Ko prebiramo zgodovinske knjige, hitro ugotovimo, da ima vsak dan v letu svojo težo – nekatere datume si zapomnimo zaradi vojn, druge zaradi velikih odkritij, tretje zaradi osebnosti, ki so premikale meje mogočega. 31. januar sodi nekam vmes. Ni ravno dan, ki bi ga obeleževali z državnimi prazniki, a kljub temu nosi težo dogodkov, ki so, neposredno ali posredno, vplivali na tok zgodovine.

Morda je to dan, ko se je človeštvo nekaj naučilo – ali pa tudi ne.

Guy Fawkes in smodniška zarota: ko je načrt propadel, a simbol ostal

1606 – London. Zime so bile v tistem času še ostrejše, ulice bolj temačne in politika precej bolj smrtonosna kot danes – čeprav bi se kdo lahko vprašal, če je slednje sploh res preteklost. Angleški pravnik Guy Fawkes, ki ga danes poznamo bolj po njegovi maski kot po dejanskih dejanjih, je bil 31. januarja 1606 obešen, razčetverjen in sežgan zaradi poskusa atentata na kralja Jakoba I. in angleški parlament.

Njegova smodniška zarota – spektakularno neuspešen poskus razstrelitve parlamenta – se je končala, še preden se je zares začela. A ironija zgodovine? Človek, ki ni dosegel nič, je postal simbol vsega. Njegova podoba je danes znak upora – od protestnikov v Hongkongu do anonimnih hekerjev, njegova maska pa se prodaja na Amazonu. Si predstavljate, da bi se enako zgodilo z neuspešnimi slovenskimi političnimi vstajami? Verjetno bi že zdavnaj imeli čajni servis z obrazom kakšnega neuspeli protestnika.

Suženjstvo? Počasi, a vztrajno v zgodovino (ali pač?)

31. januarja 1865 je ameriški kongres potrdil 13. amandma, ki je uradno odpravil suženjstvo. Dve leti in pol kasneje je ukinitev postala realnost.

V teoriji je bil to trenutek triumfa. V praksi? Rasna segregacija, zakoni Jima Crowa in dolga desetletja diskriminacije so jasno pokazali, da zapis v ustavi ne pomeni takojšnjega premika v glavah ljudi. Nekateri bi rekli, da je boj za enakopravnost še danes daleč od konca – in niso daleč od resnice.

Kako to povezati z današnjim časom? Sodobne oblike suženjstva so še vedno tu – le imenujejo se drugače. Govorimo o izkoriščevalskem delu, o sistemih, ki ljudi ohranjajo v revščini, in o korporacijah, ki delavcem v tovarnah plačujejo manj, kot stane steklenica vode na letališču.

Zgodovina nas torej uči, da lahko nekaj razglasimo za ukinjeno, a to še ne pomeni, da je izginilo.

Od vesoljske tekme do milijarderskih igračk

31. januarja 1958 je ameriška NASA – takrat še precej mlada organizacija – izstrelila svoj prvi satelit, Explorer 1. To ni bil prvi satelit v zgodovini (Sovjetski Sputnik 1 jih je prehitel), a je bil za Američane simbol začetka vesoljske tekme.

Danes, ko spremljamo tekmovanje Muska, Bezosa in Kitajske, bi lahko rekli, da je vesolje postalo bolj stvar ega kot znanstvenega napredka. Ni več tekmovanja med državami – zdaj je to igra za tiste, ki lahko za zabavo zapravijo več milijard in v istem hipu odpuščajo delavce, ki so jim to omogočili.

Zato je smiselno vprašanje: ali je vesolje še vedno “končna meja” ali zgolj luksuzna destinacija za tiste, ki imajo preveč denarja in premalo resničnih izzivov?

Kaj pa Slovenija? No, vsaj zdravje je na sporedu

Čeprav bi si želeli, da bi 31. januar v Sloveniji nosil kakšno veliko prelomnico, se je izkazalo, da je ta dan pri nas bolj dan opozarjanja kot zgodovinskega preobrata.

Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete. Cilj? Spodbujanje opustitve kajenja, izboljšanje zdravja in zmanjšanje bolezni, povezanih s to razvado.

A realnost? Slovenci smo še vedno med evropskimi rekorderji v kajenju. Čeprav država zvišuje cene cigaret in na škatlice lepimo strašljive slike, je učinek vprašljiv. Cigarete so del kulture, razvada, ki jo generacije prenašajo naprej, kot da bi šlo za kakšno staro družinsko tradicijo.

Dokler pa bodo kavarne polne kadilcev, ki se z ironičnim nasmeškom pritožujejo nad cenami, a kljub temu prižigajo novo cigareto, ostaja vprašanje: ali so takšni dnevi brez kajenja res smiselni ali le simbolični?

Rojeni na današnji dan: od glasbe do športa

• 1797 – Franz Schubert: Avstrijski skladatelj, ki je pisal nekatere najlepše simfonije, a nikoli dokončal svoje Nedokončane simfonije – ironično, kajne?
• 1919 – Jackie Robinson: Prvi temnopolti igralec v ameriški bejzbolski ligi. Nekateri bi rekli, da se je bejzbol od takrat spremenil – a tudi danes še vedno bije boj za večjo raznolikost.
• 1981 – Justin Timberlake: Pevec, igralec, pop ikona… in človek, ki še vedno ne more uiti spominom na škandal s Super Bowla.

Ali zgodovina res kaj nauči?

Če potegnemo črto, 31. januar ni dan, ki bi ga označili kot največji prelom v zgodovini, a vseeno prinaša nekaj pomembnih naukov. Boji za enakopravnost se ne končajo z zakonom, neuspehi lahko postanejo simboli upora, raziskovanje vesolja pa je prešlo iz znanstvenega presežka v elitni turizem.

In Slovenija? No, čeprav ne bomo danes praznovali nobenega državnega mejnika, je mogoče dan brez cigarete dobra priložnost, da se vprašamo – kaj smo se zares naučili iz preteklih napak?

Ali, če rečemo drugače: se 31. januarja res lahko ozremo nazaj in rečemo, da smo napredovali, ali zgolj ponavljamo zgodovino na drugačen način?

Napisal: E. K.

Vir: www

Oven (21. marec – 19. april) – Energija in odločnost

Ovni, danes boste polni energije in pripravljeni na akcijo. Na delovnem mestu boste hitro reševali izzive, doma pa boste imeli priložnost pokazati svojo podporo bližnjim. Vaša odločnost bo danes prinesla pozitivne rezultate.

Bik (20. april – 20. maj) – Stabilnost in vztrajnost

Biki, današnji dan bo od vas zahteval potrpežljivost in premišljen pristop. Na delovnem mestu se osredotočite na naloge, ki jih že nekaj časa odlašate, v osebnem življenju pa se posvetite ljudem, ki vas razumejo. Vaša zanesljivost bo danes ključnega pomena.

Dvojčka (21. maj – 20. junij) – Družabnost in prilagodljivost

Dvojčki, danes bo vaša sposobnost komunikacije v ospredju. Na delovnem mestu boste uspešni pri sklepanju dogovorov, doma pa boste s svojo lahkotnostjo razvedrili bližnje. Vaša prilagodljivost bo danes odprla vrata novim priložnostim.

Rak (21. junij – 22. julij) – Introspekcija in občutljivost

Raki, današnji dan vas bo spodbudil k razmisleku o vaših osebnih ciljih. Na delovnem mestu bodite pozorni na podrobnosti, v osebnem življenju pa si vzemite čas za sprostitev. Vaša intuicija vam bo danes pomagala sprejeti prave odločitve.

Lev (23. julij – 22. avgust) – Karizma in vodstvo

Levi, danes bo vaša naravna avtoriteta prišla do izraza. Na delovnem mestu boste navduševali z idejami, v zasebnem življenju pa boste navdihovali s svojo samozavestjo. Vaša energija bo danes nalezljiva.

Devica (23. avgust – 22. september) – Organizacija in natančnost

Device, danes se boste odlično znašli pri načrtovanju in organizaciji. Na delovnem mestu poskrbite za dokončanje pomembnih nalog, doma pa si vzemite čas za stvari, ki vam prinašajo notranji mir. Vaša skrbnost bo danes obrodila sadove.

Tehtnica (23. september – 22. oktober) – Ravnovesje in diplomacija

Tehtnice, danes boste iskali harmonijo v odnosih in okolju. Na delovnem mestu boste s svojo diplomatsko naravo uspešno rešili morebitne nesporazume, doma pa ustvarili prijetno vzdušje. Vaša sposobnost prilagajanja bo danes v ospredju.

Škorpijon (23. oktober – 21. november) – Strast in osredotočenost

Škorpijoni, današnji dan vam bo prinesel priložnosti za poglobljeno delo in raziskovanje novih možnosti. Na delovnem mestu boste blesteli s svojo predanostjo, v zasebnem življenju pa boste bolj intenzivno občutili svoja čustva. Vaša strast bo danes prepoznavna.

Strelec (22. november – 21. december) – Optimizem in raziskovanje

Strelci, danes boste željni novih izkušenj in dogodivščin. Na delovnem mestu boste imeli priložnost za učenje, doma pa se boste posvečali načrtovanju prihodnjih ciljev. Vaša radovednost bo danes odprla nova vrata.

Kozorog (22. december – 19. januar) – Vztrajnost in disciplina

Kozorogi, današnji dan bo poudaril vašo trdnost in delovno etiko. Na delovnem mestu boste uspešno premagovali izzive, doma pa boste našli zadovoljstvo v majhnih, a pomembnih dosežkih. Vaša predanost bo danes opažena.

Vodnar (20. januar – 18. februar) – Inovativnost in svoboda

Vodnarji, danes boste polni idej in navdiha. Na delovnem mestu boste blesteli s kreativnimi rešitvami, v osebnem življenju pa boste iskali nove načine izražanja. Vaša neodvisnost bo danes vaša največja prednost.

Ribi (19. februar – 20. marec) – Sočutje in intuicija

Ribe, današnji dan vam bo omogočil, da poglobite svoje odnose. Na delovnem mestu boste s svojo empatijo ustvarjali pozitivno vzdušje, doma pa si vzemite čas za sprostitev in introspekcijo. Vaša notranja modrost bo danes vodilo za pomembne odločitve.

Naj bo 31. januar dan novih priložnosti, jasnih vizij in notranjega ravnovesja!

Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik

Mnogi sanjajo o bujnih, močnih in sijočih laseh, a realnost je pogosto drugačna – izpadanje, lomljenje, upočasnjena rast. Se vam zdi znano? Morda ne potrebujete dragih tretmajev in eksotičnih serumov, temveč zgolj pravo prehrano. Dermatologi in nutricionisti so enotni, da lahko hrana, ki jo zaužijete, neposredno vpliva na stanje vaših las.

Vam lasje rastejo prepočasi? So šibki, redki, brez življenja? Preverite svojo prehrano, morda jim ne dajete ključnih hranil.

Pomanjkanje železa – tihi krivec za upočasnjeno rast las

Eden glavnih razlogov za upočasnjeno rast las je pomanjkanje železa. Zakaj? Ker železo pomaga pri tvorbi rdečih krvničk, ki kisik in hranila prenašajo tudi do lasnih mešičkov. Če telo trpi za pomanjkanjem železa, bo kisik najprej preusmerilo k vitalnim organom – srcu, pljučem, možganom – medtem ko bo lasišče ostalo podhranjeno.

Rezultat? Lasje začnejo izpadati, postanejo tanjši in krhkejši, rast pa se občutno upočasni. Statistika je zgovorna – pri ženskah je pomanjkanje železa eden najpogostejših razlogov za izpadanje las, še posebej pri tistih, ki imajo močne menstruacije, so noseče ali se prehranjujejo vegetarijansko ali vegansko.

Ključna živila, ki bodo pospešila rast las

Kako lahko na naraven način poskrbite za dovolj železa v telesu? Tukaj so živila, ki jih je vredno vključiti v svojo prehrano.

• Špinača – eden najboljših rastlinskih virov železa. Vsebuje tudi folno kislino, vitamine A in C, ki pomagajo pri tvorbi kolagena in keratina, dveh ključnih gradnikov močnih las.
• Jajca – ne le, da vsebujejo železo, so tudi izvrsten vir biotina, ki je ključnega pomena za krepitev las in nohtov.
• Tofu – rastlinski vir železa, bogat tudi s proteini, ki podpirajo zdravje lasnih mešičkov.
• Obogateni žitni kosmiči – nekateri vsebujejo do 10 mg železa na 100 g, kar je več kot zadostna dnevna količina za večino ljudi.
• Fižol – prava superhrana za lase! Vsebuje železo, biotin, beljakovine in cink, vse ključne sestavine za hitrejšo rast in manj lomljenja.

Nasvet: Če želite, da telo železo bolje absorbira, ga vedno kombinirajte s hrano, bogato z vitaminom C – na primer špinačo s kapljico limoninega soka ali fižolovo solato s svežimi paprikami.

Pomanjkanje vitaminov in kako vpliva na lase

Železo ni edino hranilo, ki skrbi za zdrave lase. Pogosta pomanjkanja, ki lahko uničujejo vaše lase, vključujejo:

• Vitamin D – lasni mešički imajo receptorje za vitamin D, ki spodbuja rast novih las. Najdemo ga v lososu, jajcih in mlečnih izdelkih – ali pa si ga zagotovimo z izpostavljenostjo soncu.
• Vitamin B12 – ključnega pomena za tvorbo rdečih krvničk. Če ste vegetarijanec ali vegan, ste lahko v rizični skupini za pomanjkanje. Dober vir so mlečni izdelki, meso, obogateni rastlinski nadomestki.
• Cink in selen – minerala, ki podpirata regeneracijo celic in zmanjšujeta lomljenje las. Dober vir so brazilski oreščki, rdeče meso, jajca.

Majhne spremembe pri prehrani, ki naredijo veliko razliko

Kaj lahko storite že danes, da bodo vaši lasje hitreje rasli?

• Namesto običajne malice pojejte pest oreščkov in suhega sadja. Mandeljni, orehi in rozine so odlični viri železa in zdravih maščob.
• Za zajtrk vključite jajca s špinačo in polnozrnatim kruhom. Popoln obrok za močne lase.
• Vsaj dvakrat tedensko jejte mastne ribe. Losos, sardele ali skuša vsebujejo omega-3, ki so nujne za zdravo lasišče.
• Vsaj 15 minut dnevno preživite na soncu. Vaše telo bo proizvedlo vitamin D, ki bo pomagal pri rasti novih las.

Prehrana je ključ, a potrpežljivost je še bolj pomembna

Čeprav boste s pravilno prehrano podprli rast las, rezultatov ne pričakujte čez noč. Povprečen las zraste približno 1 cm na mesec, kar pomeni, da boste prve opazne spremembe videli šele po 2–3 mesecih rednega uživanja hranilno bogate prehrane.

A če vztrajate, bodo vaši lasje močnejši, gostejši in bolj sijoči. In najboljše pri tem? To ni le lepotni trik – izboljšana prehrana bo vplivala tudi na vašo kožo, nohte in splošno počutje.

Kaj boste najprej dodali na svoj jedilnik?

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Odločitev za psa je pogosto čustvena in intuitivna, a vsak odgovoren lastnik ve, da mora biti tudi premišljena in informirana. Čeprav se nekateri odločajo na podlagi videzov, priljubljenosti ali otroških sanj, so realne potrebe in značajske lastnosti posamezne pasme pogosto tisto, kar dolgoročno vpliva na kakovost življenja tako psa kot njegovega lastnika.

Veterinar Amir Anwary, znan po svojih neolepšanih, neposrednih nasvetih, je na TikToku razkril pet pasem psov, ki jih nikoli ne bi imel, saj po njegovem mnenju zahtevajo preveč truda, časa ali denarja. Njegova izjava je razburila številne lastnike, ki se ne strinjajo z njegovimi ocenami, nekateri pa so priznali, da ima pri določenih pasmah povsem upravičene pomisleke.

@amirthevet If you own any of these breeds let me know if you agree with this! PS this is only part 1 !! #dogs #frenchbulldog #dachshund #vet #belgianmalinois #bordercollie #greenscreen ♬ original sound – Amir Anwary

1. Jazbečar – majhen pes z veliko karakterja

Jazbečarji so videti kot prikupni, zvedavi in igrivi družinski psi, a Anwary opozarja, da so lahko neverjetno trmasti. Kot lovski psi so bili vzrejeni za neodvisno razmišljanje, kar pomeni, da jih ni najlažje šolati – predvsem pa znajo močno lajati, kar je lahko težava za lastnike v stanovanjih.

Poleg tega so nagnjeni k herniji medvretenčne ploščice, ki je lahko zelo boleča in pogosto vodi v drage operacije. Njihova neizmerna ljubezen do hrane lahko hitro privede do prekomerne teže, kar dodatno obremeni njihovo že tako občutljivo hrbtenico.

Veterinarjev nasvet: Če si res želite jazbečarja, bodite pripravljeni na dosledno vzgojo, redno kontrolo telesne teže in potrpežljivost pri njihovih muhah.

2. Francoski buldog – srčkan, a pogosto bolan

Francoski buldogi so v zadnjem desetletju postali ena najbolj priljubljenih pasem na svetu – a njihova prikupna zunanjost pogosto skriva resne zdravstvene težave.

Težave z dihanjem, kronične kožne alergije in genetske deformacije hrbtenice so le nekateri od pogostih problemov, ki jih imajo ti psi. Zaradi kratkega gobčka pogosto trpijo v vročini, imajo težave z dihanjem in včasih celo omedlevajo ob večjem naporu.

Veterinarjev nasvet: Če razmišljate o francoskem buldogu, izberite vzreditelja, ki daje prednost zdravju pred videzom, in bodite pripravljeni na pogoste obiske veterinarja.

3. Belgijski ovčar – energijska bomba, ki potrebuje izzive

Belgijski ovčarji so izjemno inteligentni, energični in predani, a prav zato niso primerni za vsakogar. To niso psi, ki bi se zadovoljili s kratkimi sprehodi okoli bloka – potrebujejo fizično in mentalno stimulacijo vsak dan, sicer lahko postanejo destruktivni in celo agresivni.

Če nimate časa za vsakodnevne treninge, agility ali druge aktivnosti, se bo pes začel sam zabavati – in to lahko pomeni uničene kavče, prekopane vrtove ali kompulzivno lajanje.

Veterinarjev nasvet: Belgijski ovčarji so idealni psi za delovne naloge, a za povprečnega lastnika so lahko preprosto preveč zahtevni.

4. Border collie – genij, ki zahteva stalno zaposlitev

Border colliji so znani kot najbolj inteligentna pasma psov, a prav ta inteligenca jih lahko naredi zelo zahtevne.

Anwary jih primerja s hiperaktivnimi otroki, ki potrebujejo nenehno mentalno in fizično stimulacijo. Če jih ne zaposlite, si sami najdejo delo – pogosto v obliki uničevanja pohištva, lovljenja lastnega repa ali celo kompulzivnega pastirskega obnašanja do drugih živali ali ljudi.

To so psi, ki ne morejo biti zgolj hišni ljubljenčki – potrebujejo izzive, naloge in nenehno učenje.

Veterinarjev nasvet: Če nimate vsaj nekaj ur dnevno za aktivno delo s psom, potem border collie ni prava izbira za vas.

5. Labradorec – največje presenečenje na seznamu

Labradorci so verjetno najbolj priljubljeni družinski psi na svetu, zato je Anwaryjeva odločitev, da jih uvrsti na seznam, mnoge presenetila.

Glavna težava? Njihova ljubezen do hrane.

Labradorci imajo neverjetno dober apetit, kar pomeni, da se zelo hitro zredijo, če lastniki niso dosledni pri hranjenju in gibanju. Poleg tega so zelo energični kot mladički, kar mnoge nepripravljene lastnike privede do frustracije.

Anwary opozarja, da so labradorci lahko pravi uničevalci, če jim ne omogočimo dovolj gibanja in mentalne stimulacije.

Veterinarjev nasvet: Labradorci so odlični psi, a le, če ste pripravljeni na redno vadbo, omejevanje hrane in potrpežljivost v prvih letih.

Reakcije lastnikov – “to je krivica!”

Po Anwaryjevi objavi so se lastniki teh pasem množično oglasili na družbenih omrežjih.

• “Imam jazbečarja že 10 let in nikoli ni imel težav s hrbtenico. To so najboljši psi, če jih pravilno vzgajaš!”
• “Francoski buldogi so čudoviti, samo moraš vedeti, kaj kupuješ. Slabi vzreditelji so problem, ne pasma sama!”
• “Kako je lahko labradorec na tem seznamu? To so najboljši družinski psi na svetu!”

Ali ima veterinar prav?

Vsaka pasma ima svoje prednosti in slabosti, zato je najpomembnejše, da poznate njihove potrebe, preden se odločite za nakup ali posvojitev.

Anwary ne trdi, da so te pasme “slabe”, temveč opozarja, da niso primerne za vsakogar. Če psa izberete na podlagi priljubljenosti namesto realnih potreb, lahko hitro naletite na težave.

Napisal: E. K.

Vir: TikTok, Freepik

Nedeljski večer. Za mnoge naj bi bil to čas sprostitve, morda še zadnji košček vikenda, ki ga lahko preživijo v miru, preden se ponedeljek neusmiljeno priplazi skozi vrata. A v resnici? Mnogi se v tem času soočajo z neprijetnim občutkom tesnobe, ki ga v anglosaksonskem svetu že dolgo poznajo kot “Sunday Scaries” – tisti tihi stres, ki vas začne dušiti že v nedeljskem popoldnevu, ko se zavedate, da vas zjutraj čaka nov, naporen teden.

Toda generacija Z, znana po svojem drugačnem pogledu na delo, je očitno našla rešitev, ki je hkrati praktična, a tudi dovolj provokativna, da povzroča nemalo razprav med delodajalci. “Leni ponedeljek” (ang. Bare Minimum Monday) – trend, ki ga nekateri vidijo kot nujen korak k boljšemu delovnemu ravnovesju, drugi pa kot izgovor za lenobo. Kdo ima prav?

@caitlinjwinter As soon as I read about the concept of #bareminimummondays I knew I wanted in. Sunday nights have always meant the Sunday Scaries for me, but introducing Bare Miminim Mondays for me and my team means I can go to bed not feeling that sense of dread. I can wake up a little later on a Monday morning, go to my gym class and then ease into my work week feeling refreshed and energised. Credit for this concept goes to the amazing @MJ ⚡️ ⚡️#marketingmanager #corporatelife #wfhlife #corporategirlies ♬ original sound – Caitlin Winter 🇦🇺

Kako je “leni ponedeljek” postal fenomen?

Izraz je skovala Marisa Jo, digitalna ustvarjalka, ki je že leta 2023 na družbenih omrežjih razlagala, kako jo je ponedeljkova tesnoba izčrpavala do te mere, da se je odločila spremeniti pristop. Namesto da bi se silila v noro produktivnost takoj ob začetku tedna, je ponedeljke posvetila manj zahtevnim nalogam, administraciji, organizaciji in s tem zmanjšala pritisk, ki si ga je – kot pravi – prej nalagala sama.

Njen koncept se je hitro razširil, še posebej med mlajšimi generacijami zaposlenih, ki so v njem prepoznale način, kako si zagotoviti mehkejši prehod iz vikenda v delovni teden. Namesto intenzivnih sestankov, rokov in pritiskov? Rahli start, ki omogoča večji fokus kasneje v tednu.

Delodajalci delijo mnenja – ali je “leni ponedeljek” produktiven ali škodljiv?

Za nekatere vodilne je ta trend smešen in nevaren – še en dokaz, da mladi zaposleni “nočejo delati” in si iščejo vsakršne izgovore za manj truda. V tradicionalnih podjetjih, kjer se od zaposlenih pričakuje takojšnja maksimalna produktivnost, je tak koncept težko sprejemljiv.

Vendar pa so nekatera naprednejša podjetja, še posebej tista v tehnološkem sektorju, že ugotovila, da povečan pritisk ne pomeni nujno večje učinkovitosti. Številni vodje, ki so implementirali “leni ponedeljek”, poročajo o manjšem stresu pri zaposlenih, manj bolniških odsotnostih in celo večji produktivnosti od torka naprej.

Caitlin Winter, vodja marketinške ekipe, ki je “leni ponedeljek” vpeljala v svoj oddelek, pravi:

“Marsikdo misli, da v ponedeljek ljudje cele dneve sedijo v pižami in nič ne delajo, a v resnici ni tako. Za nas je to dan, ko delamo od doma, ne načrtujemo nobenih sestankov in si preprosto omogočimo malo več prostora za lažji začetek tedna. In veste kaj? Torek je pri nas najproduktivnejši dan v tednu.”

Je “leni ponedeljek” res lenoba ali nova oblika pametnega dela?

Nasprotniki tega trenda trdijo, da se s tem odpira nevaren precedens – če začnemo uvajati premehke delovne prakse, bomo sčasoma dobili družbo zaposlenih, ki ne prenesejo pritiska in ne znajo delati pod resnimi pogoji.

A zagovorniki opozarjajo, da je ključno vprašanje, kakšen je dolgoročen vpliv take prakse. Če zaposleni zaradi ponedeljkovega manj intenzivnega začetka delajo bolje, z manj stresa in večjo učinkovitostjo, potem morda ni razloga za skrb.

Raziskava platforme LinkedIn je pokazala, da kar 80 % zaposlenih v ZDA občuti nedeljski stres, številni pa so povedali, da zaradi tesnobe in pritiska ob začetku tedna niso produktivni vse do torka. Ali to pomeni, da so že zdaj v ponedeljek na pol “leni”, le da tega ne priznajo?

Kako bi lahko “leni ponedeljek” izgledal v praksi?

Čeprav koncept ni uradno sprejet v večini podjetij, številni zaposleni že neuradno prilagajajo svoje ponedeljke, da si olajšajo začetek tedna. Nekateri primeri vključujejo:

• Delo od doma – ponedeljki so v marsikateri panogi postali najbolj priljubljen dan za delo na daljavo.
• Brez sestankov – številni menedžerji ugotavljajo, da so ponedeljkovi sestanki pogosto najmanj produktivni, saj so zaposleni še “v prehodu”.
• Osredotočanje na lažje naloge – administracija, odgovarjanje na e-pošto, organizacija dela za preostanek tedna.
• Prilagojeni delovni urniki – nekatera podjetja že eksperimentirajo s krajšim ponedeljkovim delovnikom.

Se bo “leni ponedeljek” obdržal ali izginil kot še en spletni trend?

Težko je reči, ali bo ta trend postal nov standard v delovnem okolju, ali pa bo ostal le modna muha, ki jo prakticirajo posamezniki in podjetja, ki si to lahko privoščijo.

Ena stvar pa je jasna – mlajše generacije se ne bojijo preizkušati novih načinov dela. Če bo “leni ponedeljek” dokazal svojo vrednost v produktivnosti in zmanjšanju stresa, bi ga lahko v prihodnosti videli kot uradno prakso v številnih sodobnih podjetjih.

Za zdaj ostaja vprašanje – je to prava pot do bolj zdravega in učinkovitega delovnega okolja ali le še en korak proti “razvajanju” zaposlenih?

Napisal: E. K.

Vir: TikTok, Freepik

Ko govorimo o umetni inteligenci, se običajno takoj spomnimo na ameriške gigante, kot sta OpenAI in Meta. A prav ti velikani so pred kratkim dobili nepričakovanega izzivalca – kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je z modelom DeepSeek-R1 presenetilo tako industrijo kot vlagatelje. Njihova tehnologija ne prinaša le visoke zmogljivosti, temveč tudi bistveno nižje stroške razvoja, kar lahko pretrese globalno razmerje moči na področju AI.

Kdo stoji za DeepSeekom?

Za DeepSeekom stoji Liang Wenfeng, človek, ki ni neznanec v svetu finančne tehnologije in umetne inteligence. Kot nekdanji vodja kvantitativnega hedge sklada High-Flyer je že vrsto let razvijal algoritme za avtomatizirano trgovanje, zdaj pa je svoje znanje prenesel v enega najhitreje rastočih sektorjev – generativno umetno inteligenco.

Njegova ekipa ni sestavljena iz običajnih razvijalcev. Gre za kombinacijo izkušenih inženirjev iz tehnoloških gigantov, kot sta Tencent in Huawei, ter mladih talentov s kitajskih elitnih univerz, kot sta Tsinghua in Fudan. Čeprav je podjetje ustanovljeno šele leta 2023, je že zdaj očitno, da ga ne gre podcenjevati.

Kaj DeepSeek-r1 prinaša novega?

DeepSeek-R1 ni le še en AI model, ki odgovarja na vprašanja. Njegova glavna posebnost je “mešanica strokovnjakov” (mixture of experts), pristop, ki mu omogoča, da ob vsakem vprašanju aktivira le najbolj relevantne dele modela. To vodi do hitrejšega delovanja, manjše porabe energije in posledično nižjih stroškov uporabe.

Za primerjavo: OpenAI-jev GPT-4 Turbo uporablja podobno tehniko, a DeepSeek trdi, da jo je izpopolnil do te mere, da se njegov model lahko kosa z najboljšimi, pri tem pa porabi do 40 % manj računalniške moči.

Poleg tega DeepSeek stavi na odprtokodnost, kar pomeni, da lahko razvijalci po vsem svetu dostopajo do njegove kode in jo prilagajajo lastnim potrebam. To je neposreden izziv OpenAI-ju, ki se je v zadnjem letu oddaljil od odprtokodne strategije in svoje modele vse bolj zapira za plačljive uporabnike.

Zakaj DeepSeek skrbi zahodne tehnološke velikane?

Čeprav se pogosto govori, da Kitajska zaostaja za ZDA na področju umetne inteligence, primer DeepSeeka kaže drugačno sliko. V manj kot dveh letih je podjetju uspelo razviti model, ki se uvršča med najboljše na lestvici Chatbot Arena (UC Berkeley), kar pomeni, da že zdaj konkurira uveljavljenim igralcem.

A tisto, kar najbolj skrbi Washington in Silicijevo dolino, ni le tehnološki napredek DeepSeeka, ampak dejstvo, da je Kitajska kljub ameriškim sankcijam našla način, kako razvijati vrhunske modele tudi brez dostopa do najbolj naprednih polprevodnikov Nvidia.

Ameriške sankcije, ki prepovedujejo izvoz visokozmogljivih čipov, naj bi Kitajski otežile razvoj AI modelov, a DeepSeek dokazuje, da omejitve niso bile tako učinkovite, kot so si v Washingtonu predstavljali. Je to prvi resni dokaz, da lahko Kitajska na področju umetne inteligence postane neodvisna od ameriških tehnologij?

Posledice za globalni trg

DeepSeekov uspeh se že odraža tudi na globalnih finančnih trgih. Delnice tehnoloških velikanov, kot sta Nvidia in ASML, so po napovedih DeepSeekovega modela doživele znatne padce, saj vlagatelji vse bolj dvomijo, ali so ameriški in evropski AI giganti še vedno brez prave konkurence.

Hkrati je rast DeepSeeka povzročila porast vrednosti kitajskih AI podjetij, kot sta Iflytek in SenseTime, kar dodatno krepi zaupanje v kitajsko tehnološko industrijo.

Kakšne so pomanjkljivosti DeepSeeka?

Seveda DeepSeek ni brez slabosti. Kot večina kitajskih AI modelov deluje pod strogimi cenzurnimi pravili. To pomeni, da se izogiba občutljivim političnim temam, kot so Tajvan, Hongkong in dogodki na Trgu nebeškega miru. Čeprav to morda ne moti domačih uporabnikov, bi lahko bil to resen problem pri širjenju na zahodne trge.

Poleg tega se DeepSeek že sooča s težavami pri spletni infrastrukturi – povpraševanje po njegovi storitvi je tako veliko, da so strežniki pogosto preobremenjeni. To bi lahko vplivalo na kakovost uporabniške izkušnje, če podjetje ne bo hitro razširilo svojih zmogljivosti.

Bo DeepSeek spremenil igro?

Vprašanje ni več, ali Kitajska lahko razvije konkurenčne modele umetne inteligence – to je DeepSeek že dokazal. Pravo vprašanje je, kako bodo na to odgovorili OpenAI, Meta in ostali igralci na trgu.

Če se bo trend nadaljeval, bi lahko DeepSeek postal ena ključnih sil v umetni inteligenci, kar bi prisililo zahodne tehnološke gigante, da znižajo cene in postanejo bolj odprti pri razvoju novih modelov.

Ne glede na to, ali bomo DeepSeek v prihodnosti uporabljali tudi v Evropi, je jasno, da njegova pojavitev spreminja pravila igre. Umetna inteligenca ni več domena le nekaj ameriških podjetij – Kitajska je pokazala, da je pripravljena naresni korak v novo tehnološko dobo.

Kako se bodo odzvali v ZDA? Bo OpenAI primoran pospešiti svoj razvoj? Ali pa bo prišlo do še večjih političnih napetosti na področju tehnologije? Prihodnji meseci bodo ključni – in DeepSeek jih bo zagotovo narekoval.

Napisal: E. K.

Vir: Deepseek

Če bi sodili po podatkih, ki jih je konec leta 2024 razkril Revolut, bi pomislili, da je ta digitalna banka v Sloveniji že skoraj standard – več kot 180.000 posameznikov naj bi pri njih imelo odprt transakcijski račun, skupaj z več kot 4.300 poslovnimi uporabniki. Pa vendarle, če pogledamo podatke Finančne uprave RS (FURS), slika izgleda precej drugače – po njihovih evidencah je bilo do 10. januarja 2025 evidentiranih zgolj 57.449 računov oziroma 55.327 slovenskih davčnih zavezancev.

Kako je to mogoče? Ali je res, da je več kot 100.000 uporabnikov Revoluta “izginilo” iz uradnih evidenc? So ti računi neprijavljeni, ali pa gre za nekaj drugega?

FURS pravi: podatke dobimo z zamikom

Razlogov za tako drastično razhajanje v številkah je več, a eden glavnih je pojasnilo, ki ga ponuja FURS: podatke o računih v tujini prejemajo z zamikom. To pomeni, da se bodo številke, ki jih trenutno poročajo, spremenile šele 30. septembra 2025, ko bodo prejeli najbolj sveže informacije za leto 2024.

A tukaj se pojavi ključno vprašanje – ali to pomeni, da na FURS-u sploh ne vedo, koliko ljudi v danem trenutku uporablja Revolut? Na nek način, da. Podatki, ki jih prejmejo, ne omogočajo takojšnje sledljivosti, saj prihajajo iz mednarodnih izmenjav, ki se odvijajo z večmesečnim zamikom.

To pomeni, da če ste račun odprli lani in ga še niste prijavili, bo FURS to izvedel šele čez nekaj mesecev. In čeprav se morda komu zdi, da je to “luknja v sistemu”, ki jo je mogoče izkoristiti, naj vas ne zavede – ko podatki enkrat pridejo, so neizpodbitni.

Kazni za neprijavljene tuje račune – naj bolje, da jih ne ignorirate

Čeprav so digitalne banke, kot je Revolut, marsikomu olajšale upravljanje financ, ne gre pozabiti, da pri odpiranju računa v tujini veljajo davčne obveznosti.

V skladu z zakonodajo morajo slovenski davčni rezidenti vsak račun v tujini prijaviti FURS-u. To velja za vse transakcijske račune, ne glede na to, ali so odprti pri tradicionalnih bankah ali pri neobankah, kot so N26, Revolut, Bunq ali Wise.

Kaj se zgodi, če računa ne prijavite?

• Za fizične osebe je zagrožena kazen od 200 do 1.200 evrov.
• Če ste samostojni podjetnik ali opravljate dejavnost, se kazen giblje med 800 in 10.000 evri.
• Pravne osebe lahko pričakujejo globo med 1.200 in 30.000 evri.

A to še ni vse. Če se ugotovi, da so bile na računih v tujini ustvarjene neprijavljene obresti, dobički ali prihodki, se lahko sprožijo dodatne davčne preiskave, ki lahko vodijo v davčne doplačila in še višje kazni.

Revolut, N26, Bunq – neobanke osvojile slovenski trg, a FURS težko sledi

Razmah digitalnih bank je v Sloveniji zadnja leta izjemen. Zakaj? Preprosto – ugodnejši pogoji, nižji stroški in enostavno upravljanje financ. Za razliko od tradicionalnih bank, kjer morate za odprtje računa osebno obiskati poslovalnico, lahko pri neobankah račun odprete v nekaj minutah prek telefona.

To je za mnoge uporabnike neprecenljivo, še posebej za tiste, ki veliko potujejo ali poslujejo med več državami. A prav ta preprostost in dostopnost predstavljata težavo za davčne organe, ki imajo težave pri sledenju realnemu številu odprtih računov.

Poglejmo samo primer Avstrije – tam so davčne oblasti že leta 2022 ugotovile, da kar 30 % vseh uporabnikov neobank ni nikoli prijavilo svojih računov, kar je povzročilo val nadzorov in kazni. Je Slovenija naslednja?

Kako prijaviti tuji račun? (ker je lažje, kot plačati kazen)

Če imate odprt račun pri Revolutu ali kateri drugi tuji banki, je prijava razmeroma enostavna. Vse, kar morate storiti, je:

1. Prijaviti račun prek eDavkov – izpolnite obrazec DR-02.
2. To storite v 8 dneh po odprtju računa – če tega niste storili, je najbolje, da to uredite čim prej, preden vas doleti kazen.
3. Če niste prepričani, ali morate račun prijaviti, se posvetujte s FURS-om ali računovodjo.

Naj vas ne zavede misel, da “se bo morda izšlo” – mednarodna izmenjava podatkov pomeni, da FURS prej ali slej izve za vaš račun, le vprašanje je, ali boste takrat že prejeli kazen ali ne.

Ali lahko FURS v resnici nadzoruje Revolut?

Na koncu se lahko vprašamo – ali slovenski davčni organi dejansko uspešno nadzorujejo naraščajoče število uporabnikov neobank?

Odgovor je da in ne. Po eni strani FURS ima dostop do podatkov, le da jih pridobi z zamikom. To pomeni, da trenutno stanje ne odraža realnega števila uporabnikov, a dolgoročno jih bo večina prej ali slej evidentirana.

Po drugi strani pa je jasno, da bo ob hitrem porastu digitalnih bančnih računov potrebno razmisliti o učinkovitejšem sistemu sledenja, sicer bo nadzor vedno temeljil na “lovljenju za repom”.

Ne glede na to, če imate račun v tujini, ga prijavite – postopek je preprost, kazni pa visoke. In če vas skrbi, da bo to pomenilo dodatne davčne obveznosti, je morda čas, da razmislite o optimizaciji svojih financ, ne pa o izogibanju pravilom.

Kaj pa vi? Ste svoj Revolut že prijavili? Ali pa mislite, da FURS nikoli ne bo prišel do vaših podatkov?

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Revolut

V svetu družbenih omrežij, kjer lahko kdorkoli z nekaj kliki izrazi svoje mnenje – pogosto brez filtra, včasih celo brez kančka razmisleka – je postalo skoraj običajno, da se javni obrazi redno znajdejo v središču spletnih napadov. Tokrat se je na udaru znašla Rebeka Dremelj, priljubljena slovenska pevka, podjetnica in vplivnica, ki je že dolgo vajena tako pohval kot tudi pikrih komentarjev. A zadnji napad, ki ga je doživela, je še posebej izrazit primer “internetnega sramotenja”, ki v zadnjem času postaja prava nadloga.

Kako je vse skupaj sploh nastalo?

Rebeka, ki na svojih družbenih omrežjih redno deli utrinke iz vsakdanjega življenja, nasvete, misli in promocije izdelkov, je z javnostjo delila sporočilo, ki ga je prejela od sledilke. Ta jo je obtožila, da zavaja svoje kupce, in ji v ostrem tonu postavila vprašanje: “Te ni nič sram?”

Napad ni bil usmerjen le v njeno poslovno prakso, ampak tudi v njene osebne izbire. Med drugim je sledilka namignila, da Rebeka pri promociji kozmetike ni dovolj transparentna glede sestavin izdelkov, hkrati pa se je obregnila tudi ob njeno torbico, ki jo je Rebeka prikazala v eni izmed objav. Sugestija? Da si jo je morda privoščila izključno zaradi sponzorskih poslov.

Toda namesto da bi se umaknila ali zapadla v spletno vojno besed, je Rebeka ubrala drugačno taktiko – umirjen, a odločen odgovor, ki je takoj dobil pozornost njenih sledilcev.

Rebeka postavi stvari na svoje mesto

Ker ima že dolgoletne izkušnje z javno podobo in ve, kako hitro se lahko stvari iztrgajo iz konteksta, je Rebeka pojasnila vse očitke.

✔ Kozmetika, ki jo promovira? Vedno preveri sestavine, se posvetuje s strokovnjaki in nikoli ne priporoča izdelkov, v katere ne verjame.

✔ Njena torbica? Ne gre za kakšen luksuzni impulziven nakup ali promocijski dar, temveč za darilo, ki ga je prejela za svoj 40. rojstni dan in ga uporablja že pet let.

✔ Zavajanje kupcev? Rebeka poudarja, da je v svetu vplivništva iskrenost ključna – ne le zaradi zaupanja sledilcev, ampak tudi zaradi lastne verodostojnosti.

“Ne bom rekla, da mi negativni komentarji nikoli ne pridejo do živega, a sem se v vseh teh letih naučila, da je vedno bolje odgovoriti z argumenti kot z jezo,” je zapisala v odzivu.

Zakaj so javne osebnosti vedno na udaru?

To, da vplivneži postajajo tarča spletnih napadov, ni nič novega. Z večjo prepoznavnostjo pride več kritik, ki niso vedno konstruktivne. Ljudje pogosto napačno predvidevajo, da znani obrazi živijo brezskrbno življenje, polno privilegijev, in zato hitreje sprožijo negativne odzive, tudi kadar za to ni prave podlage.

Spomnimo se samo drugih podobnih primerov iz preteklosti:

• Ana Roš je bila deležna ostrih kritik zaradi cen v svoji restavraciji – čeprav gre za vrhunsko kulinariko, ljudje niso oklevali z žaljivimi pripombami o “oderuštvu”.
• Maja Keuc je nekoč doživela val negativnih komentarjev, ker si je po selitvi v tujino upala kritizirati določene vidike slovenske glasbene scene.
• Lepa Afna, ena najuspešnejših slovenskih vplivnic, se redno sooča z očitki, da promovira “preveč sponzoriranih vsebin” – a hkrati je ravno to njeno delo, njen poklic.

Meja med kritiko in spletno agresijo

Kritika je lahko koristna, a ko preide v osebne napade in sramotenje, postane nevarna. Internet je ljudem dal iluzijo anonimnosti, kar pogosto vodi v neresne, pretirane in nepreverjene napade na znane osebnosti.

Toda v tej zgodbi je ključen še en vidik – odgovornost vplivnežev. Res je, da bi morali biti pri promociji izdelkov transparentni in etični, saj imajo moč vplivati na množice. A ob tem moramo ločiti upravičeno kritiko od nepotrebnih spletnih napadov, ki pogosto nimajo drugega namena, kot da nekoga ponižajo ali osramotijo.

Rebeka bo ostala zvesta svojemu pristopu

Ali bo ta incident vplival na njeno delo? Težko. Rebeka Dremelj ni novinka v javnem življenju, in tovrstne situacije so del njenega vsakdana. Nasprotno – zaradi tega primera bo njena prisotnost na družbenih omrežjih morda celo močnejša.

“Ne morem spremeniti vseh, lahko pa ostanem zvesta sebi,” je zapisala v enem od svojih odzivov. In prav v tem je moč izkušenih vplivnežev – da vedo, kdaj je vredno odgovoriti in kdaj preprosto nadaljevati svojo pot.

Smo postali prehitri s sodbami?

Ta primer odpira širšo razpravo o tem, kako se ljudje odzivamo na javne osebnosti. Ali znamo ločiti konstruktivno kritiko od žaljivega napada? Ali se zavedamo, da imajo tudi znane osebnosti svoje meje in pravico do obrambe?

Internet nam je omogočil glasnost, a morda bi morali večkrat razmisliti, ali je vsako mnenje res vredno deliti – in ali so naše sodbe vedno pravične.

Ena stvar pa je gotovo – Rebeka Dremelj bo še naprej ostala ena najbolj prepoznavnih slovenskih vplivnic, ne glede na to, kaj ji kdo napiše v zasebna sporočila.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

V svetu resničnostnih šovov ni redkost, da tekmovalci svojo kratkotrajno slavo izkoristijo na različne načine – nekateri postanejo vplivneži, drugi se preizkusijo v glasbi, nekateri pa najdejo povsem svoj način monetizacije. Tamara Talundžić, nekdanja tekmovalka priljubljenega šova Kmetija, je ubrala pot, ki v Sloveniji še vedno buri duhove. Z erotičnimi vsebinami na OnlyFans je v devetih mesecih zaslužila 10.000 evrov, čeprav je zaradi snemanja šova tri mesece sploh ni bilo na platformi. A to še zdaleč ni vse – njene izjave, način promocije in odzivi javnosti razkrivajo mnogo več kot le klasično zgodbo o hitrem zaslužku.

Iz pastirice v poslovno žensko?

Tamara, ki smo jo na Kmetiji spoznali kot samosvojo, neposredno in neustrašno tekmovalko, ni nikoli skrivala svoje odprtosti do kamere. Medtem ko so drugi tekmovalci po koncu šova iskali tradicionalne poti do novih priložnosti, se je ona odločila za drzno potezo – vstop v svet OnlyFans, platforme, ki omogoča ustvarjalcem, da svoje vsebine ponujajo ekskluzivno naročnikom. In očitno je zadela v polno.

10.000 evrov? Pa saj to ni takšna vsota, ali pač?

Nekateri bodo rekli, da je 10.000 evrov v devetih mesecih relativno majhen zaslužek, spet drugi pa bodo izračunali – to pomeni nekaj več kot 1.100 evrov na mesec. Brez tradicionalne zaposlitve, brez nadrejenih, brez stresa zaradi urnikov – čeprav, kot priznava sama, ni vse tako preprosto, kot se sliši.

“Tega sem se lotila tako, da sem odprla firmo, velik problem pa je bil najti računovodkinjo, zaradi narave dela, ki ga opravljam,” je pojasnila. Čeprav se zdi, da je denar na OnlyFansu preprost in hiter, realnost ni tako črno-bela. Platforma vzame 20 % provizije, dodatno pa so tu še davčne obveznosti, ki jih marsikdo ne upošteva.

Kako promovira svoje vsebine?

Tamara ni zgolj ustvarjalka vsebin, temveč tudi izvrstna promotorka. Njeni videi na družbenih omrežjih, še posebej TikToku in Instagramu, so pogosto mešanica humorja, provokacije in neposrednosti. Ena njenih najbolj viralnih izjav? “Osrečujem moške in delam probleme njihovim ženam.” Lahko si predstavljate, kako so se na to odzvali njeni sledilci.

@tamcibamci

Ups🤭

♬ original sound – TamciBamci

Nekateri so jo podprli, jo označili za samozavestno in podjetno žensko, drugi pa so jo napadli, češ da na račun moške šibkosti izkorišča njihovo denarnico. A če je eno jasno, je to dejstvo, da Tamara negativne komentarje vzame z nasmehom – ali pa jih preprosto izbriše.

OnlyFans v Sloveniji: tabu ali prihodnost?

Čeprav je OnlyFans v tujini že zdavnaj prešel iz obrobnega v mainstream, v Sloveniji še vedno velja za nekakšen tabu. Medtem ko v ZDA številne zvezdnice, kot so Cardi B, Bella Thorne in Iggy Azalea, platformo uporabljajo za ekskluzivne vsebine (ne nujno erotične!), pri nas še vedno prevladuje negativen prizvok.

A trend se spreminja. Vse več ustvarjalcev se zaveda, da lahko svoje vsebine monetizirajo direktno, brez posrednikov, s čimer imajo popoln nadzor nad svojimi prihodki in blagovno znamko. Tamara je med prvimi v Sloveniji, ki je to prepoznala in izkoristila.

Napisal: E. K.

Vir: TikTok, Kmetija

Čeprav se v Sloveniji o znanosti pogosto govori zgolj v akademskih krogih, bo morda že letos dobila uraden prostor na koledarju državnih praznikov. Vlada bo v četrtek obravnavala predlog, ki bi 10. november razglasil za “dan znanosti” – a brez skrbi, delovni ritem bo ostal nespremenjen, saj ne gre za dela prost dan. Namen? Približati znanost ljudem, okrepiti zaupanje v raziskovalne dosežke in – vsaj upamo – navdihniti prihodnje generacije raziskovalcev.

A ali lahko praznik, ki ni dela prost dan, sploh doseže svoj cilj? In zakaj so izbrali prav 10. november?

Žiga Zois in vprašanje izbire datuma

Izbira ni naključna – 10. novembra 1819 je umrl Žiga Zois, izjemna osebnost slovenskega razsvetljenstva, znan po mecenstvu, znanstvenih dognanjih in podpori številnim slovenskim izobražencem. Njegova vloga pri razvoju znanosti in kulture v 18. stoletju je bila neprecenljiva – ne le da je financiral Valentina Vodnika in njegove prve slovenske učbenike, ampak je bil tudi pravi znanstveni entuziast, ki je imel svojo zbirko mineralov in dopisoval z vodilnimi evropskimi geologi.

Zakaj torej ne praznujemo njegovega rojstnega dne? Ker je 23. november že dan Rudolfa Maistra – še enega pomembnega Slovenca, čigar prispevek si zasluži svoje mesto v zgodovini. Tako se je izbor naravno premaknil na obletnico Zoisove smrti.

Poleg tega je 10. november tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj, kar pomeni, da bo slovenski praznik dobil mednarodno težo in se vklopil v širši kontekst znanstvenega napredka.

Kaj dejansko prinaša “dan znanosti”?

Čeprav praznik ne bo podaljšal vikenda ali omogočil dodatnega prostega dneva, njegova uvedba ni zgolj simbolična. Namen praznovanja je:

• povečati zanimanje javnosti za znanost,
• razbijati mite in napačne predstave o znanstvenih dognanjih,
• motivirati mlade, da se odločajo za znanstvene poklice,
• in okrepiti zaupanje v raziskovalne institucije.

Slovenija se že zdaj ponaša z uglednimi znanstveniki, kot so astrofizičarka Maruša Bradač, nobelovec Anton Peterlin ali vesoljski inženir Anton Mavretič, a pogosto njihovi dosežki ostanejo v senci športnikov in politikov. Prav ta praznik bi lahko bil priložnost, da se znanost postavi v ospredje – da enkrat namesto nogometnih tekem in političnih afer razpravljamo o kvantnih računalnikih, genski terapiji ali izzivih umetne inteligence.

Je dan znanosti dovolj? Ali potrebujemo več?

Čeprav je uvedba praznika korak v pravo smer, se postavlja vprašanje: Ali lahko en dan v letu resnično spremeni odnos Slovencev do znanosti?

Podatki namreč kažejo, da je Slovenija pod povprečjem EU pri vlaganjih v raziskave in razvoj. Leta 2023 smo za znanost namenili približno 2 % BDP, medtem ko države, kot sta Švica in Finska, vlagajo več kot 3,5 % BDP. Ob tem ni presenetljivo, da se številni mladi raziskovalci raje odločijo za delo v tujini, kjer so priložnosti za znanstveni razvoj bistveno boljše.

Tukaj je treba biti realen – prazniki ne bodo rešili znanstvenega financiranja, prav tako ne bodo preprečili odhajanja slovenskih talentov. Lahko pa pomagajo pri spremembi miselnosti, pri večjem poudarku na pomenu raziskav in inovacij.

Kako bo videti praznovanje?

Če bo zakon sprejet, lahko pričakujemo, da bodo šole, univerze in raziskovalni centri na ta dan organizirali dogodke, dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja. Lahko si predstavljamo znanstvene festivale, poučne razprave na televiziji, morda celo kakšen kviz o znanstvenih dosežkih – če se le nekdo domisli, kako znanost predstaviti na zanimiv način.

A vprašanje ostaja – bo država temu posvetila dovolj pozornosti, ali bo šlo le za še en zapis v zakonu, ki bo z leti zbledel?

Bo praznik res zaživel?

Prazniki, ki so brez globokih korenin v družbi, pogosto ostanejo zgolj na papirju. Spomnimo se, da smo že leta 2004 dobili dan Primoža Trubarja (8. junij) – in iskreno, koliko ljudi ga resnično obeležuje?

Da bi “dan znanosti” postal več kot zgolj formalnost, bo potrebna aktivna podpora izobraževalnih ustanov, raziskovalnih centrov, medijev in nenazadnje tudi vlade. Če bo ta dan ostal zgolj kot suhoparen zaznamek v koledarju, brez dejanskega vpliva na mlade in širšo javnost, potem ne bo dosegel svojega namena.

Napisal: E. K.

Vir: N1, Freepik