Oven (21. marec – 19. april) – Nov začetek in energija

Ovni, današnji dan vam bo prinesel občutek svežine in novih priložnosti. Na delovnem mestu boste blesteli z odločnostjo, v zasebnem življenju pa boste pripravljeni na spremembe. Zaupajte svoji intuiciji!

Bik (20. april – 20. maj) – Vztrajnost in nagrada

Biki, vaša trdna volja bo danes obrodila sadove. Na delovnem mestu boste končno videli rezultate svojega dela, v osebnih odnosih pa se vam obeta prijetno presenečenje. Ne bojte se sprejeti pohval!

Dvojčka (21. maj – 20. junij) – Pogovori in priložnosti

Dvojčki, danes bo komunikacija ključ do uspeha. Na delovnem mestu boste očarali s svojim načinom izražanja, v ljubezni pa se obeta zanimiv pogovor, ki lahko spremeni potek dogodkov. Bodite odprti!

Rak (21. junij – 22. julij) – Čustva in intuicija

Raki, danes se boste še posebej močno zavedali svojih občutkov. Na delovnem mestu se ne prenaglite s sklepanjem zaključkov, v zasebnem življenju pa prisluhnite srcu. Odgovor, ki ga iščete, je bližje, kot mislite.

Lev (23. julij – 22. avgust) – Uspeh in vpliv

Levi, danes boste v središču pozornosti! Na delovnem mestu boste poželi priznanje za svoje delo, v družbi pa boste navdušili s svojo karizmo. Izkoristite to energijo za nekaj velikega!

Devica (23. avgust – 22. september) – Red in stabilnost

Device, danes bo od vas zahtevalo organiziranost in potrpežljivost. Na delovnem mestu se izogibajte prenagljenim odločitvam, doma pa poskrbite za stvari, ki že dolgo čakajo na vašo pozornost. Rezultati vas bodo zadovoljili.

Tehtnica (23. september – 22. oktober) – Ljubezen in harmonija

Tehtnice, danes bo dan kot nalašč za reševanje nesporazumov in krepitev odnosov. Na delovnem mestu bo vaša diplomatska narava pomagala zgladiti napetosti, v ljubezni pa pričakujte čustveno poglobitev.

Škorpijon (23. oktober – 21. november) – Moč in strast

Škorpijoni, danes boste občutili močan zagon za premike v karieri in osebnem življenju. Na delovnem mestu boste blesteli s svojo predanostjo, v ljubezni pa se bo zgodilo nekaj nepričakovanega. Pripravite se na intenziven dan!

Strelec (22. november – 21. december) – Pustolovščina in optimizem

Strelci, danes boste željni novih izkušenj. Na delovnem mestu se ne bojte sprejeti izziva, v osebnem življenju pa vas čaka nekaj, kar bo prebudilo vaš pustolovski duh. Čas je za premik naprej!

Kozorog (22. december – 19. januar) – Načrti in uspeh

Kozorogi, danes boste izjemno osredotočeni na dolgoročne cilje. Na delovnem mestu boste naredili pomemben korak naprej, v zasebnem življenju pa si vzemite trenutek za razmislek o prihodnosti. Vztrajnost se bo obrestovala!

Vodnar (20. januar – 18. februar) – Navdih in ustvarjalnost

Vodnarji, danes boste polni inovativnih idej. Na delovnem mestu boste našli rešitev za težavo, ki je dolgo vztrajala, v ljubezni pa se vam obeta svež veter. Bodite drzni in izrazite svoje resnične želje!

Ribi (19. februar – 20. marec) – Mir in refleksija

Ribe, danes je odličen dan za umik vase in razmislek. Na delovnem mestu se izogibajte konfliktom, v osebnem življenju pa poskrbite za svoje notranje ravnovesje. Intuicija vam bo pokazala pravo pot.

Naj bo 1. februar dan novih začetkov, pozitivnih sprememb in notranjega miru!

Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik

Ko se v zimskih mesecih sprehajamo skozi trgovino, nas pogosto premami značilen vonj svežih mandarin, ki kar kličejo po tem, da jih vzamemo domov. Sočne, sladke in polne vitaminov – z njimi nas starši že od otroštva prepričujejo, da bomo s pomočjo vitamina C pregnali prehlad in okrepili imunski sistem. Toda, ali ste vedeli, da lahko mandarine ob prekomernem uživanju močno obremenijo dva vitalna organa – jetra in želodec?

Mandarine – neprecenljiv vir zdravja, a kje je meja?

Mandarine niso le slastna zimska poslastica, temveč tudi pravi rudnik hranil. So bogate z vitaminom C, ki pomaga pri absorpciji železa, spodbuja tvorbo kolagena in krepi odpornost. Vsebujejo tudi vitamine B6, folno kislino, kalij in vlaknine, zaradi česar so odlična izbira za ljudi, ki želijo izboljšati prebavo ali uravnavati krvni tlak.

Vendar pa nutricionisti opozarjajo, da kljub vsem koristim pretiravanje z mandarinami ni priporočljivo, saj lahko povzroči več zdravstvenih težav, kot bi si mislili.

1. Jetra: fruktoza – sladkor, ki se ne porablja kot glukoza

Ko zaužijemo sladkor, naše telo običajno predela glukozo, ki se porabi za energijo ali shrani v mišicah kot glikogen. Fruktoza, naravno prisotna v sadju, pa se presnavlja drugače – izključno v jetrih.

Kaj to pomeni?
Če zaužijemo več fruktoze, kot jo telo lahko porabi, se presežek ne spremeni v energijo, temveč se pretvori v maščobo. To lahko poveča tveganje za razvoj nealkoholne zamaščenosti jeter (NAFLD) – bolezni, ki je pogosto posledica prehrane z visokim vnosom sladkorjev.

Nutricionisti opozarjajo, da že nekaj mandarin lahko zadosti dnevnemu priporočenemu vnosu fruktoze (okoli 40 g), zato je pri ljudeh, ki imajo težave z jetri, pomembno, da jih uživajo zmerno.

2. Želodec: kisline in prebavne težave

Mandarine sodijo med najbolj kisla sadja, kar pomeni, da lahko pri nekaterih ljudeh dražijo želodčno sluznico in celo povzročijo težave pri prebavi.

Kdo bi moral biti posebej previden?

• Ljudje z gastritisom ali občutljivim želodcem, saj lahko kisline poslabšajo simptome.
• Osebe, ki trpijo za refluksno boleznijo (GERB) – kisline iz mandarin lahko sprožijo zgago in neprijetno kislino v požiralniku.
• Tisti, ki imajo sindrom razdražljivega črevesja (IBS), saj lahko presežek citrusov povzroči napihnjenost in krče.

Nutricionisti zato priporočajo, da mandarin ne uživamo na prazen želodec, saj lahko močne kisline sprožijo prebavne težave. Najbolje jih je jesti po obroku ali kot del zdrave malice, ki vključuje tudi beljakovine ali zdrave maščobe.

3. Mit o tem, da mandarine pomagajo pri hujšanju

Velikokrat slišimo, da so mandarine idealna izbira za ljudi, ki želijo izgubiti odvečne kilograme. Drži, da imajo nizko kalorično vrednost (približno 50 kcal na 100 g), vendar pa lahko zaradi visoke vsebnosti fruktoze sprožijo povečano željo po sladkem.

Zakaj?
Ko telo predela fruktozo, ta ne stimulira hormona leptina, ki nadzoruje občutek sitosti. To pomeni, da lahko pojemo več mandarin, kot bi jih sicer, ne da bi se dejansko počutili siti.

Priporočilo?
Namesto da pojeste tri ali štiri mandarine naenkrat, jih kombinirajte z beljakovinami – na primer grškim jogurtom, skuto ali oreščki. To bo upočasnilo absorpcijo sladkorjev in preprečilo nenadne napade lakote.

Koliko mandarin je torej priporočljivo pojesti dnevno?

Nutricionisti svetujejo zmernost – dve do tri mandarine na dan so povsem varna izbira za večino ljudi. Če pa imate težave z jetri ali želodcem, je bolje ostati pri eni mandarini dnevno ali pa posegati po manj kislem sadju, kot so jabolka, banane ali breskve.

Najboljši čas za uživanje mandarin?

• Dopoldne, ko telo lažje prebavi fruktozo in jo uporabi za energijo.
• Ne na prazen želodec!
• V kombinaciji z drugimi hranili, da se prepreči skok sladkorja v krvi.

So mandarine zdrave? Da, a zmernost je ključna!

Mandarine so zagotovo bogat vir hranil, ki lahko pripomorejo k močnejšemu imunskemu sistemu in boljši prebavi, vendar jih je treba uživati premišljeno.

Če jih pojeste v prevelikih količinah, lahko:

• Obremenijo jetra zaradi visoke vsebnosti fruktoze.
• Povzročijo prebavne težave pri ljudeh z občutljivim želodcem.
• Povečajo željo po sladkem, kar lahko oteži nadzor nad prehrano.

Rešitev? Jejte jih v zmernih količinah, kombinirajte jih z drugimi hranili in ne pozabite – nobena hrana ni popolnoma škodljiva ali popolnoma zdrava. Pomembno je, kako jo vključimo v svojo prehrano!

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

V tehnološkem svetu se zdi, da vsak teden prinese novo dramo, a to, kar se dogaja po prihodu DeepSeek R1, je zgodba, ki bi lahko premešala karte v celotni industriji umetne inteligence. Startup iz Kitajske je v pičlih nekaj dneh zatresel temelje ameriških tehnoloških velikanov, saj ponuja rešitev, ki bi lahko izničila njihovo največjo prednost – tehnološko in cenovno dominacijo.

Medtem ko vlagatelji Google, Microsoft in OpenAI gledajo s strahom, se zdi, da bi iz vsega tega lahko Apple potegnil največjo korist. Kako? Ker DeepSeek ne ogroža Applove vizije umetne inteligence, temveč jo – paradoksalno – lahko celo okrepi.

DeepSeek R1 – Kitajska grožnja ali prihodnost umetne inteligence?

DeepSeek R1 je model umetne inteligence, ki po zmogljivostih že zdaj tekmuje z največjimi ameriškimi AI sistemi, a ključno vprašanje, ki je presenetilo vse analitike, je: Kako jim je to uspelo s toliko nižjimi stroški?

Odgovor je preprost – DeepSeek uporablja manj zmogljive čipe, a jih optimizira do maksimuma. Medtem ko se OpenAI in Google zanašata na drage Nvidia čipe, ki jih poganja infrastruktura vredna milijarde dolarjev, DeepSeek stavi na cenejše, manj potratne rešitve. To pomeni, da lahko zagotavlja enako zmogljivost, a po bistveno nižji ceni.

Trg se je odzval panično. Delnice nizozemskega ASML, ki izdeluje stroje za proizvodnjo najzmogljivejših čipov, so padle za 7 %. Še huje pa jo je skupila Nvidia, katere delnice so v enem dnevu strmoglavile za neverjetnih 17 % – kar pomeni več deset milijard dolarjev izbrisanega tržnega kapitala.

Google, Microsoft in OpenAI v težavah – Apple pač ne!

Tehnološki giganti, ki so do zdaj postavljali pravila igre, so čez noč dobili izjemno nevarnega tekmeca. Google in OpenAI sta svojo poslovno strategijo zgradila na dragi infrastrukturi – če se izkaže, da je DeepSeekov model enako zmogljiv, a cenejši, se lahko njuni prihodki resno zamajejo.

A Apple? Apple se ne igra iste igre.

Njihova strategija pri umetni inteligenci nikoli ni temeljila na tem, da bi imeli najbolj zmogljiv model – nasprotno, njihov cilj je umetno inteligenco integrirati neposredno v svoje izdelke. Gene Munster, partner v podjetju Deepwater Asset Management, je dejal, da bi Apple lahko močno profitiral, če bi stroški razvoja UI modelov padli. Zakaj? Ker Apple ne želi tekmovati z OpenAI ali Google na njihovem terenu, temveč želi umetno inteligenco uporabiti kot dodano vrednost svojih naprav.

Če lahko Apple svoje AI funkcije – ki jih že zdaj postopoma uvajajo pod znamko “Apple Intelligence” – razvije po nižji ceni kot konkurenca, bi to pomenilo ogromno prednost za podjetje.

Apple Intelligence – as v rokavu?

Apple je bil v preteklosti pogosto kritiziran zaradi “počasnosti” pri uvajanju umetne inteligence. Ko so Google, Microsoft in OpenAI že tekmovali s supernaprednimi modeli, Apple sploh še ni imel resne AI strategije.

A zdaj se zdi, da so čakali na pravi trenutek. Lansko leto so predstavili Apple Intelligence – svoj sistem umetne inteligence, ki bo integriran v njihove naprave.

William Kerwin, analitik pri Morningstarju, je poudaril, da Apple razmišlja dolgoročno – ne želijo imeti najmočnejše umetne inteligence, temveč želijo zgraditi AI, ki je uporabniku prijazna in tesno povezana z njihovim ekosistemom. Jacob Bourne iz Emarketerja je dodal, da bi Apple lahko umetno inteligenco integriral hitreje in ceneje, če se izkaže, da DeepSeek dejansko omogoča nižje stroške učenja modelov.

To bi pomenilo, da bi Apple Intelligence postal bistveno bolj dostopen za široko množico uporabnikov, kar bi še dodatno povečalo priljubljenost iPhonov, MacBookov in iPadov.

Kdo si lahko privošči izgube in kdo ne?

Eden ključnih dejavnikov pri umetni inteligenci so stroški – kdo si lahko privošči večletno vlaganje v infrastrukturo, brez takojšnjih donosov?

Meta bo letos vložila 60 milijard dolarjev v UI infrastrukturo – z upanjem, da se jim to dolgoročno obrestuje. Google in Microsoft gresta po isti poti. Apple pa? Apple je znan po tem, da ne investira v stvari, ki jih ne more takoj monetizirati. Če se DeepSeek izkaže za uspešnega, bo Apple imel priložnost dobiti dostop do vrhunskih modelov UI po nižji ceni – ne da bi moral vložiti 60 milijard dolarjev kot Meta.

Prihodnost: Apple zmaga brez boja?

Čeprav je trenutno še prezgodaj napovedovati dolgoročne posledice DeepSeekovega prihoda, je jasno, da je trg umetne inteligence v stanju prestrukturiranja.

Google, Microsoft in OpenAI morajo dokazati, da je njihov model dražje proizvodnje UI še vedno najboljša strategija. Apple pa lahko preprosto počaka in izkoristi cenejše tehnologije, ki jih DeepSeek prinaša na trg.

Ali bo Apple v prihodnosti popolnoma prevladal na področju umetne inteligence? Morda ne – a ena stvar je jasna: če se DeepSeek izkaže za prebojno tehnologijo, bo Apple eden redkih velikanov, ki bo profitiral, ne pa izgubil.

Napisal: E. K.

Vir: Reuters, Pexels

V zadnjih dneh tehnološka industrija z zadržanim dihom spremlja presenetljivo blokado aplikacije umetne inteligence DeepSeek v Italiji, ki jo je izvedel tamkajšnji regulator za varstvo osebnih podatkov, znan kot Garante. Razlog? Pomanjkljive informacije o tem, kako DeepSeek obdeluje podatke uporabnikov. A mnogi se sprašujejo – ali gre res zgolj za zaščito zasebnosti ali pa se v ozadju skriva večji geopolitični spopad med Zahodom in Kitajsko na področju umetne inteligence?

Kaj je DeepSeek in zakaj povzroča paniko med tehnološkimi velikani?

DeepSeek, ki prihaja iz Kitajske, je v zelo kratkem času postal izjemno priljubljen – ne samo na domačem trgu, ampak tudi v Evropi in ZDA. Gre za umetno inteligenco naslednje generacije, ki je, kot pravijo razvijalci, hitrejša, učinkovitejša in predvsem cenejša alternativa ChatGPT-ju in drugim ameriškim modelom umetne inteligence.

Njegov ključni adut? Optimiziran sistem, ki za delovanje porabi manj podatkov, kar pomeni, da je stroškovno dostopnejši in prijaznejši do uporabnikov, ki skrbijo za svojo zasebnost. Ironično, prav ta vidik je postal osrednja točka italijanskega regulatorja, ki je zahteval podrobnejše informacije o tem, katere osebne podatke DeepSeek zbira, kako jih obdeluje in – kar je ključno – kje jih hrani.

Italija stopila na zavoro – kaj to pomeni za evropski trg?

Po uradnih informacijah je Italija že v sredo onemogočila prenos aplikacije iz trgovin Google Play in Apple App Store, saj DeepSeek ni pravočasno dostavil odgovorov na vprašanja regulatorja. To pomeni, da so italijanski uporabniki dejansko odrezani od enega najhitreje rastočih AI orodij na svetu.

Regulator Garante je v svoji izjavi navedel, da so bile informacije, ki jih je prejelo od podjetij, povezanih z DeepSeekom, “popolnoma nezadostne”, zaradi česar je bila blokada neizogibna. Prav tako so sprožili uradno preiskavo, ki bo preverila, ali aplikacija morda krši evropsko zakonodajo o varstvu podatkov, znano kot GDPR.

Prvi veliki udarec Kitajski v Evropi – naključje ali vzorec?

Zanimivo je, da to ni prvi primer blokade napredne umetne inteligence v Italiji. Spomnimo, leta 2023 je Italija začasno prepovedala dostop do ChatGPT, ki ga podpira Microsoft, zaradi domnevnih kršitev pravil o zasebnosti. Po nekaj tednih in številnih prilagoditvah je OpenAI nato uspel vrniti svojo storitev v Italijo.

Toda DeepSeek je drugačna zgodba. Gre za kitajski produkt – in ravno to bi lahko bil ključni dejavnik v ozadju te blokade.

V času, ko se Evropa in ZDA vedno bolj odmikata od kitajskih tehnologij, predvsem v imenu kibernetske varnosti in zaščite osebnih podatkov, ta ukrep deluje kot logičen naslednji korak v širšem tehnološkem spopadu med Vzhodom in Zahodom. Podobno so že doletele prepovedi aplikacije TikTok v javnih ustanovah številnih držav, pa tudi omejitve na področju uvoza kitajskih polprevodnikov in telekomunikacijske opreme podjetja Huawei.

Se bo DeepSeek moral umakniti iz Evrope?

Za zdaj se DeepSeek uradno še ni odzval na dogajanje v Italiji, kar pa je morda še večji znak alarma. Običajno podjetja, ki so resna glede globalne širitve, takoj poskušajo vzpostaviti dialog z regulatorji in poiskati kompromisne rešitve. Če bo DeepSeek v prihodnjih dneh ostal tiho, bi to lahko pomenilo, da se bo raje umaknil iz Evrope, kot pa da bi tvegal ostrejše ukrepe v drugih državah.

A tudi če podjetje sprejme pravne zahteve Italije in prilagodi svoje delovanje evropskim standardom, je veliko vprašanje, ali bo lahko prepričalo še druge evropske regulatorje, ki bodo verjetno pozorno spremljali to dogajanje.

Kaj pravijo vlagatelji in tehnološka industrija?

Zanimivo je, da je blokada DeepSeeka močno vplivala tudi na globalni tehnološki trg. Delnice ameriških tehnoloških velikanov, kot sta Microsoft in Alphabet (Google), so po objavi novice pridobile na vrednosti, saj so vlagatelji videli to kot znak, da bo konkurenca iz Kitajske imela težjo pot pri prodoru na zahodne trge.

Po drugi strani pa je blokada še dodatno zamajala zaupanje v kitajsko tehnološko industrijo, ki se v zadnjih letih sooča z vse več pritiski iz tujine. Evropska podjetja, ki so odvisna od kitajskih tehnoloških rešitev, se zdaj sprašujejo, ali bodo morala kmalu poiskati alternative.

Bitka za umetno inteligenco se zaostruje

Čeprav Italija svojo odločitev utemeljuje s skrbjo za varstvo osebnih podatkov, je jasno, da gre za veliko večji geopolitični premik. Kitajska tehnologija, tudi ko je bolj inovativna in konkurenčna, v Evropi ne bo imela lahke poti.

Bo DeepSeek uspel prepričati regulatorje ali bo sledil usodi številnih drugih kitajskih podjetij, ki so morala umikati svoje storitve z evropskega trga?

Če bo Italija vztrajala pri blokadi, je le vprašanje časa, kdaj bodo podoben ukrep uvedle tudi druge evropske države. Umetna inteligenca postaja novo bojišče med Kitajsko in Zahodom – in vojna se šele začenja.

Napisal: E. K.

Vir: Reuters, DeepSeek

Bolniški stalež – pravica vsakega zaposlenega, kadar zdravje ne dopušča opravljanja dela. A kaj, ko se bolniška vedno znova začne tik pred podaljšanim vikendom, praznikom ali ob koncu tedna? Je to zgolj naključje ali premišljena taktika? Delodajalci sumijo, da gre v nekaterih primerih za sistematične zlorabe, ki jim je – kljub strogim pravilom – težko dokazati.

Kdo plačuje račun za bolniško?

V Sloveniji delodajalec krije nadomestilo plače v prvih 30 dneh bolniškega staleža, po tem obdobju stroške prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). In prav v tej razliki pogosto leži razlog za trenja. Delodajalci opozarjajo, da naraščajoče število kratkotrajnih bolniških odsotnosti močno obremenjuje podjetja, saj pogosto pridejo nepričakovano in otežujejo organizacijo dela.

Podatki kažejo, da so bili slovenski zaposleni v letu 2023 na bolniški kar 1.173.290-krat, kar je precej nad evropskim povprečjem. V desetletju se je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti povečal z 3,9 % na skoraj 6 %. A čeprav so mnoge odsotnosti povsem upravičene, se pojavljajo tudi očitni vzorci, ki vzbujajo sum.

Kako zdravniki prepoznajo morebitne zlorabe?

V praksi osebni zdravniki redno odkrivajo nenavadne vzorce pri nekaterih pacientih. Nekateri bolniki so na bolniškem staležu ob sumljivo podobnih datumih vsako leto – pogosto se težave pojavijo ob četrtkih ali petkih, pred prazniki ali ob koncu meseca.

Sum vzbujajo tudi primeri, ko pacient zahteva bolniško zgolj prek elektronske pošte, brez jasnih simptomov ali brez želje po pregledu. Zdravniki poročajo, da so pred epidemijo večinoma izvajali fizične preglede, zdaj pa se bolniški staleži do treh dni podeljujejo tudi na daljavo, če pacient ne navaja resnih simptomov.

V ZD Ljubljana so potrdili, da zdravniki hitro opazijo morebitne zlorabe. Pri pacientih, ki bolniško podaljšujejo brez ustrezne medicinske podlage, jih običajno povabijo na pregled, a če se ta večkrat izmika, se pojavijo dvomi o resnični bolezni.

Zlorabe: Kako jih lahko preverijo delodajalci?

Podjetja imajo nekaj pravnih možnosti, a postopek ni vedno enostaven.

• Delodajalci lahko preverjajo bolniško odsotnost v prvih 30 dneh, ko jo sami financirajo. Lahko zahtevajo dodatne zdravniške dokaze ali celo vložijo zahtevo na ZZZS, da bolniško stalež preveri imenovani zdravnik.

• Detektivi postajajo vse pogostejša praksa. Če delodajalec sumi, da je njegov zaposleni na bolniški, a hkrati opravlja drugo delo (na primer dela na črno ali se ukvarja s fizičnimi aktivnostmi, ki ne ustrezajo prijavljeni diagnozi), lahko nadzor zaupa licenciranemu detektivu. Ti fotografirajo in dokumentirajo kršitve, kar lahko služi kot dokaz pri morebitnih delovnopravnih postopkih.

• Kaj se zgodi, če se zloraba dokaže? Če delodajalec pridobi dokaz, da zaposleni neupravičeno koristi bolniško, lahko v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih zaposlenemu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Primer iz prakse: Bolna ali na morju?

Lani poleti je primer iz Maribora šokiral zdravstvene delavce. Pacientka je pri osebni zdravnici iz ZD Adolfa Drolca zaprosila za bolniški stalež zaradi slabega počutja, bruhanja in driske. Ker je spadala v ranljivo skupino, jo je zdravnica naročila na laboratorijske preiskave. A pacientke tam ni bilo.

Po telefonu je sporočila, da je preslabotna, da bi zapustila kopalnico. Ker se nato ni več oglašala na telefon, je zdravnica aktivirala reševalce, policijo in gasilce, saj je sumila, da je pacientka v življenjski nevarnosti. Ko so razbili vrata njenega stanovanja, so ugotovili, da je prazno. Kje je bila pacientka? Na dopustu ob morju.

Ko se je vrnila, je zdravnico vprašala, kako bosta uredili bolniški stalež – seveda ga ni dobila. A kazenskih sankcij kljub vsemu ni bilo, saj zakonodaja ne predvideva kazni za takšno zlorabo, če zdravnik pravočasno zavrne odobritev staleža.

Kaj pravijo zdravniki?

Mnogi družinski zdravniki priznavajo, da je zlorab bolniških preveč, a da sami nimajo dovolj moči, da bi jih preprečevali.

• Simona Repar Bornšek, družinska zdravnica, opozarja: “Če pacient goljufa, goljufa mene. Če me zavede pri diagnozi, ne morem strokovno opravljati svojega dela.”

• Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) opozarja, da bi bilo treba sistem modernizirati in omogočiti lažje preverjanje sumov zlorab. “Absentizem močno obremenjuje podjetja, potrebujemo jasnejše postopke nadzora.”

Ali je rešitev v strožji zakonodaji?

Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami sorazmerno visoko bolniško nadomestilo in relativno dolg bolniški stalež.

• Nemčija ima sistem, kjer lahko podjetje zelo hitro pridobi zdravniško preverjanje, če sumi v zlorabo.

• Švedska ima precej strožji sistem – prvih nekaj dni zaposleni sploh ne prejmejo nadomestila, kar spodbudi ljudi, da se na delo vrnejo čim prej.

Bi bila podobna rešitev mogoča v Sloveniji? Mnenja so deljena. Zagovorniki sprememb opozarjajo, da trenutni sistem preveč spodbuja absentizem, medtem ko sindikati vztrajajo, da bi strožji ukrepi lahko škodovali tistim, ki so resnično bolni.

Poštenost ali prebrisana taktika?

Bolniški stalež je pomembna pravica, ki varuje zdravje zaposlenih, a obenem mora biti sistem odporen na zlorabe.

Ali bi morali poostriti nadzor? Uvesti strožje sankcije? Ali pa bi morali predvsem delati na zaupanju med delodajalci in zaposlenimi? Odgovori niso enostavni, a dejstvo ostaja – ko bolniška postane sinonim za podaljšane vikende, sistem postane nevzdržen.

Napisal: E. K.

Vir: ZZSS, Freepik

Januar 2025 se bo v zgodovino zapisal kot eden najtoplejših januarjev zadnjih desetletij – v povprečju je bil za kar 3 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, kar so občutili tako prebivalci Slovenije kot preostale Evrope. Medtem ko so nekatere regije v preteklosti že doživljale mile zime, je tokratna situacija povsem drugačna – tudi v Moskvi, ki je sicer poznana po ledenih zimah, snega praktično ni.

Vremenoslovci že dlje časa opozarjajo na vpliv polarnega vrtinca, ki je v začetku zime ostal močan in stabilen, posledično pa ni dovolil vdora hladnega zraka v nižje geografske širine. Toda pozor – februarske vremenske napovedi nakazujejo pomembne spremembe! Bi lahko nenadna destabilizacija polarnega vrtinca Evropi prinesla mrzlo presenečenje?

Januar brez prave zime: Smo v obdobju nove normalnosti?

Ko so v preteklosti govorili o “mild winter” ali blagi zimi, so običajno mislili na obdobja, ko je bilo nekoliko manj snega ali so temperature nihale okoli ledišča. A to, kar smo videli letos, je nekaj povsem drugega.

• Moskva, ki je vajena temperatur globoko pod lediščem, je konec januarja ostala brez snežne odeje, kar se je v zadnjih 30 letih zgodilo le leta 2007. Takrat pa je sneg vseeno padel v drugi polovici zime. Letos? Napovedi pravijo, da bi lahko bil februar prav tako večinoma brez snega.
• Tudi Ljubljana in Maribor sta januar preživela brez večje snežne epizode, kar ni ravno običajno. Res je, da smo v preteklih letih že videli zime, kjer je bilo manj snega, toda letošnja zima se razlikuje po tem, da je odsoten tudi običajni hlad, ki bi omogočil vsaj občasno sneženje na nižjih nadmorskih višinah.
• Temperature so bile pogosto tudi do 5 °C višje od povprečja, kar pomeni, da je bilo v večjem delu Evrope bolj podobno poznemu marcu kot pravemu januarju.

Februar: Prihaja vremenski zasuk?

A prav tu se zgodba zaplete. Čeprav se je zima zdela izgubljena, meteorologi zdaj opozarjajo na morebitno destabilizacijo polarnega vrtinca. Kaj to pomeni v praksi?

• Polarni vrtinec deluje kot ogromen vrtinec hladnega zraka, ki se v zimskem času nahaja nad Arktiko. Ko je močan, deluje kot nekakšen pokrov, ki zadržuje mraz v visokih geografskih širinah. Ko pa oslabi – kot kažejo trenutni modeli –, se lahko del hladnega zraka razlije proti jugu, kar lahko povzroči močno ohladitev tudi v Evropi.
• Evropa bi lahko doživela hladen preobrat, a vprašanje ostaja: ali bo dovolj intenziven, da bi končno prinesel zimske pogoje v nižje ležeče predele?
• Nekateri meteorološki modeli napovedujejo obdobje ohladitve v drugi polovici februarja, ki bi lahko prineslo vsaj začasne snežne padavine tudi v Sloveniji. Seveda ne govorimo o mesec dni trajajočem zimskem mrazu, a če se bo napoved uresničila, bi lahko videli vsaj nekaj dni prave zime.

Napoved za Slovenijo: Kaj pričakovati v prihodnjih tednih?

• Začetek februarja: Stabilno vreme z občasno povečano oblačnostjo, a večinoma suho. Temperature bodo ostale relativno visoke, predvsem čez dan, ko se bodo gibale med 5 °C in 10 °C, na Primorskem še nekoliko višje.
• Drugi teden februarja: Prvi znaki sprememb – pričakovati je lahko postopno znižanje temperatur in prvi resnejši vdor hladnega zraka iz severa. Če bo ohladitev dovolj močna, bi lahko sredi meseca videli prve večje snežne padavine na nižjih nadmorskih višinah.
• Tretji teden februarja: Po trenutnih podatkih se bo hladnejše vreme obdržalo, a vprašanje ostaja, kako intenzivna bo morebitna ohladitev. Ali lahko februar popravi vtis povsem izgubljene zime?

Kaj pa pomlad? Se bo trend nadaljeval?

Vremenoslovci že opozarjajo, da bi lahko bila pomlad hitrejša in zgodnejša, saj trenutne dolgoročne projekcije nakazujejo, da bi lahko bile temperature v marcu in aprilu nad povprečjem. Čeprav je še prezgodaj za zanesljive napovedi, obstaja možnost, da bomo prehod v pomlad doživeli že zelo zgodaj – podobno kot se je zgodilo leta 2014.

Presenečenja še niso izključena

Čeprav je bil januar nepričakovano topel, februar prinaša novo zgodbo. Destabilizacija polarnega vrtinca bi lahko povzročila kratkotrajno, a izrazito zimsko obdobje, ki bi Sloveniji prineslo vsaj nekaj dni resnično zimskih razmer.

Bodo temperature res strmoglavile? Se bo sneg vendarle prikazal tudi na nižinah? Bo februar popravil vtis januarja ali bo le še en mesec v nizu vremenskih ekstremov? Odgovori na ta vprašanja bodo znani že v prihodnjih tednih.

Napisal: E. K.

Vir: Neurje.si, Freepik

Če ste v zadnjih dneh poskušali dobiti termin pri pediatru ali v dežurni ambulanti v Ljubljani, ste se verjetno znašli pred dolgo čakalno vrsto, izčrpanimi zdravniki in opozorili, da obiščete nujno pomoč le v res skrajnih primerih. Število bolnih otrok je v prestolnici drastično naraslo, kar je močno obremenilo zdravstveni sistem in povzročilo odpoved preventivnih pregledov.

Kaj se dogaja? Virusni val ali kaj več?

Zdravstveni dom Ljubljana je prejšnji konec tedna zaradi izjemnega navala pacientov aktiviral načrt za množične nesreče – ukrep, ki se običajno sproži ob naravnih katastrofah ali velikih nesrečah, a tokrat gre za epidemijo virusnih okužb, ki v nekaj tednih ni pokazala znakov umirjanja. Samo v zadnjih 24 urah so v urgentnih ambulantah obravnavali kar 212 bolnih otrok, od katerih jih je po besedah dežurnega zdravnika le tretjina res potrebovala nujno oskrbo.

Stanje se ne izboljšuje – nasprotno, zdravniki opozarjajo, da so ambulante dnevno preobremenjene, kar pomeni, da starši v čakalnicah pogosto presedijo ure in ure. Medtem ko številne okužbe minejo brez zapletov, so nekateri otroci razvili težje oblike bolezni, vključno s pljučnicami in zapleti, ki so zahtevali hospitalizacijo.

Pediatri izčrpani, starši v paniki

Mnogi starši so obupani, saj se situacija zdi brez izhoda. Otroci kihajo, kašljajo, imajo visoko vročino – vrtci in šole pa postajajo prave inkubatorske komore, kjer se virusi širijo kot požar v suhem gozdu. “V ponedeljek sem poklicala pediatra, termin sem dobila šele v četrtek. Otrok je medtem dobil še vnetje ušes!” je povedala ena izmed zaskrbljenih mam, ki je z bolnim sinom več ur čakala na pregled.

Pediatri pravijo, da takšnega pritiska niso vajeni niti v najhujših sezonskih izbruhih gripe. “Osebje dela brez predaha, a vsak dan se zdi, da je še slabše. Starši so vse bolj prestrašeni, mi pa vse bolj izčrpani,” priznava eden izmed zdravnikov, ki dela v dežurni ambulanti.

Ukrepi: Kaj lahko storimo, da preprečimo še hujši kaos?

Zdravniki in epidemiologi svetujejo več previdnosti in samodiscipline. Starši so pozvani, naj v teh dneh:

• Ne vodijo otrok v vrtec ali šolo, če kažejo znake bolezni – tudi če se jim zdi, da “ni nič hujšega”.
• Izogibajo obisku nakupovalnih središč, igralnic in drugih zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi.
• Pri otrocih, ki še niso zboleli, okrepijo higieno – umivanje rok, razkuževanje igrač, prezračevanje prostorov.
• Obisk pri zdravniku rezervirajo le, če je res nujno – manjše viroze in blažje simptome lahko spremljajo doma.

Pediatrična nujna medicinska pomoč bo še naprej delovala s polno kapaciteto, a zdravniki opozarjajo, da se lahko zaradi preobremenjenosti sistem zruši, če starši ne bodo sodelovali in nepotrebno obremenjevali urgentnih služb.

Zakaj je letos tako hudo?

Strokovnjaki pravijo, da smo priča kombinaciji več dejavnikov, zaradi katerih je val bolezni letos še posebej agresiven:

• Oslabel imunski sistem pri otrocih – po dveh letih pandemije, ko so bile okužbe redkejše, so otroci letos bolj dovzetni za bolezni.
• Mešanje več različnih virusov – gripe, respiratorni sincicijski virus (RSV) in drugi sezonski virusi so se združili v nevarna zaporedja infekcij.
• Pomanjkanje zdravstvenega kadra – Slovenija že več let trpi za kroničnim pomanjkanjem pediatrov, kar pomeni, da vsaka izredna situacija hitro povzroči preobremenitev sistema.

Kako dolgo bo trajalo?

Zdravniki opozarjajo, da še ni videti konca. Trenutne epidemiološke napovedi kažejo, da se bo stanje lahko umirilo šele čez nekaj tednov, morda šele konec februarja. Do takrat pa bodo čakalnice ostale polne, zdravstveni delavci izčrpani, starši pa – upravičeno – v skrbeh.

Edini način, da se situacija ne zaostri do točke, ko bi bil ogrožen celoten zdravstveni sistem, je skupna odgovornost in sodelovanje vseh.

Napisal: E. K.

Vir: ZD Ljubljana, Freepik

Policisti Policijske uprave Novo mesto so v zadnjih 24 urah imeli polne roke dela – odzvali so se na 65 nujnih primerov, na številko 113 pa prejeli kar 167 klicev. Medtem ko so nekateri dogodki ostali v okviru vsakdanjih intervencij, so drugi izstopali po svoji drznosti in nevarnosti, še posebej na področju prometne varnosti.

Ko hitrost postane grožnja – 190 km/h na avtocesti

Običajno so na avtocestah najpogostejši prekrški rahle prekoračitve hitrosti, morda kakšna vožnja po prehitevalnem pasu brez potrebe. A 45-letni državljan Hrvaške, ki so ga policisti ustavili na območju Čateža ob Savi, je šel korak (ali bolje rečeno, kilometre na uro) predaleč. Njegov Fiat 500, avtomobil, ki je sicer bolj znan kot mestni malček kot pa cestni dirkalnik, je drvel s 190 km/h – kar 60 km/h več od dovoljene hitrosti!

Zakaj bi nekdo tvegal lastno življenje in življenje drugih zaradi nekaj minut hitrejšega prihoda na cilj? Razlogi so različni – adrenalin, napačna ocena razmer ali celo preprosta nepremišljenost. Kakorkoli že, policisti so voznika ustavili in mu napisali globo. Kolikšna? Glede na slovensko zakonodajo je za tako visoko prekoračitev zagrožena kazen 1.200 evrov, hkrati pa tudi 18 kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja. Ta voznik bo očitno moral premisliti o svojih voznih navadah, če ne želi ostati peš še dolgo.

Ko vožnja pod vplivom ni več le problem alkohola

Če je nekoč veljalo, da je največji problem na cestah vožnja pod vplivom alkohola, danes vse več voznikov sedi za volan pod vplivom prepovedanih drog. Policisti na mejnem prehodu Obrežje so ustavili 45-letnega voznika z italijanskimi registrskimi oznakami. Hitri test je pokazal prisotnost konoplje, policisti pa so pri njem našli še manjšo količino te prepovedane snovi.

Najbolj problematičen del? Voznik je odklonil strokovni pregled, kar pa se v Sloveniji obravnava kot priznanje krivde. Konec zgodbe? Ne ravno prijeten za voznika – globa 1.200 evrov, odvzeto vozniško dovoljenje in 18 kazenskih točk. Ko potegnemo črto, je bil to izjemno drag izlet, ki ga bo verjetno pomnil še dolgo.

Kriminaliteta in motenje javnega reda

Na področju kriminalitete policisti poročajo o primerih poškodovanja tuje lastnine in tatvin, medtem ko so zaradi 17 kršitev javnega reda in miru morali posredovati tako na javnih krajih kot v zasebnih prostorih. Zanimivo bi bilo pogledati, kako se ti trendi spreminjajo skozi čas – je bilo v zadnjih mesecih več tovrstnih incidentov ali se gibljemo v okvirjih običajnih statistik?

Mejne zadeve: Slovenija še vedno vroča točka za nezakonite prehode

Nezakoniti prehodi meje niso nikakršna novost, a podatki kažejo, da se število prijemov tujcev vztrajno povečuje. Policisti na območju PP Brežice (Rigonce, Obrežje, Dobova, Rakovec, Kapele, Mihalovec, Trnje) so tokrat prestregli 19 tujcev, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. Med njimi so bili državljani Egipta, Kitajske, Nepala, Afganistana, Turčije, Maroka, Bangladeša, Gane in Nigerije.

Kakšni so razlogi za takšno gibanje ljudi? Slovenija je za mnoge tranzitna država – cilj večine teh migrantov ni ostati tukaj, temveč nadaljevati pot proti zahodnim državam Evropske unije. Vendar pa zaradi strogih evropskih migracijskih politik mnogi obtičijo v Sloveniji ali pa jih oblasti vrnejo v izhodiščno državo.

Napisal: E. K.

Vir: PU Novo mesto, Pixabay

Košarkaška javnost se je nadejala, da bo Luka Dončić tudi letos blestel na NBA All-Star tekmi, a žal se je slovenski superzvezdnik znašel v težavah, ki so mu zaprle vrata do nastopa med najboljšimi. Zaradi ponavljajočih se poškodb je njegov status letos močno načet, kar pomeni, da je Dallas Mavericks močno oslabljen v boju za končnico. Kaj to pomeni za njegovo prihodnost? Ali lahko Mavs brez njega obstanejo v brutalnem ritmu Zahodne konference?

Odsotnost, ki jo Dallas močno občuti

Dallasov glavni motor, Luka Dončić, je v sezoni 2024/25 odigral le 22 tekem, kar je občutno premalo, da bi ga trenerji in novinarji resno vzeli pri glasovanju za All-Star tekmo. Njegova statistika je sicer še vedno izjemna – 28,1 točke, 8,3 skoka in 7,8 podaje na tekmo – toda dejstvo je, da manjka preveč časa, da bi se lahko kosal s stalnimi kandidati za MVP. Kaj se dogaja z njegovim zdravjem?

Sezono je začel z bolečinami v desnem kolenu, nato je imel težave še z desnim zapestjem. Ko je kazalo, da se bo stabiliziral, je na božični tekmi staknil poškodbo leve pete, kasneje pa ga je ustavila še mečna mišica, ki ga je mučila že pred začetkom sezone. To pomeni, da je Dallas na več kot polovici tekem igral brez svojega najboljšega igralca – in rezultat? Padanje po lestvici, slabša obramba, Kyrie Irving pa na robu izgorelosti.

All-Star tekma brez Dončića – kdo bo blestel?

Ne le, da Dončić ni izglasovan v prvo peterko, na seznamu rezerv ga prav tako ni. To je prvič po petih letih, da slovenski čudežni deček ni v izboru najboljših. Kaj pa pomeni odsotnost Dončića za sam dogodek?

Letošnji All-Star vikend, ki bo potekal v San Franciscu, bo prinesel spremembo formata. Namesto klasičnega spopada med Vzhodno in Zahodno konferenco bo letos na sporedu mini-turnir s štirimi ekipami, pri čemer bo ena sestavljena iz mladih talentov. V prvih polfinalih se bosta ekipi pomerili do 40 doseženih točk, nato pa bo sledil finale.

Kdo so glavne zvezde, ki bodo letos zavzele oder? Na Vzhodu so v prvo peterko izbrani:

• Jalen Brunson (New York Knicks)
• Donovan Mitchell (Cleveland Cavaliers)
• Jayson Tatum (Boston Celtics)
• Giannis Antetokounmpo (Milwaukee Bucks)
• Karl-Anthony Towns (New York Knicks)

Na Zahodu pa bomo gledali:

• Shai Gilgeous-Alexander (Oklahoma City Thunder)
• Stephen Curry (Golden State Warriors)
• LeBron James (Los Angeles Lakers)
• Kevin Durant (Phoenix Suns)
• Nikola Jokić (Denver Nuggets)

V oči bode predvsem močna evropska prisotnost – Antetokounmpo, Jokić, Towns in še novinca Victor Wembanyama ter Alperen Sengun. Toda manjka eden najpomembnejših evropskih obrazov – Luka Dončić.

Dallas v težavah – brez Dončića v končnico?

Mavericksi brez Dončića niso isti. V obdobju njegove odsotnosti so izgubili več kot polovico tekem, predvsem zaradi slabe igre v obrambi. Kyrie Irving, ki je sicer izjemen napadalec, ni znan kot obrambni steber, medtem ko Christian Wood in ostali visoki igralci ne uspejo pokriti vseh lukenj v obrambi.

Če se Dončić kmalu ne vrne v polni formi, se lahko zgodi scenarij, ki ga nobeden izmed navijačev Dallasa ne želi videti – da se moštvo celo ne uvrsti v končnico. Ob pogledu na konkurenco – Denver, Minnesota, Phoenix, Sacramento – je jasno, da bo vsaka izgubljena tekma bolela.

Seveda pa Dončić ni človek, ki bi vrgel puško v koruzo. Že večkrat je dokazal, da je sposoben neverjetnih povratkov, tako kot lani, ko je po poškodbi prstov že v prvi tekmi ob povratku dosegel trojni dvojček. Toda vprašanje ostaja – ali bo letos dovolj časa, da rešuje sezono?

Kaj sledi? Vrnitev pred končnico?

Po poročanju ameriških medijev se Dončić intenzivno pripravlja na vrnitev. Omenja se možnost, da bo zaigral že nekaj tekem pred All-Star premorom, kar bi Dallasu dalo nujno potrebno okrepitev. A tudi če se vrne, vprašanje ostaja: bo njegova forma takoj na nivoju, ki ga od njega pričakujejo?

Če bo Dallas želel resno računati na preboj v končnico, bo moral Dončić ne le igrati, temveč igrati na vrhuncu svojih sposobnosti. Letos je sicer izgubil možnost osvojitve nagrade MVP, prav tako ne bo uvrščen v All-NBA peterko, kar je v preteklih letih postala stalnica.

Napisal: E. K.

Vir: The Sun, Instagram

Hrvaški trgovec Konzum je napovedal velikansko znižanje cen za 250 izdelkov, ki bo veljalo od 1. februarja 2025 do 1. junija 2025. Ta poteza ni naključna – prihaja kot odgovor na vztrajno rast cen, ki je v zadnjih mesecih postala prava nočna mora za hrvaške potrošnike. Kaj pa, če bi vam povedali, da bo ta poteza morda spremenila pravila igre na celotnem trgu?

Vlada in trgovci: skupaj proti inflaciji

Hrvaška vlada je že prej razširila seznam izdelkov, katerih cene omejuje, s 30 na 70 izdelkov. A Konzum je odločil, da ne bo čakal na ukrepe zgoraj – samoiniciativno so znižali cene dodatnih 250 izdelkov, ki niso vključeni v vladni seznam. Povprečni popust bo okoli 10 %, na nekaterih izdelkih pa celo več kot 30 %. Kaj to pomeni za vas? Če ste navajeni nakupovati mlečne izdelke, kruh, zamrznjeno hrano ali pa celo izdelke za osebno nego, boste prihranili znatne vsote.

Zakaj ravno zdaj?

Bojkot trgovskih verig se je začel kot odziv na vztrajno rast cen, ki je postala neznosna za mnoge hrvaške družine. Prvi bojkot je bil tako uspešen, da se je promet v trgovinah zmanjšal za kar 53 %. To je bil klic na budnost za vse udeležence na trgu. Premier Andrej Plenković je poudaril, da se morajo vključiti vsi, ne le država. In Konzum je poslušal.

Konzumova pobuda: več kot le znižanje cen

Konzum ni novinec na področju zniževanja cen. Od leta 2022 do danes so v te aktivnosti vložili skoraj 20 milijonov evrov. Zoran Mitreski, predsednik uprave Konzuma, je poudaril, da so njihove cene pregledne in na voljo za preverjanje, saj so edina trgovska veriga s spletno maloprodajo. “Razumemo, da so kupci svoje skrbi usmerili predvsem v maloprodajo, saj je to najbolj vidno,” je dejal Mitreski.

Kaj to pomeni za potrošnike?

Za hrvaške potrošnike je to odlična novica. Nižje cene bodo veljale več kot štiri mesece, kar bo omogočilo znatne prihranke. Poleg tega je Konzum zagotovil, da se bodo cene lahko še dodatno znižale, če bodo tržne razmere to omogočale. To je korak v pravo smer, ki bi lahko spodbudil tudi druge trgovce, da sledijo Konzumovemu zgledu.

Ali bodo sledili tudi drugi?

Ključno vprašanje je, ali bodo tudi druge trgovske verige sledile Konzumovemu zgledu. Če se bo to zgodilo, bi lahko imelo to pozitiven vpliv na celotno hrvaško gospodarstvo. Inflacijski pritiski bi se lahko zmanjšali, potrošniki pa bi spet začeli zaupati trgovcem.

Napisal: E. K.

Vir: Konzum, Freepik