V zadnjih letih je bolniška odsotnost v Sloveniji dosegla raven, ki vzbuja resno zaskrbljenost – tako pri delodajalcih kot pri zdravstvenih institucijah. Če je še leta 2014 delež izgubljenih delovnih dni znašal 3,8 %, je v letu 2023 ta številka poskočila na 5,97 %! Kaj to pomeni? Če bi prevedli v konkretna števila: v letu 2023 smo v Sloveniji skupaj “nabrali” kar 18.295.988 dni bolniške, kar pomeni povprečno 19 koledarskih dni na zaposlenega. V primerjavi s povprečjem Evropske unije, ki se giblje med 3,2 in 3,5 %, smo očitno v zgornjem delu lestvice držav z najvišjo stopnjo bolniških odsotnosti.

Slovenci – res bolni ali samo dobro prilagojeni sistemu?

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je rast bolniških odsotnosti posledica staranja prebivalstva in daljšanja delovne dobe. Vse več zaposlenih je starejših od 50 let, kar pomeni več kroničnih bolezni, več težav s kostno-mišičnim sistemom in posledično več izostankov. A po drugi strani je zanimivo dejstvo, da so izostanki pogosto najvišji ob petkih in ponedeljkih, kar nakazuje tudi na možno “podaljševanje vikenda”.

ZZZS je zato v zadnjih letih okrepil nadzore, pri čemer so ugotovili, da je bilo približno 5 % bolniških odsotnosti neupravičenih. V letu 2024 so opravili 4.859 nadzorov in v kar 215 primerih zaznali nepravilnosti. To pomeni, da se nekateri zaposleni na bolniški niso držali zdravniških navodil, opravljali so pridobitno dejavnost ali pa so preprosto nepojasnjeno manjkali na delu.

Finančna bomba, ki jo plačujemo vsi

Ni skrivnost, da bolniška odsotnost državo drago stane. Če so leta 2013 izdatki ZZZS za nadomestila znašali 224,7 milijona evrov, je ta številka do leta 2023 narasla na 606,9 milijona evrov! In to še ni vse – čeprav delodajalci v prvih 30 dneh bolniške krijejo stroške nadomestila plače, po tem obdobju breme prevzame ZZZS, torej pravzaprav vsi davkoplačevalci.

Če pogledamo zgolj obdobje med letoma 2020 in 2023, vidimo skokovito rast stroškov:

• 2020: 444,2 milijona evrov,
• 2021: 497,7 milijona evrov,
• 2022: 689 milijonov evrov,
• 2023: 606,9 milijona evrov.

Zanimivo je tudi to, da je najdaljša bolniška odsotnost v Sloveniji neprekinjeno trajala kar 14 let – to pomeni, da je nekdo že od marca 2011 na bolniški in še vedno ni zaključil svojega zdravljenja.

Primerjava s tujino: pri nas neomejena bolniška, drugje stroge omejitve

V večini držav EU je bolniška odsotnost časovno omejena, pri nas pa so stvari precej bolj ohlapne. V Nemčiji in Franciji je na primer mogoče biti na bolniški maksimalno eno leto, preden se delavca premesti v invalidsko upokojitev ali na drugo delovno mesto. Podobno velja za Avstrijo, kjer so bolniške strogo nadzorovane, nadomestila pa se s časom znižujejo, da bi se preprečilo podaljševanje odsotnosti.

Slovenija pa sodi v skupino držav (skupaj z Bolgarijo), kjer je trajanje bolniškega staleža neomejeno – kar pomeni, da lahko nekdo ostane na bolniški več let, brez da bi moral uradno preiti na invalidsko upokojitev ali kako drugače rešiti svojo delovno situacijo. To seveda pomeni, da imamo v primerjavi s številnimi drugimi državami višje stroške in večji pritisk na zdravstveni sistem ter gospodarstvo.

Kaj narediti? Ukrepi, ki jih predlagajo strokovnjaki

Da bi zmanjšali bolniške odsotnosti in preprečili zlorabe, strokovnjaki predlagajo več ukrepov:

• Bolj strog nadzor in omejitve pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih. To bi lahko vključevalo omejitev trajanja na eno ali dve leti, kot to že velja v večini drugih evropskih držav.
• Prilagoditev delovnih mest starejšim zaposlenim. Ker je eden izmed ključnih razlogov za daljše bolniške prav staranje prebivalstva, bi bilo smiselno spodbujati bolj fleksibilne oblike dela in prilagoditev delovnih pogojev.
• Spodbujanje hitrejše rehabilitacije in skrajšanje čakalnih vrst. Pogosto se zgodi, da delavec na bolniški čaka mesece ali celo leta na potrebno operacijo ali terapijo – kar pomeni, da se njegova odsotnost le še podaljšuje.
• Bolj striktna pravila za preverjanje neupravičenih odsotnosti. Nekateri delodajalci že najemajo zasebne detektive, da preverijo, ali so zaposleni resnično bolni – toda to ni sistemska rešitev. Država bi morala bolj dosledno nadzorovati odsotnosti in jih v spornih primerih preverjati.
• Višja odgovornost delodajalcev in zaposlenih. Medtem ko je v interesu vsakega delodajalca, da ima zdrave in učinkovite zaposlene, pa bi morali tudi delavci nositi večjo odgovornost za svoje zdravje.

Kako preprečiti, da ne postanemo “država na bolniški”?

Ob vsem tem se postavlja ključno vprašanje: je slovenski delovni trg v resnici preveč obremenjen, da ljudje ne zdržijo več v službah, ali pa gre za sistemske luknje, ki omogočajo pretirano izkoriščanje bolniške odsotnosti? Verjetno je resnica nekje vmes – a dejstvo je, da bo treba nekaj spremeniti, če ne želimo, da se Slovenija v prihodnosti znajde med evropskimi rekorderji po bolniških odsotnostih.

Napisal: E. K.

Vir: ZZZS, Freepik

Ameriški predsednik Donald Trump je znova dvignil prah s svojo napovedjo, da bo z izvršnim ukazom odpravil spodbujanje uporabe papirnatih slamic v ZDA. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je izjavil, da so papirnate slamice “neuporabne” in da je njihova uporaba nesmiselna, ker se hitro razmočijo in ne zagotavljajo enake izkušnje kot plastične.

Ta odločitev je del Trumpovega širšega zavračanja okoljskih regulacij, ki so bile uvedene v preteklih letih. Medtem ko so prejšnje administracije stremile k zmanjšanju uporabe plastike, se Trumpova politika usmerja v ohranjanje “udobja” in zaščito ameriške industrije plastike.

Zakaj Trump nasprotuje ekološkim rešitvam?

Trump že dolgo kritizira okoljske regulacije, ki omejujejo porabo energije, vode in plastike. Njegovi pogledi so jasni: ekološki ukrepi po njegovem mnenju otežujejo življenje Američanom in podjetjem.

Ne gre zgolj za slamice – Trump je že večkrat javno izrazil nezadovoljstvo nad nizkopretočnimi tuši, varčnimi stranišči in regulacijami za električne avtomobile. Že v svojem prejšnjem mandatu je nasprotoval tudi Pariškemu podnebnemu sporazumu in omejevanju uporabe premoga.

“Ko si umivate roke ali tuširate, želite dovolj vode. Ampak teh novih tušev skoraj ne moreš uporabljati!” je Trump izjavil leta 2020, ko je njegova administracija sprostila omejitve glede pretoka vode v gospodinjstvih.

Konec podpore električnim avtomobilom in obnovljivim virom?

Trumpova vlada je poleg plastičnih slamic v preteklih dneh napovedala prekinitev financiranja novih polnilnic za električne avtomobile po vsej državi. To odločitev so številni interpretirali kot napad na hitro rastočo industrijo električnih vozil, ki se je v zadnjih letih močno razmahnila.

Poleg tega Trump že dlje časa nasprotuje vetrnim elektrarnam, ki jih pogosto označuje kot “grozne za ptice” in “grde”. Njegova administracija je v preteklosti zmanjšala zvezne subvencije za obnovljive vire energije in podpirala fosilna goriva.

Ekologi bijejo plat zvona, podporniki navdušeni

Odločitve Trumpove administracije sprožajo burne odzive. Okoljevarstveniki opozarjajo, da vračanje k plastičnim slamicam, večji porabi vode in zaviranju električnih avtomobilov pomeni korak nazaj v boju proti podnebnim spremembam.

Na drugi strani pa Trumpovi podporniki pozdravljajo spremembe. Mnogi menijo, da so ekološki ukrepi, ki so jih uvajale prejšnje vlade, prinesli več težav kot koristi. “Nočem papirnate slamice, ki razpade še preden popijem pijačo,” je zapisal eden izmed Trumpovih podpornikov na Twitterju.

Kaj sledi?

Čeprav gre za manjšo simbolično spremembo, ki se na prvi pogled ne zdi ključna, bi lahko odprava papirnatih slamic predstavljala začetek širše deregulacije okoljskih zakonov v ZDA. Ali bomo v prihodnjih mesecih priča nadaljnjim spremembam pri varčnih WC školjkah, energetsko učinkovitih napravah in drugih ekoloških regulacijah?

Za zdaj ostaja jasno le eno – Trump ostaja dosleden v svojih prizadevanjih za odpravo zelenih ukrepov, ki jih vidi kot nepotrebno omejevanje ameriškega načina življenja.

Napisal: E. K.

Vir: X

Z marcem 2025 se pričakuje znižanje rednih cen električne energije na cenikih dobaviteljev. Kljub temu pa bodo zneski na položnicah za gospodinjstva ostali nespremenjeni ali se celo zvišali. Razlog tiči v izteku vladne regulacije cen in ponovni uvedbi prispevka za obnovljive vire energije (OVE).

Konec regulacije cen elektrike

Vlada Republike Slovenije je z Uredbo o določitvi cene električne energije omejila cene za gospodinjske odjemalce do 28. februarja 2025. Po tem datumu se regulacija izteče, kar pomeni, da bodo cene elektrike ponovno prepuščene tržnim mehanizmom.

Napovedi dobaviteljev

Dobavitelji električne energije, kot je na primer GEN-I, napovedujejo znižanje rednih cen na svojih cenikih. Vendar pa bodo te nove cene še vedno višje od trenutno reguliranih, ki jih plačujejo gospodinjstva. To pomeni, da bodo gospodinjstva po izteku regulacije plačevala več za porabljeno elektriko.

Ponovna uvedba prispevka za OVE

Poleg tega se z marcem 2025 ponovno uvaja prispevek za obnovljive vire energije, ki je bil v preteklem obdobju začasno ukinjen. Ta prispevek bo dodatno obremenil gospodinjstva, saj bo povečal skupni znesek na položnicah.

Kaj lahko pričakujemo na položnicah?

Kljub znižanju rednih cen na cenikih dobaviteljev bodo gospodinjstva zaradi izteka regulacije in ponovne uvedbe prispevka za OVE verjetno opazila višje zneske na svojih položnicah. Priporočljivo je, da odjemalci spremljajo obvestila svojih dobaviteljev in razmislijo o morebitnih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije.

Napisal: E. K.

Vir: GEN-I, Freepik

V zadnjih mesecih so pediatri v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor opazili nekaj, kar jih je močno zmotilo – nenaden skok števila bolniških staležev za nego otrok, ki so bili izdani brez fizičnega pregleda otroka, predvsem ob petkih. Ta vzorec je bil tako izrazit, da ga niso mogli več prezreti.

Čeprav so bolniške odsotnosti staršev zaradi bolnih otrok nekaj povsem običajnega, je bil trend v Mariboru tako očiten, da so se pediatri odločili ukrepati. Na izrednem sestanku v začetku januarja so soglasno sklenili, da bolniških staležev brez pregleda otroka v ambulanti isti ali najkasneje naslednji dan ne bodo več odobrili.

Zakaj je bila potrebna sprememba?

Po dosedanji praksi so lahko starši, v dogovoru s pediatrom, uveljavljali bolniško odsotnost zaradi nege otroka tudi na podlagi telefonskega posveta. Pediater je presodil situacijo glede na opis simptomov, brez fizičnega pregleda.

A v zadnjem času je število takih odsotnosti, še posebej ob koncih tedna, naraslo do te mere, da so se pediatri začeli spraševati, ali gre res za potrebo po negi ali pa so nekateri starši sistem začeli izkoriščati. Po njihovih opažanjih so bile kratkotrajne bolniške odsotnosti največkrat odprte v petek in zaključene v ponedeljek, kar sproža vprašanje: gre za sovpadanje bolezni z vikendom ali preprosto priročen način za podaljšan konec tedna?

Kaj pravi ZZZS in kakšne so posledice za starše?

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na množične zlorabe ne opozarjajo, a hkrati poudarjajo, da je odobritev bolniškega staleža vedno odvisna od strokovne presoje pediatra. Po njihovih pravilih mora pediater ugotoviti, ali otrok res potrebuje nego, in pri tem lahko upošteva različne vire informacij – bodisi fizični pregled, posredovane fotografije ali medicinsko dokumentacijo.

Statistika razkriva zanimive trende: Lani je ZZZS izplačal nadomestilo za nego otrok za 877.539 delovnih dni, kar je sicer manj kot leta 2022 (983.632 dni), a še vedno več kot pred pandemijo COVID-19. To kaže, da so starši še vedno precej pogosteje doma zaradi bolnih otrok kot pred letom 2020.

Po novem bodo morali starši, ki želijo uveljavljati nego otroka, otroka dejansko pripeljati na pregled k pediatru, razen v izjemnih primerih, ko bi obisk ambulante predstavljal preveliko tveganje za zdravje otroka.

Ali gre za pravično odločitev ali nepotrebno zapletanje postopkov?

Pediatri se branijo očitkov, da s tem staršem otežujejo življenje. Po njihovih besedah je cilj predvsem zagotoviti, da se bolniški staleži uporabljajo namensko in da do njih dostopajo tisti, ki jih res potrebujejo. Poleg tega verjamejo, da bo nova ureditev preprečila morebitne zlorabe sistema, ki bi lahko škodile vsem – tudi staršem, ki nujno potrebujejo nego otroka.

Na drugi strani nekateri starši opozarjajo, da bodo novi ukrepi dodatno obremenili že tako preobremenjene ambulante in povečali nepotrebne gneče v čakalnicah. Prav tako so nekateri izrazili skrb, da bo izpostavljanje bolnega otroka čakalnici polni drugih bolnikov le še poslabšalo njegovo zdravstveno stanje.

Kaj sledi? Bo ukrep postal stalna praksa?

Trenutno sprememba velja le v mariborskem zdravstvenem domu, a vprašanje je, ali bodo podobne ukrepe sprejeli tudi drugje po državi. Na ZZZS že napovedujejo, da bo nadzorov vse več, kar pomeni, da bodo pediatri in družinski zdravniki verjetno pod dodatnim pritiskom, da skrbno preverjajo utemeljenost bolniških staležev.

Za zdaj ostaja dejstvo, da se sistem bolniških staležev za nego otrok spreminja – in ne nujno v smer, ki bi bila staršem najbolj všeč.

Napisal: E. K.

Vir: ZZZS, Freepik

V petek, 7. februarja 2025, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo pomembno novico, ki bo vplivala na številne študente, dijake in upokojence po vsej Sloveniji. Minister za delo Luka Mesec je namreč določil nove najnižje urne postavke za začasno in občasno delo omenjenih skupin, kar pomeni, da bodo odslej za svoje delo prejemali nekoliko višje plačilo.

Povišanje urne postavke za študente in dijake

Po novem bo zakonsko določena bruto urna postavka za študentsko delo znašala 7,34 evra, kar pomeni 6,32 evra neto. To predstavlja povišanje z dosedanjih 7,21 evra bruto oziroma 6,20 evra neto. Za študente in dijake to pomeni, da bodo za vsako uro dela prejeli 12 centov neto več kot doslej. Nova postavka bo stopila v veljavo v soboto, 8. februarja 2025.

Uskladitev z minimalno plačo

Povišanje urnih postavk je posledica uskladitve z novo minimalno plačo, ki se je letos zvišala za 1,9 odstotka in zdaj znaša 1.277,72 evra bruto. Zakonsko določena bruto urna postavka za delo dijakov in študentov na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunane na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za poln delovni čas, ki znaša 174 ur.

Povišanje urne postavke za upokojence

Spremembe se obetajo tudi za upokojence, ki opravljajo začasno ali občasno delo. Delodajalci jim od 1. marca 2025 ne bodo smeli plačati manj kot 7,35 evra bruto na uro, kar je prav tako povišanje z dosedanjih 7,21 evra bruto. Obseg dohodka upokojencev s tega naslova v koledarskem letu 2025 ne bo smel preseči 10.985,91 evra bruto, kar je nekoliko več kot v letu 2024, ko je ta znesek znašal 10.781,07 evra bruto.

Izenačitev urnih postavk za študente in upokojence

Leta 2022 sprejeta novela Zakona o urejanju trga dela je bruto urno postavko za delo upokojencev izenačila z bruto postavko za študentsko delo. Obe sta torej odvisni od minimalne plače, kar pomeni, da se ob vsakem zvišanju minimalne plače ustrezno prilagodita tudi najnižji urni postavki za študente in upokojence.

Kaj to pomeni za študente, dijake in upokojence?

Za študente in dijake, ki se pogosto zanašajo na začasna in občasna dela za kritje svojih življenjskih stroškov, to pomeni nekoliko višje prihodke. Če na primer študent opravi 40 ur dela na mesec, bo po novem prejel 252,80 evra neto, kar je 4,80 evra več kot prej. Za upokojence, ki si z začasnim delom dopolnjujejo pokojnino, pa povišanje urne postavke prav tako pomeni dodatna sredstva, ki lahko pripomorejo k izboljšanju njihovega finančnega položaja.

Napisal: E. K.

Vir: Ministrstvo za delo, Freepik

V zadnjem času so vozniki zaskrbljeno opazovali nenehno naraščanje cen goriv, ki so dosegale najvišje ravni v več kot letu dni. A tokrat se obetajo boljše novice: po dveh zaporednih podražitvah naj bi se cene pogonskih goriv končno znižale.

Trenutne cene in napovedi

Trenutno je cena litra 95-oktanskega bencina 1,550 evra, medtem ko je za liter dizelskega goriva treba odšteti 1,619 evra, kar je najvišja cena v zadnjih 14 mesecih.

Po poročanju portala Mojih financ pa naj bi se cene znižale. Pričakuje se, da bo liter dizla cenejši za več kot štiri cente, kar pomeni novo ceno okoli 1,575 evra. Cena bencina naj bi se znižala za približno 1,5 centa na 1,535 evra.

Prihranek pri polnjenju rezervoarja

Za voznike to pomeni prihranek pri vsakem polnjenju. Če imate 50-litrski rezervoar, boste pri polnjenju z dizlom prihranili dobra dva evra. Čeprav je pocenitev bencina nekoliko manjša, bo še vedno opazna pri vsakodnevni uporabi.

Razlogi za znižanje cen

Pocenitev nafte na mediteranskem trgu je glavni razlog za pričakovano znižanje cen pogonskih goriv. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo v torek objavilo nove regulirane cene za območja izven avtocestnega obroča.

Pocenitev tudi na Hrvaškem

Podobno kot v Sloveniji se bodo cene goriv znižale tudi na Hrvaškem. Po poročanju portala Net.hr bo liter bencina stal 1,51 evra, kar je dva centa manj kot trenutno. Cena dizelskega goriva pa bo nižja za štiri cente in bo znašala 1,43 evra.

Kaj to pomeni za potrošnike?

Čeprav so napovedane pocenitve dobrodošle, je pomembno poudariti, da so cene goriv še vedno višje kot v enakem obdobju lani. Zato je smiselno razmisliti o ukrepih za zmanjšanje porabe goriva, kot so redno vzdrževanje vozila, ekonomična vožnja in uporaba alternativnih prevoznih sredstev, kjer je to mogoče.

Napisal: E. K.

Vir: Mojefinance.si, Freepik

Kadar Zmago Jelinčič Plemeniti nekaj podari, to nikoli ni le gesta brez ozadja. Če je bil v preteklosti znan po ekscentričnih političnih izjavah, je tokrat dvignil prah z nepričakovano potezo v svetu estrade. Damjan Murko, eden izmed najbolj prepoznavnih estradnikov v Sloveniji, je namreč za svoj 40. rojstni dan od Jelinčiča prejel darilo, ki nosi večjo težo, kot se zdi na prvi pogled.

Zbirateljski dragulj ali ironično sporočilo?

Po dostopnih informacijah je bil predmet darila zbirka redkih kovancev, med katerimi naj bi bili tudi tisti iz obdobja Tretjega rajha. Čeprav takšne numizmatične zbirke pogosto krožijo med zbiratelji, lahko izbira takšnega darila v politično občutljivem kontekstu hitro sproži dvome – gre zgolj za zgodovinsko zanimivost ali skrito simboliko?

Znano je, da Jelinčič strastno zbira tako staro orožje kot tudi zgodovinske kovance, med njimi tudi tiste iz obdobja, ki je zaznamovalo prejšnje stoletje. A to še ni najbolj presenetljiv del zgodbe.

“Damjan, s tem ti vračam dolg” – ali res?

Šok pa je sledil, ko je Jelinčič v opisu darila dodal pomenljivo izjavo:

“Darilo Damjanu za 40 let, ker mi je pred mnogo leti posodil okoli deset milijonov nemških (reichs) mark. Upam, da FURS ne bo ponovno poslal davčne kontrole.”

Ta trditev je dvignila kar nekaj obrvi. Deset milijonov reichsmark? Kdaj? Kako? Zakaj? Če upoštevamo, da je valuta nacistične Nemčije nehala veljati leta 1948, bi takšen znesek v današnjem času pomenil pravo bogastvo – ali pa popolno nesmiselnost.

Ali gre za šalo, provokacijo ali zgodovinsko nejasnost?

Če bi vzeli trditev dobesedno, bi to pomenilo, da je Murko v preteklosti razpolagal z ogromnimi vsotami, česar v njegovem javnem življenjepisu nikoli ni bilo zaznati. Kako bi nekdo, ki je zaslovel kot “štajerski slavček”, že v mladih letih razpolagal s takšnim kapitalom?

Obstajata dve verjetni razlagi:

1. Gre za šalo – znano je, da Jelinčič rad provocira in uporablja ironične izjave, s katerimi vznemirja javnost. Če je temu tako, je omemba reichsmark zgolj absurdna popestritev zgodbe.
2. Gre za prikrito kritiko FURS-a – Jelinčič je bil že večkrat v sporu s Finančno upravo Republike Slovenije in izjava o davčni kontroli bi lahko namigovala na njegove pretekle težave z obdavčitvijo premoženja.

Ne glede na razlago, je jasno eno: če bi Murko res kdaj posodil takšen znesek, bi bil danes med najbogatejšimi Slovenci – pa ni.

FURS, davčne kontrole in Jelinčičevi odnosi z oblastmi

Jelinčič je v preteklosti že večkrat javno izražal nezadovoljstvo s slovenskim davčnim sistemom, še posebej ko gre za preverjanje premoženja. Znano je, da je zbiratelj umetnin, orožja in drugih zgodovinskih artefaktov, kar pogosto pritegne zanimanje državnih organov. Njegova omemba FURS-a v kontekstu darila bi lahko bila opozorilo ali pa zgolj zbadljivka na račun birokracije.

Po drugi strani pa – ali je FURS res že imel opravka z Murkom? Za zdaj ni nobenih dokazov, da bi bil pevec pod drobnogledom finančnih organov, a če se bo razprava nadaljevala, bi lahko tudi ta plat postala predmet preverjanj.

Javnost – od dvomov do teorij zarote

Slovenci na take zgodbe nikoli ne ostanejo ravnodušni. Medtem ko eni vidijo v tem zgolj tipičen Jelinčičev humor, so se na družbenih omrežjih že pojavile teorije zarote:

• Ali Murko in Jelinčič res delita skupno finančno preteklost?
• Kaj pa, če je Jelinčič želel skriti kakšne druge transakcije?
• Je bila v ozadju kakšna politična igrica, ki je javnost še ne pozna?

In nenazadnje: bo FURS res sprožil kakšno preiskavo?

Kaj lahko pričakujemo?

Damjan Murko za zdaj ni podal nobenega komentarja, a če se bo držal svojega običajnega sloga, bo zagotovo poskrbel za še kakšno presenečenje. Glede na to, da rad izkorišča medijsko pozornost, se lahko zgodi, da bo zgodbo še dodatno razširil – ali pa bo vse skupaj elegantno ignoriral.

Jelinčič pa? On bo verjetno užival v kaosu, ki ga je sprožil – kot vedno.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

V zgodnjih jutranjih urah 8. februarja 2025 je v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Mirni izbruhnil požar, ki je grozil, da se bo razširil na celotno stavbo. Zaradi resnosti situacije je bil ob 4.35 uri aktiviran celoten Gasilski poveljniški okoliš (GPO) Mirna, vključno s prostovoljnimi gasilskimi društvi (PGD) Ševnica, Volčje Njive in Selo pri Mirni.

Hitro posredovanje gasilskih enot

Na kraj dogodka so izvozili z gasilskim vozilom GVC-1, gasilskim vozilom GVM-1 in 14 člani posadke. Zaradi možnosti širjenja požara na večjo površino je bila potrebna mobilizacija dodatnih enot. Gasilci so s hitrim in učinkovitim posredovanjem uspeli požar omejiti in ga dokončno pogasiti, s čimer so preprečili večjo materialno škodo in morebitne žrtve.

Prezračevanje prostorov in evakuacija stanovalcev

Po uspešnem gašenju so gasilci pristopili k prezračevanju zadimljenih prostorov, da bi odstranili nevarne pline in omogočili varno vrnitev stanovalcev v svoje domove. Stanovalci so bili med intervencijo evakuirani na varno, gasilci pa so poskrbeli za njihovo varnost in jih obveščali o poteku intervencije.

Ena oseba prepeljana v bolnišnico zaradi suma zastrupitve z ogljikovim monoksidom

Med intervencijo je bila ena oseba zaradi suma zastrupitve z ogljikovim monoksidom prepeljana v Splošno bolnišnico Novo mesto. Ogljikov monoksid je nevaren plin brez vonja in barve, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave ali celo smrt. Zato je pravočasno prepoznavanje simptomov in ustrezna medicinska oskrba ključnega pomena.

Pomen preventivnih ukrepov in požarne varnosti

Ta dogodek ponovno poudarja pomen preventivnih ukrepov in požarne varnosti v stanovanjskih objektih. Redni pregledi električnih in ogrevalnih naprav, pravilno shranjevanje vnetljivih snovi ter nameščanje detektorjev dima in ogljikovega monoksida lahko preprečijo tovrstne nesreče ali zmanjšajo njihove posledice.

Pohvala gasilcem za požrtvovalno delo

Gasilci so s svojo požrtvovalnostjo in strokovnostjo ponovno dokazali, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti. Njihova hitra reakcija in učinkovito ukrepanje sta preprečila večjo tragedijo ter zagotovila varnost stanovalcev. Občani se jim za to iskreno zahvaljujejo.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Ko v rokah držiš knjigo, ki je nastala izpod peresa 17-letne pisateljice, in ko prelistaš prve strani, ne da bi še poznal njeno ozadje, se ti morda niti ne sanja, da je avtorica še dijakinja. Iva Hancman, doma iz Prevalj na Koroškem, je s svojim literarnim prvencem “Mozaik” prepričala strokovno komisijo natečaja Mladi pisatelj leta 2024 in si prislužila laskavi naslov najobetavnejše mlade slovenske avtorice.

Njena pot do zmage pa ni bila zgolj naključje ali splet srečnih okoliščin. Za tem uspehom se skriva nešteto prebranih knjig, na tisoče zapisanih besed, iskanje lastnega sloga in predvsem nenehno premikanje meja svojih zmožnosti.

Kdo je Iva Hancman?

Na Koroškem, kjer se narava in tradicija prepletata s sodobnim utripom, je odraščala Iva, obdana s knjigami in zgodbami, ki so v njej puščale neizbrisne sledi. Šolanje nadaljuje na Gimnaziji Ravne na Koroškem, kjer se je izkazala ne le kot strastna bralka in nadarjena pisateljica, temveč tudi kot nekdo, ki razume moč besed.

“Neskončno sem hvaležna sebi v preteklosti, za čas, ki sem ga ob knjigah preživela več kot kjerkoli drugje, saj sem takrat sama sebi podarila besede in z njimi ljubezen do pisanja,” je povedala o svoji poti v svet literature.

V prihodnosti se vidi v svetu jezika in besed – ali kot prevajalka, urednica, morda celo poklicna pisateljica. Njeno razmišljanje in odnos do pisanja sta neverjetno zrela; že zdaj ji nekateri literarni poznavalci napovedujejo svetlo prihodnost.

O čem pripoveduje “Mozaik”?

“Mozaik” ni le zgodba o pisatelju, ki išče svoj navdih – je zgodba o vsakem izmed nas, ki se vsaj enkrat v življenju znajde na razpotju, ne prepričan, katera pot je prava.

Osrednji junak romana po številnih neuspehih zapusti domače kraje in se odpravi v Pariz, kjer začne novo življenje v skromnem gostišču sorojencev Vautour. V brezizhodnem položaju, ko se mu zdi, da se je svet zarotil proti njemu, ga nepričakovano pretrese srečanje s skrivnostno Thalie.

Je Thalie resnična muza ali zgolj plod njegove domišljije? Je uspeh nekaj, kar pride samo po sebi, ali moraš zanj plačati ceno – morda celo ceno lastnega miru?

Knjiga je polna simbolike in prefinjenih miselnih plasti, ki jo dvigajo nad povprečno mladinsko literaturo. Komisija natečaja je bila navdušena nad bogastvom jezika, ki po svoji slikovitosti in pesniški globini spominja na dela nekaterih uveljavljenih slovenskih literatov.

“Izjemno, res izjemno lepo pisanje, bogat besedni zaklad, ki bi ga pripisal zelo izkušenim pisateljem in ne 17-letnici, ki je zapisala svojo prvo knjigo,” je zapisala komisija v utemeljitvi zmage.

Zakaj je Ivin uspeh pomemben?

Slovenija je dežela pisateljev, a hkrati država, kjer mladi pogosto dvomijo o vrednosti pisanja kot poklica. Velikokrat se slišijo komentarji, da se “od pisanja ne da živeti”, da je literatura nekaj, kar lahko ostane zgolj hobi. Uspeh Ive Hancman pa je dokaz, da talent in predanost lahko odpirata vrata v svet književnosti.

Njena zgodba spominja na začetke številnih velikih avtorjev, ki so nekoč prav tako kot ona tipkali svoje prve rokopise, polni dvomov, a hkrati prepričani, da si njihove zgodbe zaslužijo biti slišane.

V tem smislu Iva Hancman ni zgolj zmagovalka literarnega natečaja – je simbol mlade generacije, ki upa, ustvarja in verjame, da lahko besede še vedno spreminjajo svet.

O natečaju Mladi pisatelj leta

Natečaj Mladi pisatelj leta, ki ga organizira Založba 5KA, vsako leto ponudi priložnost mladim piscem, starim od 10 do 17 let, da dokažejo svoj talent. Pogoji so zahtevni – napisati morajo pravo knjigo, dolgo vsaj 40 strani, kar zahteva vztrajnost, disciplino in predvsem iskreno ljubezen do pisanja.

Zmagovalec prejme ne le tiskano izdajo svoje knjige, temveč tudi možnost, da se njegova dela znajdejo na knjižnih policah knjižnic in knjigarn. To ni le nagrada – to je odskočna deska v literarni svet.

Natečaj za leto 2025 je že odprt, zato je Ivin uspeh lahko dodatna spodbuda vsem mladim ustvarjalcem, ki sanjajo o tem, da bi nekoč na knjižnih policah zagledali svoje ime.

Več informacij je na voljo na www.zalozba5ka.com.

Vir: Zalozba5ka

Slovenija že dolgo potrebuje celovito pokojninsko reformo, saj se prebivalstvo stara, pokojninska blagajna pa že leta deluje pod pritiskom. Čeprav spremembe niso presenečenje, so predlogi vlade dvignili kar nekaj prahu – in upravičeno. Mnogi se sprašujejo: bo reforma res izboljšala razmere upokojencev ali pa bo zgolj odložila težave za prihodnje generacije?

Osnutek reforme naj bi vlada obravnavala marca 2025, javnost pa že zdaj razpravlja o tem, kako bodo spremembe vplivale na posameznike, ki so tik pred upokojitvijo, in na tiste, ki jih ta čaka šele čez desetletja.

Višji odmerni odstotek – a kaj to pomeni v praksi?

Ena izmed najbolj odmevnih sprememb je postopno zvišanje odmernega odstotka – ključnega parametra, ki določa višino pokojnine.

Trenutno znaša 63,5 % za 40 let delovne dobe, po novem pa naj bi se do 2034 zvišal na 70 %. To pomeni, da bodo pokojnine višje – a le za tiste, ki bodo dosegli polno delovno dobo.

Kaj pa tisti, ki niso zbrali 40 let delovne dobe? Tu ostajajo mešana občutja. Za 15 let delovne dobe bo odmerni odstotek znašal 30 %, kar še vedno pomeni, da bodo nizke pokojnine ostale realnost za številne upokojence, ki so večino življenja delali v negotovih zaposlitvah ali krajši delovni čas.

Daljše obdobje za izračun pokojninske osnove – komu v korist?

Trenutno se pokojninska osnova izračunava na podlagi 24 zaporednih najugodnejših let, kar pomeni, da lahko zavarovanec izloči slabša leta in si na ta način zagotovi višjo osnovo za pokojnino.

Po novem pa bo obdobje za izračun postopoma podaljšano na 40 let – vendar s pomembno olajšavo: pet najslabših let bo izločenih.

Ta ukrep je smiselno pogledati z dveh zornih kotov:

1. Za delavce s stabilno kariero in visokimi plačami skozi vso delovno dobo bo ta sprememba pomenila manjšo razliko v pokojnini.
2. Za tiste, ki so imeli nepredvidljive dohodke, so v določenih obdobjih ostali brez zaposlitve ali so delali v slabše plačanih sektorjih, pa lahko pomeni nižjo pokojninsko osnovo, saj bo vanjo vključenih več let z nižjimi prihodki.

Kasnejša starostna meja – bomo delali do smrti?

Vse več držav zaradi podaljševanja življenjske dobe in večjega pritiska na pokojninske blagajne dviguje upokojitveno starost – Slovenija ni izjema.

Trenutno lahko zavarovanec, ki ima 40 let delovne dobe, odide v pokoj pri 60 letih. Po novem pa bo ta meja do 2035 dvignjena na 62 let.

Tisti, ki imajo manj kot 40 let zavarovalne dobe, bodo morali delati dlje. Reforma predvideva, da bo pravica do starostne pokojnine brez dodatnih pogojev nastopila pri 67 letih – podoben sistem že velja v Nemčiji, Italiji in številnih drugih evropskih državah.

A ostaja vprašanje – ali bodo delovna mesta to omogočala?

Slovenski trg dela se že zdaj sooča s težavami pri zaposlovanju starejših delavcev. Bo 65-letni gradbeni delavec res lahko delal še dve leti dlje? Bo 66-letna medicinska sestra še sposobna opravljati nočne izmene?

Kdo bo z reformo pridobil in kdo izgubil?

KDO PRIDOBI?

• Delavci z dolgimi in stabilnimi karierami – višji odmerni odstotek bo povečal njihove pokojnine.
• Tisti, ki so imeli slaba leta na začetku ali koncu kariere – ker bodo lahko izločili 5 najslabših let.

KDO IZGUBI?

• Delavci, ki nimajo 40 let delovne dobe – upokojitev bo možna šele pri 67 letih.
• Tisti z nestabilnimi prihodki skozi celotno kariero – daljše obdobje za izračun pokojninske osnove lahko pomeni nižjo pokojnino.

Je to dolgoročna rešitev ali zgolj obliž?

Namen reforme je zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema, a mnogi opozarjajo, da so spremembe premalo radikalne.

V večini evropskih držav se že razpravlja o kombiniranem modelu pokojnin, kjer javna pokojnina predstavlja le del končnega zneska, preostanek pa mora posameznik zbrati z dodatnim varčevanjem. V Sloveniji ta model še ni resno zaživel – toda bo dolgoročno neizogiben?

Bo reforma res prinesla večjo socialno varnost starejših ali pa bo zgolj podaljšala agonijo trenutnega sistema?

Ostaja veliko vprašanj, a eno je jasno – spremembe prihajajo, in to prej, kot si morda mislimo.

Napisal: E. K.

Vir: necenzurirano.si, Freepik