Ko sredi zime posežemo po kislem zelju, tradicionalni slovenski specialiteti, si želimo bogatega okusa in naravne fermentacije – ne pa kemikalij, ki ne sodijo na krožnik. Vendar pa je Mercator 12. februarja 2025 objavil odpoklic Prekmurskega kislega zelja (1 kg, plastični lonček), saj je analiza pokazala preseženo količino pesticida fluazifop-P.

Ali veste, kaj pomeni, ko v hrani odkrijejo presežke pesticidov? V Sloveniji so zakonsko določene mejne vrednosti točno zato, da ščitijo zdravje potrošnikov. Presežek pomeni, da obstaja možnost negativnih vplivov na zdravje – od blagih simptomov, kot so prebavne težave, do dolgoročnih učinkov na jetra in živčni sistem.

Kateri izdelek je prizadet?

Če ste v zadnjih tednih v nakupovalnem vozičku imeli kislo zelje, preverite naslednje podatke:

• Ime izdelka: Prekmursko kislo zelje Mercator
• Pakiranje: Plastični lonček, 1 kg
• Črtna koda: 3838900915479
• Rok uporabnosti: 15. februar 2025
• Dobavitelj: ENNA Fruit d.o.o., Ljubljana
• Distributer: Mercator d.d., Ljubljana
• Čas prodaje: Od 17. 1. 2025 do 11. 2. 2025

Če imate to zelje doma, ga ne uživajte. Lahko ga vrnete v trgovino, kjer ste ga kupili, in dobili boste povračilo stroška.

Zakaj je to težava? Pesticidi in kislo zelje – nevarna kombinacija?

Pri fermentiranih živilih, kot je kislo zelje, se mnogi sprašujejo: Ali bakterije med fermentacijo ne razgradijo pesticidov? Na žalost ne. Fluazifop-P, pesticid, ki je bil odkrit v tem odpoklicanem izdelku, je herbicid, ki se uporablja za zatiranje plevelov v poljščinah. Ni topen v vodi in se ne razgradi enostavno – kar pomeni, da ostane v hrani tudi po obdelavi.

Evropska unija ima stroga pravila glede vsebnosti pesticidov v hrani, saj številne študije kažejo, da lahko kumulativna izpostavljenost pesticidom vpliva na zdravje, še posebej pri otrocih, nosečnicah in starejših. Čeprav posamezen odmerek ni nujno nevaren, redno uživanje živil s presežki pesticidov povečuje tveganje za dolgoročne zdravstvene težave.

Zakaj se takšne napake dogajajo?

Odpoklici živil se dogajajo pogosteje, kot si mislimo. V letu 2024 je bilo v Sloveniji več kot 30 odpoklicev hrane zaradi pesticidov, med njimi tudi nekatere priljubljene znamke sadja in zelenjave. Kje nastane težava?

• Napake pri nadzoru dobaviteljev: Dobavitelji morajo upoštevati predpise EU, a včasih pride do napačne uporabe pesticidov ali neupoštevanja karenčnih obdobij (časa, ki mora preteči od škropljenja do žetve).
• Nezadostni notranji nadzori: Proizvajalci in trgovci izvajajo teste, vendar ni vedno možno odkriti vseh presežkov, še posebej pri sezonskih izdelkih.
• Spremembe v zakonodaji: Včasih se zgodi, da se dovoljene mejne vrednosti za določen pesticid znižajo, kar pomeni, da je nekaj, kar je bilo prej sprejemljivo, zdaj čez mejo.

Kaj lahko storimo kot potrošniki

Zaščita pred pesticidi v hrani ni le odgovornost trgovcev – tudi mi lahko sprejmemo nekaj ukrepov:

• Preverjajte odpoklice: Spletne strani Uprave za varno hrano in trgovcev redno objavljajo seznam umaknjenih izdelkov.
• Izbirajte lokalne pridelovalce: Če imate možnost, kupujte zelje in drugo zelenjavo od preverjenih kmetij, kjer lahko vprašate, kako pridelujejo hrano.
• Vedno operite in namočite zelenjavo: Čeprav kislo zelje tega ne omogoča, je pri drugih živilih namakanje v vodi ali raztopini sode bikarbone učinkovit način za zmanjšanje ostankov pesticidov.

Previdnost ni nikoli odveč

Ta odpoklic je opozorilo, da živila, ki jih vsakodnevno uživamo, niso vedno tako varna, kot si mislimo. Mercator je ravnal pravilno, ko je izdelek umaknil s polic, a kljub temu ostaja vprašanje – kako pogosto se takšne težave sploh odkrijejo? Koliko podobnih izdelkov ostane neodkritih?

Napisal: E. K.

Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Freepik

Na prvi pogled bi 13. februar verjetno marsikomu zlezel mimo brez večjega odmeva – pravzaprav bi ga marsikdo verjetno kar pozabil, če se ne bi zgodili nekateri ključni zgodovinski dogodki, ki so ta dan zaznamovali v preteklosti. Ampak, ko enkrat začnemo raziskovati, se izkaže, da ima ta datum svojo težo. Morda ne danes, v svetu, kjer so vsi očarani z iskanjem »instantne« resnice in hitro dostopnimi informacijami. Toda, ko pogledamo, kaj vse je 13. februar že prinesel, si postavimo vprašanje – ali je vse, kar danes šteje, zgolj to, kar hitro mine? Ali pa bi se morali malce bolj poglobiti v to, kaj nas zgodovina lahko nauči za prihodnost?

Zgodovinski trenutki 13. februarja

13. februar je vedno bil in bo ostal pomemben dan za tiste, ki verjamejo v moč zgodovine, čeprav smo mnogi to žal že pozabili. Leta 1130 je bil izvoljen papež Inocenc II. Po njegovi izvolitvi so se začeli pomembni politični in verski premiki, ki so vplivali na evropsko zgodovino in oblikovali življenje Cerkve. In, kot pri mnogih papeških izvolitvah, smo se verjetno vsi že nekoliko preveč navadili na to, da se pretekli dogodki – pa naj bodo še tako prelomni – le ponavljajo skozi zgodovinske učbenike, medtem ko jih praktično nikoli ne obravnavamo dovolj globoko.

Po drugi strani pa ni težko razumeti, da je dan, kot je 13. februar 1542, močno zaznamoval Catherine Howard, peta žena angleškega kralja Henrika VIII., ki je bila obsojena na smrt zaradi prešuštva. Zgodbe o prešuštvu in zgodovinskih prelomnicah so pogosto pretirane in romantizirane v filmih, vendar nas vprašanje ostaja – zakaj so tovrstni dogodki vedno obarvani z toliko tragičnosti, hkrati pa pogosto prezremo njihovo širšo politično in družbeno ozadje? Kaj, če so bile take odločitve samo manjše pege v širšem političnem slogu tega časa?

Praznovanje dogodkov, ki so zaznamovali svet

Potem pa je tu še zgodba o Portugalski, ko je leta 1668 Španija priznala neodvisnost Portugalske. Nekaj več kot 350 let kasneje si bomo verjetno bolj zapomnili, kaj pomeni politična dinamika današnjega sveta, kot to, kar so takratne države počele v svojih bojih za prevlado. Se res zavedamo, kako so si moči skozi stoletja oblikovale celotno geopolitiko? Ali pa smo zgolj naveličani ponavljanja zgodovinskih lekcij, dokler nas ne udari v obraz nekaj resnega? Še danes je mogoče opaziti, kako močne države včasih ignorirajo interese manjših, le da je danes vse skupaj le malo bolj zapakirano v lepem političnem celofanu.

Čeprav 13. februar pogosto prinaša te velikanske zgodovinske dogodke, pa moramo izpostaviti še nekaj – leta 1689 so William III. in Mary II. postala sovladarja Anglije, kar je imelo velik vpliv na ustavno ureditev in našo sodobno demokracijo. In ko danes pogledamo na britansko monarhijo – ki ima skorajda več gledalcev na Instagramu kot političnih odločitev – nas preplavi vprašanje: Kaj so si ljudje tedaj predstavljali pod “demokracijo”? Je danes mogoče zares reči, da smo napredovali v pravem smislu besede, ali pa zgolj ponavljamo zgodovinske scenarije v bolj “modrih” in »cool« izvedbah?

Začetek pomembnih vojnih in političnih odločitev

Nič pa ne ponazarja grenkega okusa zgodovine bolj kot bombardiranje Dresdna 13. februarja 1945. Zavezniki so začeli obsežno uničenje tega mesta, in to je bilo brez dvoma eden izmed tistih trenutkov, ki se jih spomnimo v zgodovini, vendar se pojavi vprašanje: Ali so bili cilji te operacije zares potrebni? Ali pa je šlo zgolj za vojno, kjer je moči že zmanjkalo, zato so se zavezniki zatekli k brezobzirnim metodam? Tudi danes se postavlja vprašanje, kako upravičeni so bili določeni vojaški ukrepi, ki so povzročili nepopravljivo škodo. Na kaj smo pripravljeni, da bi dosegli »konec«, in ali smo sploh pripravljeni priznati vse tiste, ki so bili ob tem “neposrečeni?”

Slovenija na današnji dan

Seveda pa ni treba pozabiti na Slovenijo, ki je vsako leto na ta dan prav tako delovala v kulturnih okvirih. Tudi če ni uradni praznik, 13. februar vseeno predstavlja zgodovinske danosti. Tako kot so slovenske galerije na tem dnevu obdarjene z razstavami, ki si jih lahko ogledajo številni obiskovalci, je razstava v Kranju “Pesniške oblike v Prešernovi poeziji” le še ena v seriji, ki nas spominja na našo kulturno dediščino. Vse to je lepo in pohvalno, a vprašanje ostaja – Ali ob vsem tem kulturnem praznovanju zares razumemo pomen teh dni, ali pa so to samo še ene priložnosti za večjo zabavo in obvezno druženje? Ali znamo kot narod ceniti te trenutke? Smo pripravljeni spremeniti svet okrog sebe?

Ali se sploh spominjamo preteklosti?

13. februar je zagotovo pomemben datum – ne le zaradi zgodovinskih dogodkov, ki so oblikovali svet, ampak tudi zaradi tega, kar nam lahko pove danes. Ampak kaj se sploh naučimo iz teh zgodb, ko živimo v svetu, kjer je vse minljivo, kjer je informacija na dosegu roke, vendar jo hitro pozabimo? Kje so tiste dolgoročne spremembe, ki bi nas resnično lahko popeljale v boljšo prihodnost? Morda je ta dan kot vsaka druga obletnica – trenutek, ko si nekaj obljubimo, a nič ne naredimo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Wikipedia

13. februar bo dan, ko se bodo energije spreminjale hitreje, kot boste uspeli slediti. Nekateri boste soočeni z izzivi, ki bodo preizkušali vašo vztrajnost, drugi boste končno našli odgovore na vprašanja, ki so vas mučila že dolgo. Pomembno bo, da ne hitite z odločitvami in da zaupate svojim občutkom.

Oven (21. marec – 19. april) – Pogum bo vaša pot do uspeha

Ovni, danes boste morali pokazati svojo odločnost in drznost, saj se bo pred vami pojavila nepričakovana priložnost, ki zahteva takojšen odziv. V ljubezni pa bodite previdni – nekdo v vašem življenju vas morda ne razume tako dobro, kot si mislite.

Bik (20. april – 20. maj) – Premislite, preden ukrepate

Biki, danes ne bo prostora za impulzivne odločitve. Čeprav vas bo nekaj močno vleklo v določeno smer, si vzemite čas za razmislek. Vaša potrpežljivost bo ključ do uspeha, tako v poslu kot v osebnih odnosih.

Dvojčka (21. maj – 20. junij) – Pogovori bodo razkrili resnico

Dvojčki, dan bo poln komunikacije in odkritih pogovorov. Če že dolgo premišljujete o nečem, kar želite povedati, je zdaj pravi čas! Iskrenost bo prinesla olajšanje, a bodite pripravljeni tudi na nepričakovane odzive.

Rak (21. junij – 22. julij) – Poslušajte svojo intuicijo

Raki, danes bo ključno, da zaupate svojim občutkom in se ne pustite prepričati nekomu, ki ne želi vašega najboljšega. V službi bodite natančni, v ljubezni pa bo čas za pogovor, ki bo razjasnil stvari, ki so se nabirale že dlje časa.

Lev (23. julij – 22. avgust) – Vaša karizma bo na vrhuncu

Levi, danes boste naravni magnet za ljudi, kar lahko izkoristite tako v poslu kot v osebnih odnosih. Ne bojte se postaviti v ospredje, saj imate nekaj pomembnega za povedati. Ljubezensko življenje bo pestro – pripravljeni bodite na presenečenje!

Devica (23. avgust – 22. september) – Pozornost do podrobnosti bo ključna

Device, dan bo poln drobnih detajlov, ki jih ne smete spregledati. V službi bodite natančni, saj lahko nepazljivost vodi do napak. V ljubezni pa ne analizirajte preveč – včasih je treba stvari preprosto začutiti.

Tehtnica (23. september – 22. oktober) – Poiščite notranje ravnovesje

Tehtnice, danes se boste znašli v situaciji, ki bo od vas zahtevala večjo mero prilagodljivosti. Ne dovolite, da vas stres vrže iz tira – ostanite zbrani in se osredotočite na tisto, kar je zares pomembno.

Škorpijon (23. oktober – 21. november) – Strast in odločnost bosta vaša vodila

Škorpijoni, dan bo poln intenzivnih čustev in hitrih odločitev. Čeprav se vam bo zdelo, da morate vse rešiti takoj, poskusite najti ravnovesje med nagonom in razsodnostjo. V ljubezni bo dan primeren za globoke pogovore in iskrice strasti.

Strelec (22. november – 21. december) – Pustite preteklost za seboj

Strelci, dan bo idealen za svež začetek. Če vas nekaj teži že dlje časa, je zdaj čas, da se odločite in naredite korak naprej. V ljubezni boste presenečeni – nekdo iz preteklosti bi se lahko vrnil v vaše življenje.

Kozorog (22. december – 19. januar) – Fokus na prihodnost

Kozorogi, danes boste morali sprejeti dolgoročno odločitev. Ne dovolite, da vas strah pred neznanim ovira – včasih je sprememba točno tisto, kar potrebujete. V ljubezni pa bodite bolj odprti za partnerjeve predloge.

Vodnar (20. januar – 18. februar) – Velika ideja vas lahko popelje daleč

Vodnarji, dan bo poln kreativne energije, ki jo lahko uporabite za premik v pravo smer. Bodite pogumni in sledite svojim inovativnim zamislim. V ljubezni bo dan primeren za spontane trenutke, ki bodo okrepili vašo vez s partnerjem.

Ribi (19. februar – 20. marec) – Čas je za globoko refleksijo

Ribe, danes se boste znašli v položaju, ki bo zahteval iskrenost do samih sebe. Ne bežite pred resnico, ampak jo sprejmite in se odločite, kaj boste naredili z njo. V ljubezni bo dan primeren za pogovor, ki lahko razjasni marsikaj.

13. februar – dan nepričakovanih spoznanj in odločitev

Dan bo poln hitrih preobratov, iskrenih pogovorov in pomembnih odločitev. Kdor bo pripravljen stopiti iz cone udobja, bo nagrajen – vprašanje je le, ali ste pripravljeni tvegati?

Včasih moraš pustiti staro za sabo, da lahko odpreš vrata novemu!

Napisal: E. K.

V dobi, ko so pametni telefoni postali naše osebne tajnice, denarnice, arhivi in komunikacijski centri, si težko predstavljamo, da bi kdo lahko v hipu prevzel nadzor nad njimi. Toda prav to je zdaj realna grožnja za uporabnike iPhonov in iPadov! Apple je izdal izredno varnostno opozorilo in pozval vse uporabnike k takojšnji posodobitvi sistema.

Zakaj je tokratna grožnja tako resna? Ker napadalci lahko izkoristijo kritično ranljivost (CVE-2025-24200), ki jim omogoča, da zaobidejo varnostne omejitve in na daljavo dostopajo do vaših podatkov – brez vašega vedenja.

Kdo je v nevarnosti?

Posodobitev iOS 18.3.1 in iPadOS 18.3.1 je nujna za iPhone XS in vse novejše modele, kot tudi za iPad Pro (3. generacija in novejši), iPad Air (3. generacija), iPad (7. generacija) in iPad mini (5. generacija).

Če imate enega od teh modelov in posodobitve še niste opravili, ste lahko tarča sofisticiranega kibernetskega napada! Napadalci bi lahko izkoristili varnostno luknjo in:

• pridobili dostop do vaših osebnih podatkov,
• se polastili vaših gesel,
• uporabili vašo napravo za nadaljnje napade,
• celo prevzeli nadzor nad vašo napravo in ji onemogočili varnostne funkcije.

Kaj se dogaja v ozadju?

Po neuradnih podatkih so Apple in varnostni raziskovalci zaznali povečano aktivnost kibernetskih napadov, ki ciljajo prav na ranljivosti v iOS-u. Čeprav podjetje ne razkriva vseh podrobnosti, da bi preprečilo zlorabe, so potrdili, da gre za “izjemno sofisticiran” napad, ki bi lahko vplival na milijone uporabnikov.

Varnostni strokovnjaki sumijo, da bi lahko napad izvajali organizirani hekerski kolektivi ali celo državni akterji, ki uporabljajo napredne metode kraje podatkov. Zanimivo je, da to ni prvič, da je Apple moral izvesti urgentno posodobitev – v preteklosti so bile podobne ranljivosti izkoriščene za vohunske operacije.

Kako se zaščititi?

1. TAKOJ posodobite svoj iPhone ali iPad!

• Odprite Nastavitve → Splošno → Posodobitev programske opreme in naložite iOS 18.3.1 ali iPadOS 18.3.1.

2. Bodite previdni pri sumljivih e-poštnih sporočilih!

• Apple je opozoril, da napadalci pošiljajo lažna e-poštna sporočila, ki poskušajo ukrasti podatke za prijavo v vaš Apple ID. Nikoli ne vnašajte gesel na sumljivih spletnih straneh!

3. Omogočite dvostopenjsko preverjanje pristnosti (2FA)!

• Tako boste dodatno zaščiteni, če napadalci poskušajo prevzeti vaš račun.

4. Uporabite močna in edinstvena gesla!

• Preprosta gesla, kot so “123456” ali “password”, so kot odprta vrata za hekerje. Raje uporabite geslovni upravitelj.

Zakaj je Apple tako previden pri razkrivanju podrobnosti?

Apple je v svoji uradni izjavi zapisal, da ne bodo takoj razkrivali tehničnih podrobnosti ranljivosti, saj bi to hekerjem omogočilo lažje izkoriščanje napake pri uporabnikih, ki še niso posodobili svojih naprav.

To je sicer običajna praksa tehnoloških podjetij, vendar pomeni tudi, da uporabniki ne morejo povsem vedeti, kako resna je težava – dokler ni morda prepozno.

Apple Intelligence – ali so posodobitve varne?

Po nekaterih poročilih so uporabniki po posodobitvi opazili, da se nekatere funkcije, kot je Apple Intelligence, samodejno ponovno aktivirajo, tudi če so bile prej izključene. To pomeni, da morate po posodobitvi preveriti nastavitve in po potrebi prilagoditi nastavitve zasebnosti.

Zadnje opozorilo: Ne odlašajte

Apple je že večkrat dokazal, da jemlje varnost zelo resno, vendar tudi najbolj varne naprave postanejo ranljive, če jih uporabniki ne posodabljajo pravočasno.

Če uporabljate iPhone ali iPad, se ne igrajte z usodo – posodobite svojo napravo še danes! Ne samo zaradi lastne varnosti, ampak tudi zaradi varnosti vseh podatkov, ki jih imate na njej.

Napisal: E. K.

Vir: Apple, Freepik

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je slovenski turizem v razcvetu, je realnost precej bolj zapletena. Gostince in hotelirje bolj kot kdaj koli prej skrbi ena stvar – kje bodo našli delavce? Medtem ko Hrvaška že leta rešuje problem s sezonskimi delavci iz tujine, tudi pri nas vse več restavracij in hotelov zaposluje delavce iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter drugih balkanskih držav. Toda ali je to res dolgoročna rešitev ali zgolj obliž na globljo težavo?

Poletna sezona pred vrati, a delavcev še vedno ni

Ali ste vedeli, da je bilo lani v Sloveniji skoraj 150.000 tujih delavcev, od tega več kot 128.000 iz držav zunaj EU? Čeprav ta podatek zajema različne panoge, je jasno, da gostinstvo in turizem brez tujih delavcev praktično ne bi preživela. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje so januarja 2025 delodajalci v gostinstvu in turizmu prijavili 838 prostih delovnih mest, kar je sicer nekoliko manj kot lani, a še vedno ogromno.

Najbolj iskani so kuharji, natakarji, sobarice, hotelski receptorji in kuhinjski pomočniki. Vendar je kljub prostim mestom zanimanje za delo v teh poklicih majhno. Zakaj?

Težki pogoji, nizke plače in nepredvidljiv urnik

Slovensko gostinstvo in turizem že leta pestijo enake težave:

• Nizke plače – povprečna plača v gostinstvu je za 400 evrov nižja od slovenskega povprečja.
• Težki delovni pogoji – dvoizmensko delo, delo ob vikendih in praznikih, stalni pritiski.
• Neenakomerno razporejen delovni čas – mnogi zaposleni ne vedo, kdaj bodo prosti, kar otežuje zasebno življenje.
• Nespoštovanje poklica – gostinstvo se pogosto dojema kot prehodna zaposlitev, ne pa kot dolgoročna karierna pot.

Na Zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da so delodajalci kot glavni razlog za težave pri iskanju kadra v 80 odstotkih primerov navedli preprosto dejstvo – tega kadra na trgu ni.

Kako rešujemo problem? Tujci postajajo stalnica

Če v preteklosti tujci v gostinstvu niso bili pravilo, je danes drugače. Lani je Slovenija izdala več kot 2.800 dovoljenj za delo tujcem v gostinstvu in turizmu.

Medtem ko se nekateri bojijo, da bodo tujci potisnili domače delavce iz panoge, so realne razmere drugačne. Brez njih številni hoteli in restavracije sploh ne bi mogli obratovati. Delodajalci že leta opozarjajo, da je število mladih, ki se odločajo za gostinske in turistične poklice, preprosto prenizko.

Po podatkih Ministrstva za delo si več kot 70 odstotkov slovenskih turističnih podjetij letos znova obeta težave pri iskanju kadra.

Ali so sezonski delavci res dolgoročna rešitev?

Ob vse večjem prilivu tujih delavcev se postavlja vprašanje: Ali bomo v prihodnosti v slovenskih restavracijah in hotelih sploh še srečali domače natakarje in kuharje?

Delodajalci so jasni – brez uvoza delovne sile bodo imeli težave. Toda ali bi lahko težavo rešili drugače?

• Povečanje plač in boljši pogoji – če bi bili gostinski poklici bolje plačani in organizirani, bi morda pritegnili več domačih delavcev.
• Izboljšanje izobraževalnih programov – turizem je ena ključnih gospodarskih panog, a vpis v gostinske in turistične šole ostaja nizek.
• Spodbujanje sezonskega dela med študenti – v tujini študentje pogosto sezonsko delajo v gostinstvu, pri nas pa je to vse manj priljubljena izbira.

Bi morali res odvisnost od tujcev vzeti kot edino možnost?

Kaj sledi? Sezona je pred vrati, delavcev pa (še) ni

Slovenija ni edina država, ki se sooča s to težavo. Hrvaška že leta rešuje turizem s sezonskimi delavci, lani jih je v državi delalo več kot 200.000. A tudi tam so razmere vse bolj napete – domači delavci so nezadovoljni, tujci pa se vedno bolj zavedajo svoje vrednosti in zahtevajo višje plače.

Ali bomo v Sloveniji ubrali isto pot?

Ob vsem tem ostaja ključno vprašanje: Ali bo slovenski turizem lahko preživel brez temeljite prenove delovnih pogojev?

Napisal: E. K.

Vir: SGiT, Freepik

Zamislite si: zbudite se s hudo vročino, bolečinami v mišicah, želodec vas zvija – očitno ni dvoma, da potrebujete počitek. Poskusite poklicati osebnega zdravnika, a izveste, da je na dopustu. Ni panike, v zdravstvenem domu so določili nadomestnega zdravnika. Pošljete prošnjo za bolniški stalež, a odgovor vas šokira: “Počakajte, da se vrne vaš zdravnik.”

Kaj zdaj? Ali ima nadomestni zdravnik pravico zavrniti bolniški stalež? Se morate obrniti drugam? Kaj če zdravnik vašega primera niti ne preveri podrobneje?

Kakšna so pooblastila nadomestnega zdravnika?

Mnogi zmotno mislijo, da nadomestni zdravnik opravlja le površinsko obravnavo pacientov in ne more sprejemati odločitev, ki jih sicer sprejema osebni zdravnik. A to ne drži!

• Nadomestni zdravnik ima enake pristojnosti kot vaš osebni zdravnik – to pomeni, da lahko predpisuje zdravila, naroča preiskave, napotuje k specialistom in, da, tudi odpira bolniške staleže.
• Če je vaš osebni zdravnik odsoten, mora zdravstveni dom zagotoviti nadomestnega zdravnika, ki v celoti prevzame skrb za njegove paciente.
• Zavrnitev bolniškega staleža zgolj zato, ker vaš osebni zdravnik ni prisoten, ni upravičena.

Kako poteka odpiranje bolniškega staleža?

• Zadržanost od dela nastopi takrat, ko zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da pacient zaradi bolezni ali poškodbe začasno ni sposoben opravljati svojega dela.
• Ocenitev bolniškega staleža za nazaj je možna le v izjemnih primerih – in to največ za tri dni.
• Če zdravnik ne more opraviti pregleda, pa pacient kljub temu potrebuje bolniško odsotnost, lahko primer pregleda imenovani zdravnik ZZZS.

Kaj to pomeni v praksi? Če vam nadomestni zdravnik brez pregleda zavrne bolniški stalež in svetuje, da počakate na svojega osebnega zdravnika – gre za napačno prakso.

Pacientova pravica ali zdravniška presoja?

Tukaj pridemo do ključnega vprašanja – ali ima pacient avtomatsko pravico do bolniškega staleža ali pa gre zgolj za odločitev zdravnika?

Načeloma je odločitev o bolniškem staležu v rokah zdravnika. To pomeni, da mora zdravnik presoditi, ali je pacient res nezmožen za delo. A to ne pomeni, da lahko zdravnik kar tako zavrne prošnjo, brez pregleda ali podrobne ocene stanja.

V primeru, da nadomestni zdravnik ne opravi pregleda, ne preveri dokumentacije in brez tehtnega razloga zavrne bolniški stalež, lahko pacient:

• Zahteva, da ga zdravnik sprejme na pregled.
• Vztraja pri pravici do zdravstvene oskrbe in zaprosi za zapisnik o zavrnitvi.
• Se obrne na vodstvo zdravstvenega doma in prijavi primer.

Kaj storiti, če zdravnik vztraja pri zavrnitvi?

Če ste se znašli v situaciji, ko ste bolni, potrebujete bolniški stalež, a nadomestni zdravnik zavrača obravnavo, imate več možnosti:

• Obrnite se na drugega zdravnika v istem zdravstvenem domu. Večkrat se zgodi, da je eden izmed zdravnikov pripravljen prevzeti primer, medtem ko drugi zavrne.
• Če se stanje poslabša, pojdite na urgenco. Če zdravnik na urgenci oceni, da je vaše stanje resno, lahko izda potrdilo o zadržanosti od dela.
• Če gre za hujšo kršitev, lahko prijavite zdravnika na ZZZS ali Ministrstvo za zdravje.

Zakaj nekateri zdravniki zavračajo odpiranje bolniških staležev?

Zdravniki so v zadnjih letih pod velikim pritiskom zaradi naraščajočega števila bolniških odsotnosti. Po podatkih ZZZS je bilo v letu 2023 skupaj več kot 10 milijonov dni bolniških odsotnosti, kar je rekordna številka.

Mnogi zdravniki so previdni pri izdaji bolniškega staleža, saj so podvrženi nadzoru ZZZS, ki lahko od njih zahteva dodatna pojasnila. Nekateri pa – predvsem v primeru nadomeščanja – niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za paciente, ki jih ne poznajo osebno.

A to ni opravičilo za zavračanje bolnikov, ki resnično potrebujejo oskrbo!

Poznajte svoje pravice!

• Nadomestni zdravnik ima enaka pooblastila kot vaš osebni zdravnik.
• Če zbolite, mora poskrbeti za vaše zdravljenje in po potrebi odpreti bolniški stalež.
• Ocenitev začasne nezmožnosti za delo mora temeljiti na zdravstvenem pregledu, ne pa na pavšalnih zavrnitvah.
• Če nadomestni zdravnik noče odpreti bolniškega staleža brez tehtnega razloga, se lahko pritožite!

Vaše zdravje je na prvem mestu – ne pustite, da vas birokracija in napačne prakse ovirajo pri uveljavljanju vaših pravic!

Napisal: E. K.

Vir: ZZZS, Freepik

Vsako leto se devetošolci in njihovi starši soočajo z isto dilemo: Katero srednjo šolo izbrati? Gimnazija, poklicna šola ali strokovna šola? Slediti sanjam ali raje igrati na varno in izbrati poklic, ki prinaša stabilno zaposlitev? Čeprav se morda zdi, da so nekateri poklici bolj privlačni kot drugi, pa realnost trga dela kaže, da se v Sloveniji vse bolj soočamo s pomanjkanjem določenih profilov delavcev.

Kdo bo popravljal naše avtomobile, postavljal hiše, vzdrževal električne sisteme? Poklici, ki so bili nekoč cenjeni in iskani, so danes pogosto prezrti. Prav zato država ponuja štipendije in s tem dodatno spodbuja mlade, da se odločijo za poklice, ki jih gospodarstvo krvavo potrebuje.

Kaj so deficitarni poklici in zakaj so tako pomembni?

Ko govorimo o deficitarnih poklicih, imamo v mislih tista delovna mesta, za katera ni dovolj usposobljenega kadra, da bi zadostil povpraševanju na trgu dela. Posledica? Delodajalci vse težje najdejo delavce, podjetja se soočajo s kadrovskimi luknjami, nekatere storitve pa celo zamujajo ali propadajo.

Prav zato država vsako leto objavi seznam deficitarnih poklicev in ponudi štipendije dijakom, ki se odločijo za šolanje v teh smereh.

Kaj pridobiš, če se vpišeš na deficitarni poklic?

• Redno mesečno štipendijo (123,46 evra mesečno)
• Večje možnosti za takojšnjo zaposlitev po končanem šolanju
• Stabilen poklic, saj bo povpraševanje v prihodnosti še naraščalo

Katere poklice država najbolj spodbuja?

Za šolsko leto 2025/2026 je na seznamu deficitarnih poklicev 29 poklicev, med njimi:

• Avtokaroserist, avtomehanik, elektrikar, mizar, orodjar, zidar, klepar-krovec – poklici, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje, a zanimanja zanje že leta upada.
• Pek, mesar, steklar, kamnosek, polagalec keramičnih oblog – specializirani mojstri, ki so na trgu dela vse bolj iskani.
• Gozdar, cvetličar, gastronom hotelir – poklici povezani z gostinstvom, turizmom in naravnimi viri, ki vedno znova dokazujejo svojo vrednost.
• Inštalater strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij – brez njih ne bi bilo ogrevanja, vodovoda in trdnih temeljev sodobnih objektov.

Poleg teh poklicev je na seznam uvrščenih tudi 14 dvojezičnih programov, kot so predšolska vzgoja, računalničar v italijanskem jeziku, elektrikar in mehatronik v madžarskem jeziku.

Kaj to pomeni v praksi?
Čeprav je seznam vsako leto nekoliko drugačen, so določeni poklici stalnica – ker jih vsako leto primanjkuje in ker jih potrebujemo vedno več.

Zakaj mladi (še vedno) izbirajo napačne poklice?

Problem ni v tem, da mladi ne bi želeli delati – težava je v percepciji določenih poklicev. Družba pogosto bolj ceni pisarniška in intelektualna dela, medtem ko se poklicem, ki zahtevajo ročna spretnost, fizično delo in tehnično znanje, še vedno pogosto neupravičeno pripisuje manjši ugled.

Podatki kažejo:

• Manj kot 10 % učencev osnovnih šol se odloči za vpis v poklicne programe.
• Medtem se številni gimnazijci po maturi znajdejo v situaciji, ko nimajo jasne poklicne poti, saj gimnazijski program sam po sebi ne vodi do zaposlitve.
• Po končanem šolanju elektrikar, avtomehanik ali mizar hitreje dobi zaposlitev kot marsikateri diplomant družboslovja.

Se je vredno vprašati: Ali ni bolj smiselno izbrati poklic, ki ponuja finančno varnost in možnosti za razvoj, kot pa slepo slediti smerem, ki so sicer priljubljene, a nimajo zaposlitvene prihodnosti?

Koliko znašajo plače v teh poklicih?

Mnogi se sprašujejo, ali se poklicno delo splača. Pregled podatkov za leto 2022 razkriva:

Povprečne mesečne plače v deficitarnih poklicih:

• Orodjar – 1800 evrov bruto
• Mehanik – 1700 evrov bruto
• Kamnosek – 1500 evrov bruto
• Gostinski delavec – 1450 evrov bruto

Pomembno:
Plače v teh poklicih pogosto hitro narastejo s pridobivanjem izkušenj, saj so izkušeni mojstri in strokovnjaki zelo iskani. Dodatno pa lahko obrtniki z lastnimi podjetji dosežejo še precej višje prihodke.

Kako se prijaviti za štipendijo?

Ključni datumi:

• 2. april 2025 – Rok za prijavo na srednje šole
• 1. avgust – 30. september 2025 – Možnost oddaje vloge za štipendijo

Postopek prijave:

• Izbrati poklic in se vpisati v enega od programov na seznamu deficitarnih poklicev.
• Oddati vlogo za štipendijo na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS.
• Po odobritvi štipendije prejemati mesečni dodatek v višini 123,46 evra.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Problem zapuščenih živali v Sloveniji ni novost, a v zadnjih letih so se nekatere občine odločile prevzeti pobudo in aktivno prispevati k reševanju situacije. Med njimi je tudi Občina Semič, ki je že pred leti začela sofinancirati sterilizacijo in kastracijo mačk ter psov.

Cilj? Manj nezaželenih legel, manj zapuščenih živali, manj trpljenja.

A kljub uspehu programa ostaja eno vprašanje: Ali so tovrstni ukrepi dovolj, da bi dolgoročno rešili problem prevelikega števila prostoživečih in zapuščenih živali?

Sofinanciranje za vse občane – a s pogoji

Za leto 2025 je Občina Semič znova namenila sredstva za subvencioniranje sterilizacije in kastracije, kar pomeni, da lahko občani do konca novembra koristijo cenejše posege pri izbranih izvajalcih.

Toda pozor! Sofinanciranje ni brez omejitev. Vsako gospodinjstvo lahko koristi pomoč za največ dve živali, prav tako morajo lastniki izpolnjevati pogoj stalnega in dejanskega prebivališča v občini Semič.

Znesek subvencije?

• 30 evrov za sterilizacijo ali kastracijo mačke
• 50 evrov za sterilizacijo ali kastracijo psa

Kje lahko opravite poseg?

• Belokranjska veterinarska služba v Črnomlju
• Veterinarska ambulanta Črnomelj

Kako poteka prijava?

Lastniki morajo predhodno naročiti termin pri enem od izvajalcev in se dogovoriti za poseg. Subvencija se nato obračuna neposredno pri veterinarju, tako da lastnikom ni treba dodatno urejati dokumentacije.

Zakaj je sterilizacija in kastracija nujna?

Velikokrat slišimo zgodbo: Družina na vasi ima mačko, ki je prostoživeča, pač živi zunaj. Potem pa skoti mladiče. In še enkrat. In še enkrat. Kmalu jih je toliko, da jih ni več mogoče nadzorovati. Nekateri preživijo, drugi ne, mnogi pristanejo na cesti ali v zavetišču.

Zakaj torej sterilizacija?

• Preprečuje nekontrolirano razmnoževanje in zmanjša število zapuščenih živali
• Pri mačkah in psicah zmanjšuje tveganje za raka na rodilih
• Pri samcih preprečuje agresivno vedenje in teritorijalne spopade
• Zmanjša breme zavetišč, ki so pogosto preobremenjena

Podatek, ki šokira: Ena samica mačke lahko v življenju skoti več kot 100 mladičev. Če dodamo še potomce njenih potomcev, se številka v nekaj letih povzpne v tisoče.

Ali so subvencije dovolj? Kaj pravijo podatki?

Čeprav je program v občini Semič izjemno uspešen, se pojavlja vprašanje, ali bi bilo treba uvesti še strožje ukrepe.

• Leta 2023 je bilo s pomočjo subvencije steriliziranih in kastriranih več sto mačk in psov.
• Po ocenah veterinarskih služb bi bilo treba vsako leto opraviti še vsaj 50 % več posegov, da bi dolgoročno rešili problem prostoživečih mačk.

Ena od možnosti, ki jo že poznajo nekatere evropske države, je zakonska obveznost sterilizacije za vse lastniške mačke in pse, ki niso namenjeni vzreji. Bi bil to naslednji logičen korak?

Druženje s hišnimi ljubljenčki – odgovornost ali pravica?

Na vprašanje, ali bi morala država še bolj aktivno poseči v nadzor nad razmnoževanjem hišnih živali, obstajata dve različni mnenji.

• Nasprotniki strožjih ukrepov trdijo, da je sterilizacija osebna odločitev vsakega lastnika in da poseg pomeni omejevanje naravnega vedenja živali.
• Podporniki pa opozarjajo, da vsak lastnik nosi odgovornost ne le do svoje živali, ampak tudi do skupnosti – in da je sterilizacija v resnici najbolj humana rešitev.

Občina Semič je s sofinanciranjem že pokazala svojo zavzetost, a odgovornost ostaja na strani lastnikov.

Kako lahko pomagate?

• Če imate neoznačeno ali prostoživečo mačko, jo sterilizirajte!
• Ne zapuščajte mladičev – če jih ne morete obdržati, jih oddajte v odgovorne roke.
• Podpirajte lokalne veterinarske ambulante in društva za zaščito živali.
• Ozaveščajte druge – številni lastniki se še vedno ne zavedajo, koliko težav povzroča nekontrolirano razmnoževanje.

Ali se bo problem zapuščenih živali kdaj rešil?

Program subvencionirane sterilizacije v občini Semič je zagotovo velik korak v pravo smer, a sam po sebi ne bo rešil težave.

Dokler bodo obstajali ljudje, ki živali zapuščajo, jih ne sterilizirajo in ne prevzemajo odgovornosti, bodo zavetišča polna, prostovoljci preobremenjeni, občinski proračuni pa vsako leto namenjali več sredstev za reševanje posledic neodgovornega ravnanja.

Odgovor na vprašanje, ali bomo kdaj popolnoma rešili problem zapuščenih živali? Verjetno ne – a vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju te težave.

Napisal: E. K.

Vir: Občina Semič, Freepik

Še pred desetletjem je bila sprememba spola v Sloveniji tema, o kateri se je govorilo le redko in z veliko nelagodja. Danes? Število oseb, ki uradno spremenijo spol, iz leta v leto narašča, a slovenska zakonodaja ostaja v preteklosti. Postopek priznanja spola je zapleten, stigmatizirajoč in v marsičem zastarel – kljub temu, da so številne evropske države že uvedle bistveno bolj liberalne pristope.

Toda poglejmo številke. Leta 2019 je v Sloveniji spol uradno spremenilo 14 oseb, dve leti kasneje že 30, nato 44, lani pa 40. To so zgolj tisti, ki so se odločili za uradno pot, medtem ko je realno število ljudi, ki živijo v skladu s svojo spolno identiteto, bistveno višje. In čeprav je trend naraščanja jasen, država za zdaj ostaja gluha za spremembe.

Postopek: dolgotrajen, zahteven in za mnoge ponižujoč

V teoriji bi moral biti postopek spremembe spola preprost – posameznik ugotovi, da njegov spol, ki mu je bil pripisan ob rojstvu, ne ustreza njegovi identiteti, zato ga spremeni v osebnih dokumentih. Toda v Sloveniji to ni tako enostavno.

Za spremembo spola v uradnih dokumentih je potrebno zdravniško potrdilo, ki ga v večini primerov izda psihiater. In tu se pojavi prvi večji problem – oseba mora dobiti diagnozo transseksualizma, ki je bila do nedavnega obravnavana kot duševna motnja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že leta 2019 transspolnost odstranila s seznama duševnih bolezni, a v Sloveniji zakonodaja tega še ni upoštevala.

Kaj to pomeni v praksi? Transspolna oseba mora skozi dolgotrajen postopek psihiatrične ocene, pogosto pa se od nje pričakuje tudi hormonsko zdravljenje ali celo kirurški poseg. Takšna ureditev je v popolnem nasprotju z modernimi standardi človekovih pravic, ki v ospredje postavljajo samoopredelitev posameznika.

Kako je urejeno v drugih državah? Slovenija stopica na mestu

Čeprav Slovenija na področju človekovih pravic pogosto sledi evropskim trendom, je pri pravnem priznanju spola ostala v zaostanku. V Španiji, na primer, od leta 2023 za spremembo spola na osebni izkaznici zadostuje preprosta izjava posameznika. Osebe, starejše od 16 let, lahko na upravni enoti brez dodatnih dokazil ali medicinskih posegov zaprosijo za spremembo podatkov.

Podoben sistem že vrsto let deluje na Irskem, Malti, Danskem, Norveškem in v Belgiji. V Nemčiji je od lani možno tudi, da oseba, ki se ne identificira ne kot moški ne kot ženska, izbere tretjo možnost.

In v Sloveniji? Še vedno smo pri zdravniških potrdilih, psihiatričnih diagnozah in birokratskih ovirah, ki otežujejo že tako zahteven proces tranzicije.

Obljube politike: veliko besed, malo dejanj

Ko je Gibanje Svoboda leta 2022 zmagalo na volitvah, je bilo eno izmed njihovih predvolilnih obljub tudi to, da bodo uredili vprašanje pravnega priznanja spola na podlagi samoopredelitve. Obljuba je bila jasna – sledili bomo dobrim praksam drugih evropskih držav in poenostavili postopek.

Tri leta kasneje? Nič.

Kljub pobudam nevladnih organizacij in pozivom Zagovornika načela enakosti se na zakonodajni ravni ni premaknilo nič. Že leta 2023 je skupina nevladnih organizacij ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozvala k spremembi pravilnika o matičnem registru, ki bi omogočil pravno priznanje spola brez medicinskih posegov – vendar odziva ni bilo.

Medtem ko politika okleva, ljudje ostajajo ujeti v sistem, ki jih prisili, da svojo identiteto dokazujejo pred zdravniškimi komisijami in se podredijo medicinskim postopkom, ki jih morda sploh ne želijo.

Kaj pomeni trenutna ureditev za transspolne osebe?

Čeprav se morda komu zdi, da gre pri vprašanju spremembe spola za nišno temo, ki zadeva le majhno skupino ljudi, v resnici vpliva na temeljne človekove pravice.

Trenutna ureditev krši najmanj tri ključne pravice, ki jih določa Evropska konvencija o človekovih pravicah:

1. Pravico do telesne in duševne celovitosti, saj se osebe prisiljuje v medicinske postopke.
2. Pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, saj je postopek dolgotrajen, drag in stigmatizirajoč.
3. Pravico do zasebnosti, saj morajo posamezniki svojo identiteto dokazovati pred državnimi institucijami.

Ali res želimo živeti v državi, kjer je priznanje lastne identitete odvisno od mnenja zdravniške komisije?

Kaj sledi? Bodo spremembe sploh kdaj prišle?

Čeprav se zdi, da se slovenska politika izogiba tej temi, pritisk nevladnih organizacij in mednarodnih standardov raste. Pravno priznanje spola brez medicinske diagnoze je že postalo realnost v mnogih evropskih državah, vprašanje je le, kdaj bo Slovenija stopila na isto pot.

Dokler spremembe ne pridejo, bodo transspolne osebe v Sloveniji še naprej ujeti v sistem, ki jim otežuje že tako zahteven proces tranzicije. In vsakič, ko politika odlaša, odlaša na račun pravic in dostojanstva resničnih ljudi.

Napisal: E. K.

Vir: WHO, Pexels

Z začetkom leta 2025 so javni uslužbenci prejeli prve plače po dolgo pričakovani, a hkrati sporni reformi plačnega sistema, ki naj bi po besedah vlade prinesla večjo pravičnost in preglednost v sistem nagrajevanja. A prvi odzivi zaposlenih, sindikatov in ekonomskih analitikov kažejo, da so se obljube o pravičnem dvigu plač za vse hitro sesule pod težo realnih številk.

Kdo je pridobil največ in kdo bo razočaran?

Čeprav vlada poudarja, da gre za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih, so razlike med posameznimi poklicnimi skupinami ogromne. Nekateri javni uslužbenci bodo do leta 2028 prejemali več tisoč evrov več na mesec, drugi pa bodo svoje povišanje komaj opazili.

Največji zmagovalci: visoki funkcionarji in sodstvo

• Predsednica republike, predsednik vlade, predsednica državnega zbora in predsednik vrhovnega sodišča – njihove plače bodo v nekaj letih poskočile na 8.821 evrov bruto, kar pomeni skoraj 3.000 evrov več kot prej.
• Tožilci in sodniki – njihovi prihodki bodo v povprečju višji za 1.500 do 2.000 evrov bruto.
• Župani velikih mest – denimo župan Ljubljane, ki bo do leta 2028 prejemal 8.073 evrov bruto, kar je več kot 3.200 evrov več kot danes.

Poraženci reforme: nižje plačani javni uslužbenci

• Pomočnice kuharic, čistilke in lekarniški strežniki – njihovo povišanje? 14 evrov bruto! Da, prav ste prebrali. Dva evra na teden, manj kot 50 centov na dan.
• Učitelji in profesorji – medtem ko se plače ravnateljev vrtcev dvigujejo bolj kot osnovnošolskih ravnateljev, so učitelji pogosto ostali v istem plačnem razredu kot pomočniki ravnateljev, kar že povzroča ogorčenje med zaposlenimi v šolstvu.

Zakaj so nekateri dobili več, drugi pa (skoraj) nič?

Nova plačna lestvica temelji na zelo različno razporejenih povišanjih, ki bodo v največ šestih obrokih izvedena do leta 2028. Tisti, katerih plača se je povečala za manj kot 100 evrov bruto, bodo dvig dobili takoj, medtem ko bodo višje plačani funkcionarji prejemali postopne dvige – a skupni znesek bo pri njih bistveno večji.

Ministrstvo za javno upravo je zagovarjalo sistem z argumentom, da je reforma rezultat intenzivnih pogajanj med vlado in sindikati ter da naj bi zagotavljala večjo konkurenčnost javnega sektorja. A kritiki opozarjajo, da je razporeditev dvigov izrazito politično motivirana. Visoki funkcionarji in sodstvo so dobili znatne povišice, medtem ko so tisti z najnižjimi plačami prejeli drobtinice.

Kaj pomeni ta reforma za državni proračun?

Za plačno reformo je vlada v naslednjih štirih letih rezervirala približno 1,4 milijarde evrov. Na prvi pogled se zdi, da si država to lahko privošči, toda ali so ta sredstva enakomerno razporejena?

Fiskalni svet, ki nadzira javne finance, že več mesecev opozarja, da bi lahko dvigi plač povzročili hude proračunske težave v prihodnjih letih. Stopnja rasti plač v javnem sektorju naj bi bila od 6 do 7 % letno, medtem ko proračunski okvir predvideva le 4,5 % rast. Če se torej gospodarstvo ne bo razvijalo hitreje, lahko pride do resnih primanjkljajev v proračunu.

Ekonomisti opozarjajo: gre za politično izsiljeno reformo

Ekonomist dr. Štefan Šumah ocenjuje, da gre za politično motiviran dvig plač, ki ima predvsem en cilj – zagotoviti stabilno podporo vladi pred naslednjimi volitvami.

“Videti je, kot da si želi vlada ustvariti močno podporo pri določenih skupinah volivcev, še posebej med najvišjimi funkcionarji in sodstvom. To ni sistemska reforma, ampak politično izsiljeno dejanje.”

Dodal je še, da nesorazmeren dvig najvišjih plač v primerjavi z najnižjimi pušča grenak priokus.

“Najnižjim plačanim javnim uslužbencem dvignejo plačo za 14 evrov, hkrati pa županu prestolnice za več kot 3.000 evrov? To je naravnost neokusno.”

Primerjava z drugimi državami: kako pošten je naš sistem?

Poglejmo nekaj primerjav:

• Nemčija – Plače v javnem sektorju se prilagajajo glede na inflacijo in gospodarsko rast, kar pomeni, da rast ni določena vnaprej, ampak se sproti usklajuje z ekonomskimi kazalci.
• Francija – Reforma plač v javnem sektorju iz leta 2023 je prav tako vključevala postopno zviševanje, vendar so bile razlike med posameznimi skupinami manjše kot v Sloveniji.
• Skandinavske države – Vse plačne spremembe so vezane na uspešnost gospodarstva, kar pomeni, da se država ne zadolžuje, da bi financirala plačne dvige.

V Sloveniji pa smo sprejeli fiksen model dvigov, ki ni neposredno povezan z gospodarskimi kazalci, kar pomeni večje tveganje za proračunsko neravnovesje.

Bo reforma preživela naslednje volitve?

Čeprav trenutna vlada ponosno poudarja, da gre za največjo reformo javnega sektorja v zadnjih 15 letih, se postavlja vprašanje, ali bo ta sistem dolgoročno vzdržen. Če se bo gospodarska rast upočasnila, bo vlada morala poseči v proračun in iskati dodatne vire financiranja – ali pa bo naslednja vlada prisiljena v zmanjšanje povišic ali celo zamrznitev plač.

Korak naprej ali le politična poteza?

Nova plačna reforma nedvomno prinaša spremembe, a vprašanje ostaja: Ali res odpravi plačna nesorazmerja ali pa zgolj krepi neenakosti?

Najnižji dohodki so prejeli minimalne dvige, medtem ko bodo najvišje plačani funkcionarji do leta 2028 na računih videli več tisoč evrov dodatka. Če k temu dodamo še skrb fiskalnih strokovnjakov glede vzdržnosti proračuna, postane jasno, da ta reforma ni brez tveganj.

Napisal: E. K.

Vir: Nova24tv, Freepik