mehkih” držav, kjer je pranje denarja lažje kot drugod.

Takšen ukrep ima dve plati. Na eni strani je nedvomno pozitiven, saj bo zmanjšal možnosti za finančne malverzacije in zagotovil večjo varnost vlagateljev. Po drugi strani pa pomeni manj zasebnosti za povsem običajne uporabnike kriptovalut, ki bi lahko bili pod drobnogledom, tudi če niso storili ničesar narobe.

Ali to pomeni konec svobode v kriptosvetu?

Čeprav se mnogi uporabniki kriptovalut obregnejo ob vsako novo regulacijo, je resnica bolj kompleksna. Kriptovalute so sicer nastale kot decentraliziran sistem, ki ni bil odvisen od bank in držav, toda realnost je pokazala, da so hkrati postale tudi orodje za kriminalce.

Prav zato se Evropska unija odločno premika v smer popolne regulacije. Anonimnih transakcij bo vse manj, digitalni denar bo vse bolj podoben običajnim bančnim sredstvom. To pomeni, da bodo tudi v Sloveniji ponudniki kripto storitev morali identificirati stranke, preverjati sumljive transakcije in poročati o večjih zneskih.

Kaj sledi? Kdaj bo zakon stopil v veljavo?

Predlog novele zakona je bil vložen po skrajšanem postopku, kar pomeni, da bo Državni zbor o njem razpravljal že marca 2025. Če bo sprejet, bo zakon začel veljati takoj, regulirani subjekti pa bodo morali v nekaj mesecih prilagoditi svoje delovanje novim pravilom.

Poleg tega bo Slovenija sprejela tudi nov zakon o bančništvu, ki bo finančne institucije obvezal k še večji digitalni operativni odpornosti in prilagoditvi na nova tveganja, ki jih prinaša digitalna doba.

Nova realnost za kriptosvet v Sloveniji

Kriptovalute so v zadnjem desetletju iz eksotičnega eksperimenta postale resen finančni instrument – a z večjo priljubljenostjo prihajajo tudi strožja pravila igre. Slovenija je s to zakonodajo naredila pomemben korak proti večji transparentnosti in varnosti, hkrati pa odprla vprašanja o zasebnosti in svobodi na trgu digitalnega denarja.

Bo ta regulacija odvrnila vlagatelje ali pa bo Slovenija zaradi večje varnosti postala še bolj zanimiva destinacija za resne kripto projekte? Bomo v prihodnosti plačevali kavo s kriptom pod budnim očesom regulatorjev ali pa nas čaka popoln nadzor nad vsako transakcijo?

Napisal: E. K.

Vir: Odbor DZ za finance, Freepik

Morda se vam zdi le majhna nevšečnost – rahlo vlažen vonj, nekaj madežev na stenah, barva, ki se počasi lušči. A kapilarna vlaga je tihi uničevalec, ki vsak dan povzroča več škode, dokler ne postane prepozno! Najprej so to le drobne spremembe, nato pa vlaga začne prodirati globlje – plesen, razpoke, odstopanje ometa in vedno večja škoda na vašem domu.

Vsak dan, ko ne ukrepate, pomeni dražjo sanacijo! Ali res želite čakati, dokler težava postane neobvladljiva? Ne odlašajte! Za vedno odpravite kapilarno vlago v svojem domu.

Vzdrževanje suhih zidov in prostorov vam prinaša številne prednosti. Suhi prostori so bolj zdravi za bivanje, saj zmanjšujejo tveganje za nastanek plesni in s tem povezanih zdravstvenih težav. Prav tako suhi zidovi ohranjajo svojo trdnost in stabilnost, kar podaljšuje življenjsko dobo stavbe in zmanjšuje potrebo po dragih sanacijah.

Oddajte povpraševanje za preprečevanje kapilarne vlage zdaj in si zagotovite brezplačen posvet ter ekskluzivni popust za prve stranke:

Zakaj je kapilarna vlaga tako velik problem?

• Plesen – tam, kjer je vlaga, se slej ko prej pojavi plesen. Ta pa ni zgolj grda na pogled, ampak lahko povzroči alergije, dihalne težave, kronične bolezni in celo slabšanje imunskega sistema pri otrocih in starejših.

• Slab zrak v prostoru – pogosto čiščenje in prezračevanje ne pomagata! Vlažni zidovi povzročijo stalno zatohlo ozračje, ki je škodljivo za zdravje in lahko povzroča glavobole, utrujenost ter draženje dihal.

• Strukturne poškodbe – ste kdaj opazili, da se omet na steni napihne ali celo odpada? Kapilarna vlaga napada zidove od znotraj in jih postopoma slabi. Čez nekaj let se lahko pojavijo razpoke v konstrukciji, kar vodi v drage sanacije in nevarnost trajne poškodbe objekta.

• Višji stroški ogrevanja – vlažni zidovi delujejo kot hladni radiatorji! Toplota se namesto v prostor vpija v mokre stene, kar pomeni, da morate za enako temperaturo porabiti več energije in s tem več denarja.

Rešitev? Odpravite težavo pri izvoru!

Vam znano? Morda ste že preizkusili čistila proti plesni, razne premaze ali celo dodatno prezračevanje, pa težava ne izgine. To ni presenetljivo – večina rešitev na trgu se bori le s posledicami, ne pa z glavno težavo!

Prava rešitev je sistem Moxture – napredna tehnologija, ki poskrbi, da se vlaga iz vaših sten odstrani enkrat za vselej!

• Odpravlja kapilarno vlago – izsuši vodo, ki je že v zidovih, in jo preusmeri ven.
• Preprečuje nastanek plesni – če vlage ni, plesen nima pogojev za rast!
• Dolgoročni rezultati – plačate enkrat, uživate v suhih zidovih za vedno.
• Izboljšana kakovost zraka – brez plesni, brez zatohlosti, samo svež in zdrav dom.
• Neinvazivna namestitev – brez poškodovanih sten in velikih posegov v objekt!

Kaj pravijo tisti, ki so Moxture že preizkusili?

Fotografije prej in potem: razlika, ki jo morate videti!

• Prej: Razpoke v stenah, črna plesen, luščenje barve.
• Potem: Popolnoma suhi zidovi, brez znakov plesni ali poškodb!

Ne čakajte, dokler ne bo prepozno – ukrepajte DANES!

Oddajte povpraševanje zdaj in si zagotovite brezplačen posvet ter ekskluzivni popust za prve stranke:

Naročnik: Moxture d. o. o.

Včasih je bilo dovolj, da si z dvajsetimi evri napolnil vrečko s sadjem, zelenjavo, kakšnim mlečnim izdelkom in še ostalo je za nekaj osnovnih živil. Danes? Dvajset evrov zadostuje za nekaj osnovnih izdelkov, a občutek zadovoljstva, da si kupil “vse, kar potrebuješ,” je že zdavnaj izginil. Čeprav se morda zdi, da so cene v zadnjem letu nekoliko umirile, je dolgoročni pogled veliko manj optimističen – v povprečju moramo za hrano odšteti 44 % več kot pred desetimi leti.

Največji “zmagovalci” podražitev? Sadje, oljčno olje in krompir.

Cene hrane v desetletju navzgor – ampak koliko in zakaj?

Če primerjamo današnje cene s povprečjem leta 2015, so nekatere številke naravnost osupljive. Sadje se je podražilo za 106 %, oljčno olje skoraj za 100 %, krompir in maslo pa nista daleč za tem.

Se spomnite, ko je bilo mogoče za kilogram jabolk odšteti manj kot evro? Danes lahko cena za boljše sorte preseže dva evra na kilogram, medtem ko so cene tropskega sadja včasih celo višje. Zakaj? Po eni strani suše in nepredvidljive vremenske razmere v Evropi in po svetu, po drugi strani rast stroškov transporta in dela. Če dodamo še vpliv trgovskih marž in povpraševanje, ki ne pojenja, dobimo popolno formulo za nenehne podražitve.

A ni le sadje tisto, ki je podražilo nakupovalno izkušnjo. Oljčno olje je skoraj podvojilo svojo vrednost. Pomanjkanje pridelka v Španiji, ki je največja izvoznica oljčnega olja v Evropi, se močno pozna tudi pri nas. Lani so nekatere steklenice oljčnega olja presegale tudi 15 evrov, kar je za povprečnega potrošnika povsem nesprejemljivo.

In potem je tu še krompir, včasih tako osnovno živilo, da smo ga jemali za samoumevnega. Njegova cena je zrasla skoraj v enakem obsegu kot olje, kljub temu da je Slovenija tradicionalno krompirjeva država. Zakaj? Kmetje opozarjajo, da pridelava postaja vse težja zaradi vremenskih sprememb in dražje pridelovalne opreme. Domačega krompirja ni več v izobilju, uvoženi pa nas vedno več stane.

Podražitve leta 2022 – in kaj se dogaja zdaj?

Če se ozremo nazaj, je bilo leto 2022 tisto, ko so nas podražitve dobesedno “udarile po žepu”. 18,6-odstotna rast cen hrane in pijač je bila najvišja po letu 2000. Takrat so rekorderji podražitev postali sladkor (+59 %), jedilno olje (+43 %), maslo (+40 %) in celo mleko (+38 %).

A čeprav se je inflacija od takrat umirila – lani je bila 2,6-odstotna – cene se niso vrnile na prejšnje ravni. To pomeni, da hrana ostaja draga, le šok podražitev ni več tako izrazit.

Po mnenju Mariče Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije je rast cen hrane v Sloveniji nižja od povprečja EU, kar bi potrošnike moralo vsaj malo pomiriti. A v praksi občutek ostaja drugačen – koliko Slovencev dejansko občuti to “umiritev” pri svojih nakupih?

Hrvaška je rekla “Dovolj!” – bo Slovenija sledila?

Na Hrvaškem so potrošniki nedavno vzeli stvari v svoje roke in množično bojkotirali trgovine zaradi vse višjih cen osnovnih živil. Rezultat? Trgovci so imeli v enem tednu kar 44 milijonov evrov manj prometa.

Bo kaj podobnega doletelo tudi Slovenijo?

V Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da so bojkoti legitimen izraz nezadovoljstva, a opozarjajo, da se potrošniki vse bolj spreminjajo v profesionalne iskalce ugodnih ponudb. Spremljanje akcij, primerjava cen, preverjanje vsebnosti embalaže – je nakupovanje sploh še spontano ali je postalo dnevna matematična vaja?

Kaj nas čaka v prihodnje?

Napovedi ekonomistov so previdne. Čeprav inflacija ostaja nizka (1,9 % v Sloveniji, 4,5 % na Hrvaškem), so globalni trendi nepredvidljivi. Stroški energije, rast minimalne plače, vremenske razmere – vse to vpliva na prihodnje cene.

Slovensko povprečno gospodinjstvo za hrano trenutno porabi 15,5 % svojega proračuna, medtem ko hrvaško 19 %. A to še ne pomeni, da imamo lažjo situacijo – stroški življenja pri nas hitro rastejo tudi na drugih področjih.

Potrošniki ostajajo previdni, trgovci iščejo ravnotežje med cenovno konkurenčnostjo in dobičkom. A dejstvo ostaja – ko bo v nakupovalni košari ostalo manj za več denarja, se bo nezadovoljstvo povečalo. In vprašanje ni več, ali bo kdo ukrepal, temveč kdo bo to storil prvi.

Napisal: E. K.

Vir: Dnevnik, Freepik

Staranje telesa je naraven proces, ki ga ni mogoče povsem ustaviti, vendar pa lahko z ustrezno nego in prehranskimi dopolnili upočasnimo nekatere njegove vidike. V zadnjih letih so prehranska dopolnila postala priljubljena izbira za tiste, ki želijo ohraniti mladostno energijo, zdravje in vitalnost. Vendar pa se mnogi sprašujejo, kako točno prehranska dopolnila vplivajo na staranje telesa in ali res prinašajo dolgotrajne koristi.

Staranje je naravni proces, ki se v človeškem življenju odvija vse od rojstva in pa do smrti. Prve spremembe so vidne že zelo kmalu po 20. letu. Osnovna značilnost vseh sprememb v procesu staranja pa je manjše in upočasnjeno delovanje celotnega organizma.

Starejše celice delujejo slabše kot mlajše, v nekaterih organih se njihovo obnavljanje po 40. letu zaključi (na primer jajčniki, ledvice in jetra). Staranje se praktično odraža na vseh delih telesa:

• srčno – žilni sistem: bolezni, ki spremljajo srce in ožilje so vodilni vzrok smrti po 65. letu. Pojavljata se ateroskleroza in
• sklepi, kosti in mišice: kosti izgubljajo gostoto – osteoporoza, mišice izgubljajo moč, kite elastičnost.
• ledvice in sečila: ledvice se zmanjšajo in izločajo preveč vode in premalo soli, sečni mehur izgublja na elastičnosti.
• prebavila: lahko pride do upočasnjene prebave in slabšega požiranja.
• koža: koža postaja tanjša, bolj suha in pigmentirana.
• lasje: lasje sivijo, se tanjšajo, dlakavost nekaterih delov telesa se zmanjša, medtem ko se na drugih delih telesa poveča.
• oči: vid se poslabša.
• ušesa: z leti peša tudi sluh, pojavlja se naglušnost.
• voh in okus: občutek voha in sposobnost razlikovanja vonjav se zmanjša.
• možgani in njihove kognitivne sposobnosti: možgani v starosti ne izgubljajo celic, vendar pa Alzheimerjeva ali Parkinsonova bolezen položaj precej spremenita. Pojavlja se tudi pozabljivost.
• seksualnost: zmanjša se fleksibilnost in telesna vzdržljivost. Ženske se soočajo s težavami, ki zajemajo upad spolne sle, moški s težavami z erekcijo.

Staranje ne pomeni nujno hitrega upada življenjske energije ali pojava težav, vendar pa bo telo z počasi začelo slabše delovati. Nekaj pa je gotovo – staramo se tako, kot smo živeli.

K boljšemu zdravju bomo zato zagotovo pripomogli z zdravim življenjskim slogom, ki poleg redne telesne aktivnosti in gibanja, zadostnega in kvalitetnega spanca ter čustvene podpore in socialne vključenosti zajema tudi skrb za uravnoteženo prehrano. 

Prehrana in dodatki ter njihov vpliv na zdravje

Prehrana dokazano vpliva na zdravje, negativni učinki nezdravega prehranjevanja so dobro znani in se kažejo skozi različne bolezni in stanja.

Zdrava prehrana je uravnotežena, vsebovati mora zadostno količino ogljikovih hidratov, beljakovin, dobrih maščob, dietnih vlaknin, vitaminov, mineralov in vode. Pri tem so lahko v pomoč tudi prehranska dopolnila.

Beljakovine in beljakovinski dodatki za normalno delovanje mišic

Beljakovine so ključne za normalno delovanje mišic, stimulirajo sintezo mišičnih beljakovin in zatirajo njihovo razgradnjo. Mišična masa ima ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni kot so sladkorna bolezen in debelost. Precej odraslih s prehrano ne doseže zadostnega vnosa beljakovin, zato lahko dosežejo tudi po dodatkih.

MAP beljakovine so prehransko dopolnilo z vsemi osmimi esencialnimi aminokislinami, torej gradniki beljakovin, ki jih potrebuje telo za normalno delovanje. Uporabljajo se kot varen nadomestek prehranskih beljakovin.

Uživanje MAP beljakovin je priporočljivo za posameznike, ki s hrano zaužijejo premalo beljakovin, ali je pri njih absorpcija zaradi različnih razlogov omejena in želijo povečati vnos esencialnih aminokislin v obliki kvalitetnih prehranskih dopolnil.

Omega 3 za zdravo srce

Maščobne kisline omega 3 so za zdravo srce izredno pomembne, saj prispevajo k manjšemu tveganju za srčne bolezni, vplivajo na izboljšanje krvnega obtoka, uravnavajo krvni tlak in stabilizirajo srčni utrip. Z vključitvijo omega 3 v prehrano se zaščiti srce ter podpira splošno zdravje.

Cardionam Omega 3 je prehransko dopolnilo, ki vsebuje koncentrirane esencialne maščobne kisline omega 3, ki so pridobljene z molekularno destilacijo iz ribjega olja. Cardionam Omega 3 kapsule so brez vonja in zato je njihovo uživanje prijetno.

Prebiotiki in probiotiki za urejeno prebavo

Prebiotiki in probiotiki izboljšajo prebavo in vplivajo na dobro počutje ter boljšo telesno odpornost organizma. Urejajo razmerje koristih bakterij v črevesju saj porušeno ravnovesje vodi do napenjanja, zaprtja ter manjše proizvodnje vitaminov B in K.

Za lahkotno prebavo, rednemu odvajanju blata ter morda celo uravnavanju telesne teže lahko pripomore zeliščni napitek z mešanico 8 aktivnih mlečnokislinskih in bifido bakterij ter 19 izbranih zelišč Vita Biosa. Napitek je primeren za vsakodnevno uživanje, je naraven, nežen in brez glutena.

Za spodbujanje črevesnega ravnovesja pa lahko uporabite tudi Fermentix. Gre za skupek prebiotičnih vlaknin, koristnih za doseganje črevesnega ravnovesja in dobrega počutja ter vitaminov B skupine (B1, B2, B3, B6, B12).

Spirulina za povečanje energije in krepitev imunskega sistema

Spirulina je modro-zelena alga, ki je znana po svoji izjemni hranilni vrednosti. Bogata je z beljakovinami, vitamini, minerali in antioksidanti, kar jo naredi izjemno koristno za povečanje energije in podporo imunskemu sistemu.

Uživanje spiruline lahko pripomore k izboljšanju splošne vitalnosti, saj vsebuje visokokakovostne beljakovine in esencialne aminokisline, ki so potrebne za obnovo celic in mišičnih tkiv. Poleg tega spirulina podpira telesno odpornost proti okužbam ter pomaga pri zmanjševanju vnetij in oksidativnega stresa.

Z vključitvijo spiruline v prehrano lahko okrepite svojo energijo, podprete naravne obrambne mehanizme telesa in izboljšate splošno počutje.

Vitamini in minerali za imunski sistem in energijo

Raznolika in uravnotežena prehrana zagotavlja tudi dnevni vnos vseh vitaminov in mineralov. Vsakodnevno je težko doseči zadosten vnos, zato se priporoča dodaten vnos vitaminov in mineralov, kot so magnezij, železo, jod, kalcij, cink, ter vitamini A, C, E, D3 in K2.

Prehranska dopolnila niso dovolj

Prehranska dopolnila so vsekakor zelo priljubljena, vendar pa niso dovolj za zdravje. Niti nimajo farmakološkega učinka temveč le dovajajo snovi, ki jih telo potrebuje. Zdraviti bolezni torej ne morejo, lahko le pomagajo in podpirajo nekatera zdravljenja.

Za mladosten videz in zdravje morajo biti urejeni vsi vidiki zdravega življenjskega sloga, prehrana pa mora biti uravnotežena in dnevno sestavljena iz 50 – 55 % ogljikovih hidratov, 20 % beljakovin, maščob ter sadja in zelenjave (vsaj 500 g dnevno). Prehranska dopolnila vam pri doseganju mladostnega videza lahko nudijo podporo, vendar  pa morajo biti kot prvo urejeni ostali vidiki zdravega življenja.

Naročnik: INSTITUT.O d.o.o.

Slovenski parlament je prizorišče številnih burnih razprav, a redko katera povzroči tolikšno eksplozijo čustev, kot smo ji bili priča na sredini seji Odbora DZ za zdravstvo. Tema? Alkohol na šolskih prireditvah. Pobuda poslancev SDS, da bi omogočili prodajo alkoholnih pijač na dogodkih v šolskih prostorih, ko tam ni pouka, je sprožila ogorčene odzive. A vrhunec razprave je bil trenutek, ko je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec povsem izgubila potrpljenje in zavpila proti koalicijskim poslancem: “Pa dobro, kaj tebi ni jasno?!”

Zakaj takšen prepir?

V jedru razprave je bil predlog SDS, ki bi omogočal točenje alkohola na prireditvah v šolskih prostorih, če se ti odvijajo v času, ko tam ni izobraževalnih aktivnosti. SDS poudarja, da bi bil alkohol dovoljen le odraslim obiskovalcem, kar pomeni, da dijaki in osnovnošolci ne bi imeli dostopa do njega.

A v koaliciji temu odločno nasprotujejo. Njihov glavni argument? Simbolika šolskega prostora. Menijo, da bi legalizacija alkohola na šolskih prireditvah – četudi izven šolskega časa – ustvarila vtis, da je uživanje alkohola nekaj popolnoma normalnega in sprejemljivega tudi v izobraževalnih ustanovah.

Kdo ima prav? Je res večja nevarnost, da se mladi zaradi tega navadijo na alkohol? Ali pa je vse skupaj le populistična razprava, v kateri se opozicija in koalicija kot običajno postavljata na nasprotna bregova, ne glede na vsebino?

Jelka Godec eksplodirala: “Ne me farbat, no!”

Razprava je bila napeta, a temperatura v dvorani se je nevarno dvignila, ko so poslanci začeli argumente prepletati z osebnimi napadi. Jelka Godec je sprva mirno pojasnjevala, da se problematika alkohola med mladimi ne skriva v tovrstnih prireditvah:

“Otroci hodijo pijani domov iz srednje šole, ne pa iz teh prireditev! Ne bodo ob desetih zvečer hodili otroci pijani domov. Zatiskamo si oči z brezveznimi stvarmi!”

A nato je očitno en izmed poslancev iz vrst koalicije prelil kapljo čez rob. Godec se je obrnila proti njemu in glasno eksplodirala:

“Pa dobro, kaj tebi ni jasno?!”

Sama je takoj zatem dojela, da je šla predaleč, zato je poskušala umiriti situacijo:

“Se opravičujem, se opravičujem, ampak resno, se opravičujem.”

A škoda je bila narejena. Dogodek je požel burne odzive tako v dvorani kot na družbenih omrežjih, kjer so se uporabniki razdelili na dva tabora – eni so Godčevo pohvalili za neposrednost, drugi so jo obtožili neprimernega obnašanja in pomanjkanja spoštovanja.

Seja prekinjena, a vprašanja ostanejo

Po incidentu se je razprava nadaljevala v napetem vzdušju, a do zaključka niso prišli. Seja je bila prekinjena in bo nadaljevana v petek, ko bodo poslanci skušali najti kompromis ali vsaj formalno odločiti o predlogu.

Vprašanja pa ostajajo:

• Je predlog SDS res problematičen ali gre za nepotrebno dramatiziranje?
• Ali je uživanje alkohola na šolskih prireditvah res tako velik tabu ali zgolj odraz slovenske realnosti?
• Je bil izbruh Jelke Godec razumljiv ali neprimeren za parlamentarno razpravo?

Ne glede na odgovor bo ta razprava zagotovo ostala ena bolj odmevnih v tem mandatu. Ko gre za alkohol in politiko – v Sloveniji očitno ni prostora za tihe in racionalne debate.

Napisal: E. K.

Vir: YouTube

Ko govorimo o domovih za starejše, si večina predstavlja posvečene ljudi, ki skrbijo za tiste, ki se sami ne morejo več. Vsak dan, brez izjeme – vikendi, prazniki, nočne izmene. A kako cenjena je njihova predanost? Razočarani zaposleni v DSO Kočevje opozarjajo, da so kljub napovedanemu dvigu plač ostali s praznimi rokami.

“Dajte nam plačo, ki si jo zaslužimo. Res je, da opravljamo spremljajoča dela, vendar so tudi ta pomembna – brez nas ne morete niti začeti niti končati dela! Država se iz nas, ki delamo, norčuje,” so zapisali v pismu, naslovljenem na predsednico države Natašo Pirc Musar, premierja Roberta Goloba in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca.

Toda, kako je sploh prišlo do tega?

Obljubljeno povišanje, ki se je sprevrglo v razočaranje

Prenova plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi izboljšala stanje predvsem v slabše plačanih poklicih, je zaposlenim v domovih za starejše prinesla – hladen tuš. Obljubljeni dvig? Na papirju, da. Na računih? Ne nujno.

Država je javnim uslužbencem obljubila postopno zvišanje plač v šestih obrokih. Dvig posameznega uslužbenca je odvisen od njegovega delovnega mesta, a že pri prvih izplačilih je postalo jasno, da se nekateri zaposleni v DSO-jih niso premaknili niti za evro – nekateri pa celo zaslužijo manj.

“Rekli so nam, da se bo plača dvignila za približno 100 evrov bruto in da nihče ne bo prejel manj kot 76 evrov. Naša nekdanja plačilna skupina J (zdaj F-9) je zaradi nesorazmerij v plačnih razredih že dve leti prejemala preko posebnega projekta (PVP) povečan obseg dela, ki nam je mesečno prinesel od 100 do 120 evrov bruto. In kaj so naredili? S povišanjem so ta dodatek ukinili! Rezultat? Plače so enake ali celo nižje kot prej,” razlaga ena od zaposlenih.

Čeprav naj bi reforma prinesla boljšo prihodnost, je realnost drugačna. Vodja kuhinje s VI. stopnjo izobrazbe, ki vodi 11 zaposlenih, ima plačo le 1.260 evrov. Nekateri delavci v DSO-jih kljub vsem dodatkom in obljubljenemu dvigu ne dosežejo niti 1.000 evrov neto.

Zakaj so prav oni potegnili krajšo?

Če vprašate zaposlene, so pri tej reformi najslabše odnesli prav tisti, ki so že prej komaj shajali. Razlog tiči v plačnih razredih – nekdanja plačna skupina J je bila že prej podcenjena, zdaj pa se je s prenovo premaknila v razred F-9, kjer je situacija še slabša.

“Direktorji so že opozarjali, da bomo v tej reformi mi najslabše odnesli. Nihče jih ni poslušal. In zdaj? Ljudje so jezni, razočarani in obupani.”

To ni le težava nekaj zaposlenih v enem domu – podobne težave se pojavljajo tudi drugje v javnem sektorju. Kjer so dvignili plače, so hkrati ukinili določene dodatke ali projekte, ki so zaposlene ohranjali na vsaj minimalno spodobni plačni ravni.

Boj, ki se nadaljuje: Novo pismo predsednici in vladi

To ni prvič, da zaposleni v DSO Kočevje odprto naslavljajo politiko. Ena od zaposlenih je že konec leta 2023 pisala predsednici države in dobila odgovor, ki je obetal spremembe:

“Skupaj bomo hitreje dosegli načrtovane spremembe.”

Toda eno leto kasneje se zdi, da se ni zgodilo nič. Zato so zdaj znova napisali pismo – tokrat še ostrejšega tona. Opozarjajo na:

• Pomanjkanje sočutja do zaposlenih v DSO-jih,
• težke in odgovorne delovne pogoje, ki ostajajo slabo plačani,
• kritično pomanjkanje kadra,
• zavajajoče izjave, da so reforme že prinesle pozitivne učinke.

Medtem ko zaposleni v domovih za starejše čakajo na dostojne plače, se bodo plače poslancem in funkcionarjem povišale brez zapletov. Resda šele z naslednjim sklicem parlamenta, a tam ne bo nesporazumov, dodatkov, ki bi nenadoma izginili, ali nižjih končnih izplačil.

Kakšne so možnosti za spremembe?

Zaposleni v DSO Kočevje ne želijo ostati tiho. Bodo njihovi pozivi tokrat slišani?

Pravijo, da so pripravljeni nadaljevati pritisk, saj razumejo, da v Sloveniji primanjkuje kadra v domovih za starejše – a če se bo nadaljevala taka plačna politika, jih bo še manj. Mladi se za to delo ne odločajo, izkušeni pa zapuščajo sektor. Kako bo to vplivalo na kakovost oskrbe starejših v prihodnjih letih?

Napisal: E. K.

Vir: e-utrip.si, Freepik

Marec je tik pred vrati, z njim pa se končuje doba reguliranih cen električne energije – obdobje, ko so bile cene za gospodinjstva določene s strani države. Kaj nas čaka zdaj? Bo elektrika cenejša, kot upa minister Bojan Kumer, ali nas čaka nov val podražitev? Odgovorov je trenutno več vprašanj kot konkretnih številk, saj večina dobaviteljev cenikov še vedno ni razkrila, kar pušča potrošnike v neprijetni negotovosti.

Zakaj je to problem? Preprosto povedano – brez informacij o cenah potrošniki ne morejo pravočasno ukrepati. Če bi nekdo želel zamenjati dobavitelja, potrebuje jasno sliko o tem, kdo ponuja boljše pogoje. A kaj, ko odgovora ni. Je to poslovna strategija, da odjemalci nimajo časa za prehod, ali resnično še vedno preračunavajo cene?

Minister Kumer želi ceno na ravni lanske jeseni, dobavitelji ga ignorirajo

Minister Bojan Kumer je v pogovoru za Žurnal24 jasno povedal: pričakuje, da bodo dobavitelji cene električne energije spustili na nivo, ki bo omogočil račune, podobne tistim iz septembra 2024. Po hitri oceni bi to pomenilo, da bi se morala cena megavatne ure gibati okoli 100 evrov.

A realnost je drugačna. Trenutno sta le dva dobavitelja – Bisol energija in SunContract – razkrila svoje cenike. Pri Bisolu bo cena kilovatne ure enotne tarife 0,13852 evra, pri SunContractu 0,14490 evra (cene so brez DDV). Kaj to pomeni v praksi? Računi bodo – glede na trenutne izračune – kljub koncu regulacije višji, ne nižji.

Ostali dobavitelji? Molčijo. Skupni odgovor je preprost in enoten: “Ceniki bodo objavljeni naknadno.” To pomeni, da bodo potrošniki šele ob prejemu marčevskih položnic izvedeli, koliko bodo dejansko plačali. Kako naj se gospodinjstva pravočasno pripravijo na večje izdatke, če nimajo nobenih konkretnih informacij?

Zavajajoča praksa ali zgolj birokratski kaos?

Poglejmo realno situacijo. V primeru podražitev morajo dobavitelji potrošnike obvestiti vsaj 30 dni prej. Če pa gre za znižanja, takšne obveznosti ni. Kar pomeni? Da se lahko cene oblikujejo zadnji trenutek, brez predhodnega opozorila, kar daje dobaviteljem večji manevrski prostor.

A tudi tu se pojavi težava. Kaj če se izkaže, da bo nek dobavitelj občutno cenejši od drugih? Potrošniki se do takrat ne morejo odločiti za menjavo, saj uradni postopki trajajo do 21 dni. To pomeni, da bodo prvi mesec verjetno vsi plačali višjo ceno, preden se sploh lahko odločijo za kaj boljšega. Ali gre za taktiko zavlačevanja, ki potrošnikom omejuje svobodno izbiro?

Kako se bo izteklo? Računi marca bodo višji – vprašanje je le, koliko

Poglejmo dejstva. Cena električne energije na trgu se je v zadnjih mesecih nekoliko umirila, a kljub temu ni tako nizka, kot bi si želeli potrošniki. Hkrati se s 1. marcem vrača polno plačilo prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE), ki je bil začasno oproščen.

Kaj to pomeni?

• Čeprav bo omrežnina v marcu nekoliko nižja zaradi nizke sezone, bo ta učinek izničen zaradi višjih osnovnih cen električne energije.
• Zaradi vračanja prispevka OVE in SPTE bo položnica občutno višja – to je strošek, ki smo ga nekaj mesecev “pozabili”.
• Dobavitelji ne bodo znižali cen na raven, ki jo želi minister, kar pomeni, da bo marsikdo neprijetno presenečen ob naslednjem računu.

Po nekaterih ocenah bodo položnice v marcu višje za 17 do 30 odstotkov v primerjavi s februarjem, pri nekaterih dobaviteljih pa tudi do 40 odstotkov.

Kaj lahko storite?

• Redno spremljajte cenike na spletnih straneh dobaviteljev. Nekateri jih bodo morda objavili tik pred zdajci.
• Razmislite o menjavi dobavitelja, a bodite pozorni na morebitne skrite stroške. Nekateri ponudniki ponujajo dinamične cene, kar pomeni, da lahko cena elektrike niha iz dneva v dan.
• Premislite o zmanjšanju porabe elektrike. Čeprav to ni dolgoročna rešitev, lahko v prvih mesecih prehoda pomeni prihranek.
• Bodite pozorni na akcije in posebne pakete. Nekateri dobavitelji ponujajo vezane pakete s popusti, a pazite – običajno se sklepajo za daljše obdobje in vas lahko kasneje omejujejo pri prehodu na cenejšega ponudnika.

Negotovost, ki bi jo lahko preprečili

Če bi dobavitelji odprto komunicirali in objavili cenike pravočasno, bi bila negotovost manjša. Tako pa smo znova v situaciji, ko se potrošniki sprašujejo: “Bomo marca plačali 20, 30 ali celo 40 odstotkov več?”.

Minister Kumer lahko daje priporočila, a na koncu odločajo dobavitelji in trg. In čeprav bi vsi radi plačali manj, je jasno eno – marec bo mesec presenečenj na položnicah.

Napisal: E. K.

Vir: Žurnal24, Freepik