Čedalje višji življenjski stroški ljudi silijo v iskanje alternativ – pa ne samo pri gorivu, energiji in stanovanju, temveč tudi pri vsakodnevnih nakupih. Hrvaška, ki se že več mesecev sooča z rekordno inflacijo in nenehnimi podražitvami, je našla zanimivo rešitev: množični prehod na spletno nakupovanje preko nemškega Amazona.

Sliši se enostavno, a je res tako? Kaj je tisto, kar kupce najbolj prepriča? Nižje cene, boljša garancija in pogosto celo brezplačna dostava.

Nemški Amazon – zlata jama za tiste, ki znajo iskati

Ko se je na hrvaškem Redditu pred nekaj tedni pojavila tema o nakupovanju na Amazonu, verjetno nihče ni pričakoval, da bo sprožila plaz odzivov. Eden izmed uporabnikov je delil svoje izkušnje in pojasnil, da je na Amazonu prihranil na stotine evrov – kar se je potrdilo tudi v komentarjih mnogih drugih. “Tam nakupujem že leta, čeprav Amazon kot podjetje ne maram. A kaj, ko preprosto nimam denarja, da bi plačeval več samo zaradi principa,” je zapisal eden izmed uporabnikov.

Njemački Amazon ima besplatnu dostavu u Hrvatsku na 50€ košaricu, prestanite se zajebavati s našim kamatarima i naručite
byu/cimavica_ incroatia

Cene tudi do 5-krat nižje kot v hrvaških trgovinah? Da, resnično!

Primeri konkretnih izdelkov, pri katerih so razlike v ceni osupljive:

• Otroška oprema – od vozičkov do avtosedežev, razlika v ceni pogosto presega 30–50 %.
• Gospodinjski aparati – določen kuhinjski robot je bil v hrvaški trgovini 280 evrov, na Amazonu pa le 140 evrov.
• Obutev in oblačila – blagovne znamke, ki jih v trgovinah prodajajo po navitih cenah, so na Amazonu pogosto tudi pol cenejše.
• Prehrambeni izdelki – ja, tudi testenine, riž in konzervirana tuna so v nekaterih primerih bistveno cenejši.

“Naročam že dolgo in kupila sem res vse mogoče. Nekatere stvari so brez pretiravanja petkrat cenejše, nekatere pa ne. Vse je treba primerjati s cenami v domačih trgovinah,” je opozorila ena od komentatork.

Zakaj Amazon? Garancija in brezplačna dostava!

Cene so en razlog, a veliko kupcev najbolj navdušuje enostavna in hitra garancija.

Medtem ko se v mnogih hrvaških trgovinah dogaja, da trgovci pri reklamacijah iščejo vsak mogoč izgovor, da jih zavrnejo, je pri Amazonu zgodba povsem drugačna. “Amazon mi je zamenjal čevlje po osmih mesecih uporabe, brez vprašanj,” je zapisal eden izmed uporabnikov. Drug je dodal: “Ko sem prijavil težavo s sesalnikom, so mi brez težav vrnili denar, še preden sem izdelek poslal nazaj.”

Poleg tega Amazon.de ponuja brezplačno dostavo za nakupe nad 39 evrov, kar še dodatno zmanjšuje skupne stroške. Zato ne čudi, da se vse več Hrvatov odloča za to možnost.

Kako kupovati na Amazonu iz Hrvaške? Nasveti iz prakse

Ker vsi trgovci na Amazonu ne dostavljajo na Hrvaško, se nekateri uporabniki poslužujejo posebnih trikov.

• Spletna primerjava cen – uporabniki svetujejo uporabo strani Idealo.de, ki deluje podobno kot Nabava.net na Hrvaškem in omogoča pregled najnižjih cen pri različnih ponudnikih.
• Nemški poštni predal – če trgovina ne dostavlja na Hrvaško, se nekateri uporabniki poslužujejo storitev, kot je Mailboxde.com, ki omogoča prevzem paketa v Nemčiji in njegovo prepošiljanje na Hrvaško.

“Mnogi nemški trgovci dostavljajo na Hrvaško, če pa tega ne omogočajo, lahko uporabite nemški poštni naslov in si paket prepošljete,” je zapisal eden izmed uporabnikov Reddita.

Dilema: prihranek ali podpora lokalnim trgovcem?

Seveda pa se ob vsem tem pojavlja moralno vprašanje – ali je prav podpirati globalne spletne trgovce na račun lokalnih trgovin?

Na eni strani imamo preživetje domačih trgovcev, ki že tako čutijo pritisk globalizacije. Na drugi strani pa dejstvo, da si veliko ljudi enostavno ne more več privoščiti višjih cen.

Čeprav so nekateri naklonjeni podpori lokalni ekonomiji, je pri mnogih cenovna razlika enostavno prevelika, da bi jo ignorirali. V današnjih časih šteje vsak evro in če ga lahko prihraniš pri vsakodnevnih nakupih – zakaj ne?

Bo spletno nakupovanje še bolj razširjeno?

Če se bo trend nadaljeval, lahko pričakujemo, da bo vedno več ljudi iskalo ugodnejše ponudbe na tujih spletnih trgovinah, ne le na Amazonu, ampak tudi pri drugih evropskih in kitajskih ponudnikih.

Vprašanje je le, ali bodo lokalni trgovci prilagodili svoje cene ali pa bodo prisiljeni v še večjo digitalizacijo, da bi ostali konkurenčni.

Pripravil: E. K. Vir: Reddit, Freepik

Pred nekaj leti bi se ideja o splošni omejitvi hitrosti 30 km/h v mestih zdela radikalna, danes pa se zdi, da postaja nova realnost v številnih evropskih prestolnicah. Bologna, Bruselj, Pariz, Barcelona, Madrid, Zürich – vsa ta mesta so sprejela ali napovedala drastično znižanje dovoljene hitrosti na svojih ulicah. Cilj? Manj nesreč, večja varnost in boljša kakovost življenja.

Medtem ko je v Evropi trend jasen, se Slovenija do tega vprašanja še vedno približuje previdno, z občasnimi testnimi conami in veliko mero zadržanosti. Se lahko kmalu zgodi preobrat?

Bologna je postavila nov standard – kaj sledi?

Ko je italijanska Bologna januarja lani znižala omejitev hitrosti na 30 km/h na večini mestnih ulic, so mnogi ukrep pospremili z dvomi. Nasprotniki so opozarjali, da bo ukrep ohromil promet, povzročil kaos in razjezil voznike. Taksisti so protestirali, minister za promet Matteo Salvini je ukrep označil za pretiranega, italijansko ministrstvo pa je celo izdalo posebno odredbo, ki je otežila uvajanje podobnih omejitev v drugih mestih.

A eno leto kasneje so številke povedale svojo zgodbo. V primerjavi z letoma pred spremembo se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 13 %, poškodovanih je bilo 11 % manj, smrtnih žrtev pa kar 50 % manj. Še posebej zgovoren je podatek, da v celotnem letu ni umrl niti en pešec.

To je močan argument. Bologna ni osamljen primer – vsa mesta, ki so sprejela podobne ukrepe, poročajo o enakih rezultatih. V Bruslju je bilo po znižanju omejitve hitrosti za 19 % manj nesreč in 50 % manj smrtnih žrtev, v Parizu pa je število smrtnih žrtev padlo za 37 %.

Pa v Sloveniji?

V Sloveniji še vedno prevladuje logika 50 km/h

Slovenska mesta za zdaj pri zniževanju omejitev hitrosti capljajo za večino evropskih prestolnic. Čeprav imamo številne cone 30, so te večinoma omejene na stanovanjska naselja, okolice šol in vrtcev.

Edina izjema, ki se lahko postavi ob bok evropskim zgledom, so Trbovlje. Lani so uvedli enotno cono 30 na širšem območju mesta, pri čemer so na nekaterih odsekih izboljšali infrastrukturo, dodali nova krožišča in spremenili prometni režim. Rezultati so bili pozitivni – zmanjšalo se je število nesreč, povprečne hitrosti so padle, a pretočnost prometa ni bila bistveno prizadeta.

A kljub temu Ljubljana, Maribor in druga večja mesta še vedno niso pripravljena na korak, ki bi v celoti spremenil način razmišljanja o prometu.

Zakaj splošna omejitev 30 km/h naleti na odpor?

Nasprotniki takšne spremembe pogosto izpostavljajo tri ključne argumente:

1. Promet bo počasnejši, poti bodo daljše. A študije kažejo drugačno sliko – pri nižjih hitrostih je promet bolj enakomeren, saj se zmanjša potreba po zaviranju in pospeševanju, kar pomeni, da je končni potovalni čas pogosto enak ali celo krajši.
2. Vozniki se ne bodo držali omejitev. Drži, da samo prometni znak ne pomeni, da bodo vozniki takoj upoštevali pravila, vendar mesta, ki so uvedla nižje omejitve, ugotavljajo, da sčasoma pride do spremembe v prometni kulturi.
3. Zniževanje hitrosti ne bo zmanjšalo izpustov CO₂. Nekateri argumentirajo, da motorji pri 30 km/h porabijo več goriva kot pri 50 km/h, vendar je treba upoštevati, da manj zaviranja in pospeševanja pomeni splošno bolj enakomerno vožnjo, kar lahko v mestih pripelje do zmanjšanja emisij.

Prihodnost: Bo Slovenija sledila evropskim trendom?

Vlada se je v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) že zavezala k preučitvi učinkov znižanja omejitve hitrosti v mestih na 30 km/h, pri čemer bi morali prve resnejše analize videti že letos.

Ministrstvo za infrastrukturo poudarja, da mora znižanje hitrosti spremljati ustrezna prometna infrastruktura, pametne rešitve za umirjanje prometa in ozaveščanje javnosti. A to še vedno ne pomeni, da bomo kmalu priča splošnemu znižanju hitrosti v slovenskih mestih.

Neizogibna prihodnost?

Če se ozremo po Evropi, postaja jasno, da znižanje hitrosti v mestih ni zgolj kratkoročen trend, ampak dolgoročna smer razvoja prometa.

Vprašanje torej ni več “ali”, ampak “kdaj” se bo Slovenija pridružila mestom, ki so dokazala, da upočasnitev prometa ne pomeni slabše mobilnosti, temveč varnejše ulice in boljšo kakovost življenja za vse prebivalce.

Pripravil: E. K. Vir: N1, Freepik

Minimalna plača v Sloveniji se je z začetkom leta 2025 dvignila na 1.277,72 evra bruto, kar v povprečju pomeni približno 930 evrov neto. Ta znesek nas postavlja med deset držav Evropske unije z najvišjo minimalno plačo, kar bi se morda slišalo impresivno – a koliko to dejansko pomeni v primerjavi z drugimi evropskimi državami in kakšen je realen vpliv na standard prebivalstva?

Kje v resnici stoji Slovenija na evropskem plačnem zemljevidu?

Na vrhu lestvice minimalnih plač že tradicionalno kraljuje Luksemburg, kjer znaša kar 2.638 evrov bruto. Če to postavimo v kontekst – to je več kot povprečna slovenska bruto plača! Drugo mesto zaseda Irska z 2.283 evri bruto, na tretjem mestu pa je Nizozemska s 2.193 evri.

Slovenija se uvršča na osmo mesto, kar pomeni, da smo pred večino srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska, Slovaška ali baltske države. Za nami so tudi Ciper, Portugalska in vse države Balkana. A kljub temu smo še vedno precej oddaljeni od plačnih razmer v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Španiji, ki so prav tako pred nami.

Na drugem koncu lestvice se nahajajo države, kjer so življenjski pogoji bistveno težji. Moldavija, ki si prizadeva za članstvo v EU, ima minimalno plačo zgolj 285 evrov bruto, Albanija se lahko pohvali z 408 evri, medtem ko je Bolgarija z 551 evri še vedno najrevnejša država v EU po višini minimalnega dohodka.

Je visoka minimalna plača resničen pokazatelj kakovosti življenja?

Čeprav se zdi, da Slovenija dobro stoji na lestvici minimalnih plač, je pomembno upoštevati lokalne življenjske stroške in kupno moč. Primer: minimalna plača na Irskem ali v Luksemburgu je dvakrat višja kot pri nas, a so tudi stroški življenja bistveno višji.

V Luksemburgu je najem enosobnega stanovanja v prestolnici lahko dvakrat ali celo trikrat dražji kot v Ljubljani, cena hrane in osnovnih življenjskih potrebščin pa prav tako sledi višji plači. Na Irskem so cene energentov in nepremičnin med najvišjimi v Evropi, kar pomeni, da višja minimalna plača tam ne prinaša nujno boljšega življenjskega standarda.

Po drugi strani pa je Slovenija v ugodnejšem položaju v primerjavi z državami vzhodne Evrope, kjer so minimalne plače bistveno nižje, a tudi tam stroški življenja rastejo. V Varšavi, Sofiji in Bukarešti so cene najemnin in osnovnih dobrin v zadnjih letih skokovito narasle, kar pomeni, da nižja plača tam ne prinaša več enakega standarda kot v preteklosti.

Minimalna plača raste počasneje kot v drugih državah

Kljub temu da je Slovenija med državami z najvišjo minimalno plačo v Evropi, je njena rast počasnejša kot v drugih državah članicah EU. Letos se je dvignila za skromnih 1,9 %, kar je precej manj od večine evropskih držav.

Za primerjavo: Romunija je minimalno plačo v letu 2025 zvišala za kar 22 %, Hrvaška za 15,4 %, Bolgarija pa prav tako za 15,4 %. Čeprav so izhodiščni zneski v teh državah nižji, je njihova rast hitrejša, kar pomeni, da bodo morda čez nekaj let začele dohitevati Slovenijo.

Dolgoročno to lahko pomeni, da bo Slovenija izgubila konkurenčnost v regiji, saj bodo delavci iz nižjega dohodkovnega razreda začeli iskati delo v državah, kjer plače rastejo hitreje, hkrati pa bodo delodajalci težje prilagajali stroške dela.

Kaj sledi? Bo minimalna plača kmalu višja?

V Sloveniji se minimalna plača določa glede na inflacijo in minimalne življenjske stroške. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že napovedalo, da bo do 30. septembra 2025 opravljen nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, na podlagi katerega bo potekala razprava o novi višini minimalne plače za leto 2026.

Vprašanje pa ostaja – ali bo rast minimalne plače dovolj visoka, da bo nadoknadila počasnejši napredek v primerjavi z drugimi evropskimi državami?

Smo res lahko zadovoljni?

Slovenija se na prvi pogled resnično uvršča med države z najvišjo minimalno plačo, vendar je slika bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav smo pred večino srednje- in vzhodnoevropskih držav, nas zahodna Evropa še vedno precej prehiteva.

Poleg tega minimalna plača raste počasneje kot v drugih državah EU, kar dolgoročno postavlja vprašanje konkurenčnosti Slovenije na evropskem trgu dela.

Pripravil: E. K. Vir: Euronews, Freepik

Hrvaška je naredila pomemben tehnološki preskok na področju avtocestne infrastrukture, ki bi ji ga lahko zavidale tudi nekatere zahodnoevropske države. Avtocesta Zagreb–Macelj, ki povezuje hrvaško prestolnico z mejnim prehodom Gruškovje in je ključna prometna žila med Slovenijo in Hrvaško, je zdaj ena redkih v Evropi, ki je v celoti osvetljena z LED razsvetljavo – in to ne le na odprtih odsekih, temveč tudi v vseh predorih.

4,7 milijona evrov za osvetlitev, ki prinaša velike prihranke

Posodobitev razsvetljave ni bila zgolj lepotni poseg – prejšnji sistem, ki je bil postavljen leta 2007, je bil dotrajan in neučinkovit, zato je bila zamenjava nujna. Projekt, ki je trajal skoraj leto dni in stal 4,7 milijona evrov, je izvedlo podjetje LED Elektronika, v sklopu del pa so namestili kar 1.643 LED svetilk v šestih predorih.

Zakaj je ta projekt tako pomemben? LED tehnologija je znatno energetsko učinkovitejša od starejših sistemov osvetlitve, njena življenjska doba pa je občutno daljša. Pričakovani prihranek pri porabi električne energije je kar 80 odstotkov, kar pomeni občutno nižje stroške za upravljavca avtoceste Autocesta Zagreb–Macelj (AZM), katerega večinski lastnik je avstrijski Strabag.

Čeprav morda na prvi pogled ne gre za revolucijo, pa takšne izboljšave pomenijo velik korak k večji varnosti in nižjim stroškom vzdrževanja. Osvetljeni predori omogočajo boljšo vidljivost, manjšo možnost nesreč in večjo energetsko trajnost, kar so ključni vidiki, na katere morajo države v času energetske krize še posebej paziti.

Hrvaška ne ostaja le pri LED razsvetljavi – na vrsti so sončne elektrarne

Medtem ko so zamenjavo osvetlitve že zaključili, pa pri AZM ne mislijo počivati. Njihov naslednji korak je še bolj ambiciozen – postavitev približno 4.400 solarnih panelov vzdolž avtoceste, kar bi omogočilo, da bi celoten avtocestni odsek postal energetsko samozadosten.

Zakaj je to pomembno? Poleg tega, da bi takšna poteza znižala stroške električne energije za približno 300.000 evrov na leto, bi hkrati postavila avtocesto Zagreb–Macelj na zemljevid kot eno prvih energetsko samozadostnih avtocest v Evropi. V času, ko se države borijo z rastočimi cenami elektrike in iščejo načine, kako zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, so tovrstni projekti ključen korak k bolj trajnostnemu razvoju infrastrukture.

Evropski kontekst – kje stoji Hrvaška v primerjavi z drugimi državami?

Čeprav je prehod na LED razsvetljavo na avtocestah v nekaterih evropskih državah že prisoten, jih je le peščica, ki so osvetlitev implementirale v celoti. Nizozemska in Nemčija sta že pred leti začeli eksperimentirati z LED lučmi na določenih delih svojih avtocest, a so projekti zaradi visokih stroškov napredovali počasi.

Hrvaška pa je v tem pogledu ubrala drzno strategijo – namesto postopne implementacije so se odločili za celovit projekt, ki vključuje tako odprte odseke kot predore. V prihodnjih letih se lahko ta model izkaže za vzorčen primer, ki ga bodo prevzele tudi druge evropske države.

Kaj to pomeni za voznike?

Seveda pa voznike najbolj zanima praktičen vpliv teh sprememb. Kaj LED razsvetljava in solarne elektrarne pomenijo za vsakdanjo uporabo avtoceste?

• Boljša vidljivost v predorih: Nova osvetlitev zmanjšuje bleščanje in omogoča bolj enakomerno svetlobo, kar pomeni večjo varnost in manj nesreč.
• Manj vzdrževalnih zapor: Ker LED svetilke trajajo dlje, bo manj potreb po zapiranju predorov zaradi menjave žarnic.
• Nižje stroške elektrike bi lahko dolgoročno občutili tudi uporabniki: Čeprav so cestnine na tej avtocesti že zdaj med višjimi v regiji, bi manjši operativni stroški lahko upočasnili rast cen vožnje v prihodnosti.

Ali Hrvaška na področju infrastrukture prehiteva regijo?

Hrvaška pogosto velja za državo, ki infrastrukturne projekte izpeljuje v počasnem tempu, vendar je v zadnjem desetletju s pomočjo evropskih sredstev in strateških investicij močno nadgradila svoj avtocestni sistem.

Projekt popolne osvetlitve avtoceste Zagreb–Macelj in prihodnja postavitev sončnih elektrarn kažejo, da Hrvaška ne želi zgolj slediti evropskim trendom, ampak želi v nekaterih segmentih tudi narekovati tempo.

Če se projekt solarnih panelov izkaže za uspešnega, bi lahko postal model tudi za druge države v regiji, vključno s Slovenijo, kjer podobnih pobud na avtocestnem omrežju še ni v tolikšni meri.

Pripravil: E. K. Vir: Forbes, Freepik

Ko beseda nanese na pomanjkanje delovne sile v Evropi, večina najprej pomisli na gradbeništvo, gostinstvo ali zdravstveno nego. Toda trenutno ena največjih kriz poteka na področju javnega prevoza – Nemčiji obupno primanjkuje voznikov avtobusov. Kljub temu, da nekateri prevozniki ponujajo mesečne neto plače v višini 3.500 evrov, se domačih delavcev preprosto ne da več prepričati, naj sedejo za volan.

Zakaj? Ali se je delo voznika v Nemčiji resnično tako poslabšalo, da niti visoka plača ni več dovolj?

Delo, ki je včasih veljalo za varno, danes postaja breme

Nekaj desetletij nazaj je bil poklic voznika avtobusa spoštovan in iskan – stabilna zaposlitev, solidna plača in možnost rednega delovnega časa so privabljali številne kandidate. A časi so se spremenili. Dolge izmene, vse več birokracije, nenehni pritiski glede časovnih razporedov in pogosto slabe razmere na cestah so marsikaterega voznika privedli do roba.

Stefan Lyding, ki vodi avtoprevozniško podjetje v Würzburgu, je eden tistih, ki so morali drastično dvigniti plače, da bi sploh še lahko nadaljevali s poslovanjem. “Pri nas vozniki s plačo in dodatki dosežejo 3.500 evrov neto. Plačujemo nad standardom, a to še vedno ne zadostuje,” priznava. Domačih kandidatov preprosto ni več – kdo bi si želel poklica, ki zahteva nenehno zbranost, veliko odgovornost in redno delo ob vikendih ter praznikih?

Vozniško dovoljenje – strošek, ki marsikoga odvrne

Druga velika ovira je cena vozniškega dovoljenja. Medtem ko so se v preteklosti številni vozniki usposabljali v sklopu Bundeswehra (nemške vojske), je danes ta možnost praktično izginila. Tisti, ki bi radi na novo vstopili v branžo, morajo sami financirati izpit za vožnjo avtobusa – in ta stane okoli 14.000 evrov.

Kdo si lahko privošči tak strošek, če že zdaj marsikdo v Nemčiji živi od meseca do meseca? Alternativa bi lahko bila priznanje tujih vozniških dovoljenj, a Nemčija je tu ena izmed najbolj rigidnih držav. Lyding pravi, da ima v podjetju ljudi, ki že desetletja vozijo avtobuse v tujini, vendar se v Nemčiji njihovo dovoljenje ne šteje za veljavno. “Mi si sami postavljamo ovire, čeprav bi se z nekaj administrativnimi prilagoditvami težava lahko hitro rešila,” pravi Lyding.

Tuja delovna sila – edina rešitev?

Ker domačih kandidatov ni, so se številna podjetja obrnila na tujino. Indija, Pakistan, vzhodna Evropa – to so regije, od koder prihajajo novi vozniki avtobusov v Nemčijo. Njihove kvalifikacije pogosto ustrezajo, vendar se podjetja soočajo z jezikovno oviro.

“Indijci imajo dovoljenja in znanje, a pogosto ne govorijo dovolj dobro nemško,” pojasnjuje Lyding, ki je zato v podjetju zaposlil učitelja nemščine, ki preko spletnih tečajev pomaga novim voznikom pri učenju jezika.

A tu se težave ne končajo – delodajalci morajo novim delavcem zagotoviti prenočišče, urediti vse potrebne dokumente in jim včasih celo omogočiti osebni avtomobil, da lahko sploh pridejo do službe. To dviguje stroške, posledično pa tudi cene prevozov, kar na koncu plačajo potrošniki.

Bo javni prevoz v Nemčiji postal luksuz?

Ker se število voznikov zmanjšuje, marsikje v Nemčiji že zdaj redčijo avtobusne linije. Manj avtobusov pomeni slabšo dostopnost javnega prevoza, še posebej za starejše in tiste, ki nimajo lastnega avtomobila. Se bo torej zgodilo, da bo avtobusni prevoz čez nekaj let postal privilegij namesto osnovna storitev?

Nemčija se bo morala v prihodnjih letih odločiti – ali bo reformirala sistem pridobivanja vozniških dovoljenj in priznanja tujih kvalifikacij, ali pa bo tveganje, da bo javni prevoz postal vse bolj nezanesljiv, vedno večje.

Dokler se to ne zgodi, pa bodo prevozniki še naprej ponujali visoke plače, dodatne ugodnosti in delovne pogoje, ki pa očitno kljub vsemu ne zadoščajo, da bi zapolnili vse prazne sedeže za volanom.

Pripravil: E. K. Vir: Zurnal24, Freepik

V Rimu se zadnje dni vse vrti okoli zdravstvenega stanja papeža Frančiška, ki je že več kot teden dni hospitaliziran v bolnišnici Gemelli. Vatikan je v soboto sporočil, da njegovo stanje ostaja resno, čeprav je pri zavesti in zmore sedeti v naslanjaču. A to je le del zgodbe – v ozadju se odvija bitka za njegovo okrevanje, ki jo vodijo najboljši zdravniki, hkrati pa se v krogih znotraj Cerkve že pojavljajo ugibanja o prihodnosti.

Kisik in transfuzija – ključna intervencija ob dihalni stiski

Papež Frančišek, ki bo decembra dopolnil 89 let, je že dlje časa znan po zdravstvenih težavah, ki so v zadnjih letih postajale vse pogostejše. Njegova astma mu povzroča ponavljajoče se težave z dihanjem, operacija črevesja leta 2021 je pustila posledice, prav tako pa ga vse bolj mučijo bolezni sklepov, ki so razlog, da pogosto uporablja invalidski voziček.

V soboto zjutraj je papež doživel daljšo astmatično dihalno stisko, zaradi katere je bilo nujno dovajanje kisika. Zdravniška ekipa je morala takoj ukrepati, saj so bila njegova pljuča že oslabljena zaradi pljučnice, ki je bila vzrok hospitalizacije pretekli teden. Poleg tega so preiskave pokazale znake slabokrvnosti, kar je privedlo do nujne transfuzije krvi – posega, ki pri osebah papeževe starosti nikoli ni rutinski in lahko pomeni, da telo težje obnavlja rdeče krvničke.

“Papež ni še izven nevarnosti,” so sporočili iz Vatikana, pri čemer se zdravniki izogibajo jasnim napovedim, kako bo okrevanje potekalo v prihodnjih dneh. Vse skupaj ostaja zavito v previdne besede in diplomatske izjave, a dejstvo ostaja – stanje je resno.

Drugi teden hospitalizacije: bo moral odpovedati več dogodkov?

Bolnišnica Gemelli je že večkrat postala praktično drugi Vatikan, kadar je bilo zdravje papeža na preizkušnji. Tudi Janez Pavel II. je bil v isti bolnišnici večkrat hospitaliziran, nazadnje leta 2005, ko so ga morali intubirati zaradi težav z dihanjem. Papež Frančišek se zdaj spopada s podobno resnimi zapleti, čeprav zdravniki zatrjujejo, da intubacija (za zdaj) ni potrebna.

Ker stanje ostaja nestabilno, je že jasno, da bo moral papež odpovedati več obveznosti. To nedeljo bi moral že drugič zapored izpustiti opoldansko molitev angelovega češčenja, ki jo običajno vodi z okna apostolske palače na Trgu svetega Petra. Verniki bodo namesto tega prejeli zgolj pisno izjavo iz Vatikana – že drugič v desetih dneh.

Ugiba se tudi, ali bo papež lahko karkoli osebno vodil v postnem času, ko so tradicionalno na vrsti pomembne pridige in obredi pred veliko nočjo. V primeru, da se njegovo stanje ne izboljša, bo morda moral odpovedati velikonočno mašo, kar bi bila ena najbolj simboličnih odpovedi v zgodovini sodobnega papeštva.

Špekulacije o prihodnosti: bo papež Frančišek sledil Benediktu XVI.?

Kot je običajno pri vsaki resnejši bolezni voditelja Katoliške cerkve, se tudi tokrat pojavljajo neizogibna ugibanja o morebitnem odstopu. Papež Frančišek je sicer že večkrat dal vedeti, da odstop ne bi smel biti tabu – navsezadnje je njegov predhodnik, Benedikt XVI., leta 2013 postal prvi papež po več kot 600 letih, ki se je prostovoljno odpovedal službi.

Vatikanski krogi sicer zatrjujejo, da trenutno ni nobenih formalnih korakov v smeri njegovega odstopa, a nekateri vplivni kardinali se vseeno že pripravljajo na morebitni konklave, če bi se stanje poslabšalo. Papež ima trenutno več zaveznikov med bolj progresivnimi kardinali, a konservativni del Cerkve že nekaj časa snuje načrte za morebitno zamenjavo na vrhu.

Pietro Parolin, državni tajnik Vatikana in eden najvplivnejših ljudi v cerkveni hierarhiji, je v današnjem pogovoru za Corriere della Sera poskušal umiriti špekulacije: “Zdaj razmišljamo samo o zdravju svetega očeta, ne o njegovem nasledstvu,” je dejal in dodal, da je osrednji cilj vseh v Vatikanu omogočiti papežu čim hitrejše okrevanje.

Molitev in negotovost: prihodnji dnevi bodo odločilni

Verniki po vsem svetu te dni molijo za papeževo zdravje – iz Rima do Buenos Airesa, njegove domače Argentine, kjer je kot Jorge Mario Bergoglio pred desetletji začel svojo duhovniško pot.

Zdravniki ostajajo previdni pri napovedih, Vatikan se izogiba dramatičnim izjavam, a resnica je, da so prihodnji dnevi lahko odločilni. Če se stanje stabilizira, bo papež lahko nadaljeval okrevanje v Vatikanu, če pa bi prišlo do novih zapletov, bi se lahko njegova hospitalizacija še podaljšala ali postala trajnejša težava pri opravljanju njegove funkcije.

Pripravil: E. K. Vir: AFP, Wikipedia

Ko se zima že skoraj poslavlja in marsikdo v pričakovanju pomladi razmišlja o prvih zvončkih, prihaja nova vremenska sprememba, ki utegne v višje predele Slovenije ponovno prinesti zimsko idilo. Po zadnjih napovedih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) bo v sredini prihodnjega tedna s severa pritekla hladnejša zračna masa, ki bo vplivala predvsem na višje nadmorske višine. A kaj to pomeni za vsakdan prebivalcev? Bo to zgolj še ena snežna epizoda za smučarske centre ali nas čaka nepričakovan zasuk tudi v nižinah?

Zima še ni rekla zadnje besede

Čeprav so zadnji tedni postregli z razmeroma toplim vremenom za ta letni čas, z najvišjimi dnevnimi temperaturami do 14 °C, se bo to v kratkem spremenilo. V sredo in četrtek bo nad Ligurskim in Tirenskim morjem nastalo ciklonsko območje, ki bo vplivalo tudi na naše kraje. Sprva bo to pomenilo več oblačnosti in dež, vendar bo v noči na četrtek meja sneženja predvidoma padla na približno 800 metrov nadmorske višine.

Kaj to pomeni v praksi? V alpskih in predalpskih krajih, kot so Kranjska Gora, Bohinj, Jezersko in deloma tudi Rogla, lahko pričakujemo novo snežno odejo. Koroška, Gorenjska in višje ležeči deli Notranjske bodo v četrtek zjutraj verjetno že pobeljeni, medtem ko v Ljubljani, Mariboru in Kopru sneg (še) ni na vidiku.

A ni izključeno, da bi se z novim poslabšanjem vremena konec tedna meja sneženja lahko še nekoliko spustila – čeprav so podrobnejše napovedi še negotove, vremenski modeli nakazujejo možnost ponovnega prehoda hladne fronte.

Prometne težave in zimska poledica

Slaba vremenska kombinacija – padavine, ohladitev in veter – pogosto pomeni tudi več težav na cestah. Čeprav bodo glavne prometnice v nižinah ostale večinoma mokre, se lahko na višje ležečih gorskih prelazih, kot sta Vršič in Pavličevo sedlo, pojavijo zimske razmere. Voznikom, ki bodo potovali v gorska območja, svetujemo previdnost in uporabo zimske opreme. Še posebej tvegana bo lahko poledica, saj bodo nočne temperature marsikje padle pod ledišče.

Zgodovina nas uči, da takšne snežne epizode v poznem februarju niso nič neobičajnega. Pred dvema letoma, februarja 2023, je snežna fronta podobno presenetila predvsem severovzhod države in povzročila številne težave v prometu. Bo letos zgodba podobna?

Bo marš na sankanje uspešen ali bo sneg opazen le na roglovskih strminah?

Če ste ljubitelj zimskih športov, potem so naslednji dnevi lahko odlična priložnost za obisk gorskih krajev. Smučarski centri, kot sta Krvavec in Vogel, bodo verjetno deležni novih snežnih centimetrov, kar bo izboljšalo tamkajšnje razmere. A če ste upali, da boste sankali na Rožniku ali drsali na zamrznjenih mlakah v okolici Ljubljane, boste morali svoje načrte verjetno še enkrat preveriti – za zdaj kaže, da bo zima ostala v višavah.

Sklepna misel: Pripravite dežnike, ne nujno lopat

Kakorkoli že, naslednji dnevi bodo vremensko precej dinamični. Medtem ko bodo v nižinah dežne kaplje še vedno prevladovale nad snežinkami, bodo gorski predeli končno dočakali pravo zimo. Če se odpravljate v gore, ne pozabite preveriti snežnih razmer in vremenske napovedi – zima se morda poslavlja, a še ni rekla zadnje besede.

Za najbolj sveže informacije spremljajte Arso in preverite stanje na cestah, preden se odpravite na pot!

Pripravil: E. K. Vir: Arso, Freepik

Leseni nadstreški so funkcionalna in estetska rešitev za zaščito avtomobilov, teras in vrtnega pohištva. Poleg praktične vrednosti prispevajo k prijetnemu videzu doma, saj se les naravno zlije z okolico.

Pri izbiri pravega lesenega nadstreška je pomembno upoštevati njegovo namembnost, vrsto lesa, način postavitve in vzdrževanje. Tukaj boste izvedeli, katere možnosti imate na voljo in kako izbrati najboljšo rešitev.

Zakaj izbrati leseni nadstrešek?

Leseni nadstreški so priljubljena izbira zaradi številnih prednosti.

Naraven in estetski videz

Les se lepo poda tako modernim kot tradicionalnim objektom. Njegova toplina daje prijeten in naraven občutek, ki ga drugi materiali težko posnemajo.

Trajnost in odpornost

Ob pravilni zaščiti in vzdrževanju lahko leseni nadstreški zdržijo desetletja. Ne pozabite, da kakovostni premazi in redno vzdrževanje podaljšujejo njihovo življenjsko dobo.

Prilagodljivost

Les omogoča številne možnosti oblikovanja in prilagajanja. Nadstrešek lahko oblikujete po meri, da ustreza vašim potrebam in razpoložljivemu prostoru.

Okolju prijazna izbira

Les je obnovljiv material, ki ima manjši vpliv na okolje v primerjavi z betonom ali kovino.

Vrste lesenih nadstreškov

Izbira nadstreška je odvisna od namena uporabe in prostora, ki ga imate na voljo.

1. Nadstreški za avtomobile

• Ščitijo vozila pred dežjem, snegom in soncem.
• Možnost samostoječih ali pritrjenih konstrukcij.
• Dodane stranske stene lahko nudijo dodatno zaščito pred vetrom.

2. Nadstreški za terase

• Omogočajo prijetno bivanje na prostem ne glede na vreme.
• Pogosto se kombinirajo s pergolami ali senčili.
• Lahko vključujejo rastlinske elemente ali zasteklitev.

3. Vrtni nadstreški

• Primerni za shranjevanje orodja, drv ali vrtnarskih pripomočkov.
• Pogosto so povezani z vrtno uto ali letno kuhinjo.
• Lahko služijo tudi kot senčna točka za sprostitev.

Kako izbrati pravi leseni nadstrešek?

Pri izbiri nadstreška je pomembno upoštevati več dejavnikov.

1. Namen uporabe

• Potrebujete nadstrešek za avto, teraso ali vrt?
• Kako velik mora biti, da bo ustrezal vašim potrebam?

2. Vrsta lesa

Les ima različne lastnosti, ki vplivajo na trpežnost in vzdrževanje nadstreška.

• Smreka in bor – ugodna izbira, vendar zahteva redno zaščito in vzdrževanje.
• Macesen – naravno odporen proti vlagi, primeren za dolgotrajno uporabo na prostem.
• Hrast – zelo trpežen, a dražji material, primeren za prestižne in robustne konstrukcije.

3. Oblika in način postavitve

• Samostoječi nadstreški – primerni za dvorišča in večje odprte površine.
• Nadstreški, pritrjeni na objekt – podaljšek hiše ali garaže za boljšo zaščito pred vremenskimi vplivi.

4. Zaščita in vzdrževanje lesa

Leseni nadstreški so izpostavljeni vlagi, soncu in škodljivcem, zato jih je treba zaščititi.

• Premazi in olja – zaščita pred vodo, UV-žarki in plesnijo.
• Redno barvanje ali lakiranje – podaljša življenjsko dobo in ohranja estetski videz.

Cena lesenih nadstreškov

Cena je odvisna od velikosti, vrste lesa in kompleksnosti izvedbe.

Okvirne cene:

• Preprosti avtomobilski nadstreški: od 1.500 € naprej.
• Pergole in terasni nadstreški: od 2.000 € do 5.000 €.
• Večji nadstreški po meri: lahko presegajo 10.000 €.

Dodatni stroški lahko vključujejo temeljenje, strešne kritine in obdelavo lesa.

Montaža: Samogradnja ali profesionalna postavitev?

Leseni nadstrešek lahko postavite sami ali najamete strokovnjake.

Samogradnja

• Cenejša rešitev, če imate ustrezno znanje in orodje.
• Možnost prilagajanja dimenzij in dizajna.
• Zahteva veliko časa in natančnosti pri izvedbi.

Profesionalna montaža

• Hitrejša in tehnično bolj dovršena izvedba.
• Zagotovljena trdnost in varnost konstrukcije.
• Višji stroški zaradi delovne sile.

Odločitev je odvisna od vaših sposobnosti, časa in razpoložljivih finančnih sredstev

Vzdrževanje lesenega nadstreška

Da bo nadstrešek dolgo obstojen, je potrebno redno vzdrževanje.

• Letno čiščenje – odstranjevanje umazanije, prahu in lišajev.
• Premaz in zaščita – obnova premaza na vsakih 3 do 5 let.
• Pregled konstrukcije – preverjanje spojev in morebitnih poškodb zaradi vlage ali insektov.
• Zaščita pred vremenskimi vplivi – uporaba kakovostnih strešnih kritin in drenažnih sistemov.

Pravilna skrb za les bo podaljšala življenjsko dobo nadstreška in ohranila njegov lep videz.

Dolgoročna in funkcionalna rešitev

Leseni nadstreški so odlična izbira za zaščito avtomobilov, teras in vrtov. Njihova estetska vrednost, trajnost in vsestranskost jih postavljajo v ospredje pri izbiri zunanjih konstrukcij.

Pred nakupom je treba upoštevati vrsto lesa, namen uporabe in način postavitve. Pravilno vzdrževanje bo poskrbelo, da bo nadstrešek služil svojemu namenu vrsto let.

Če iščete dolgoročno in funkcionalno rešitev, je leseni nadstrešek odlična investicija.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Koliko časa zdrži leseni nadstrešek?

Ob rednem vzdrževanju lahko zdrži 30 let ali več.

Kateri les je najboljši za leseni nadstrešek?

Macesen in hrast sta najbolj trpežna in odporna na vremenske vplive.

Ali je potrebno gradbeno dovoljenje za nadstrešek?

Za manjše nadstreške pogosto ni potrebno, pri večjih strukturah preverite lokalne predpise.

Kako pogosto je treba les zaščititi?

Priporočljivo je obnavljanje premaza vsakih 3 do 5 let.

Ali je možna prilagoditev velikosti in oblike?

Da, nadstrešek lahko prilagodite svojim potrebam, zlasti pri izdelavi po meri.

Leseni nadstreški so odlična kombinacija funkcionalnosti, estetike in trajnosti – prava izbira za vsak dom.

Naročnik: MLINAR, predelava lesa, d.o.o.

23. FEBRUAR – Dan, ki je pustil neizbrisne sledi v zgodovini, pa vendar za mnoge ostaja le še ena stran v koledarju. A ko se poglobimo, ugotovimo, da je bil to dan revolucij, prelomnih odkritij in tragičnih preizkušenj.

Ko zgodovina zavibrira: od obleganj do simbolov moči

Najprej skok v leto 1836 – želite lekcijo o tem, kako se ne začeti upora? Teksas se je v boju za neodvisnost znašel v situaciji, ki bi jo lahko opisali kot epsko, a z zelo klavrnim koncem: obleganje Alama. Majhna skupina teksaških upornikov se je podala v skoraj gotovo smrt proti veliko večji mehiški vojski. Odpor je bil herojski, toda realnost? Zelo krvava.

Skoraj desetletje pozneje, 1848, pa Pariz doživi utrip revolucije, ki bi jo lahko označili za tisto, ki je končno razbila iluzijo monarhičnega miru. Ludvik Filip I. odstopi, ljudstvo slavi, a ali so dobili tisto, kar so si zares želeli? To je vprašanje, ki se v politiki ponavlja kot pokvarjena plošča.

Kako izum spremeni svet: zgodba o dizlu, ki ni le gorivo

Se kdaj vprašate, kako bi izgledal svet brez dizelskih motorjev? Najbrž bi bil precej bolj tih, manj onesnažen, a tudi bistveno manj mobilen. Leta 1893 je Rudolf Diesel patentiral motor, ki je postavil temelje modernemu transportu. Ironija? Diesel sam ni uspel izkoristiti svoje genialnosti, njegova smrt leta 1913 pa ostaja zavita v meglo teorij zarot. In Slovenija? Brez dizelskih lokomotiv in tovornjakov bi naša industrija stagnirala precej dlje, o avtomobilizmu, ki ga danes obožujemo in sovražimo hkrati, pa bi verjetno govorili z nekaj desetletji zamude.

Ko fotografija postane legenda: Iwo Jima in propaganda

Ena najbolj ikoničnih fotografij 20. stoletja, dvig ameriške zastave na Iwo Jimi, je nastala 23. februarja 1945. Ko pogledaš posnetek, se zdi, da gre za čisto spontano dejanje zmage. Resnica? Postavljena poza, ponovljeno dvigovanje, prava mojstrovina vojne propagande. A to ne pomeni, da je bil boj manj brutalen. Japonci so se upirali do zadnjega diha, žrtev je bilo na obeh straneh ogromno. Pri nas se s tovrstnimi bitkami morda ne moremo poistovetiti neposredno, toda mitologizacija vojn? To pa poznamo.

Ko znanost premakne meje: cepiva in supernove

Vas je kdaj zanimalo, kako bi izgledal svet brez cepiv? Leta 1954 se je v Pittsburghu začelo testiranje prvega cepiva proti otroški paralizi, ki je rešilo neštete življenja. Danes se sliši samoumevno, toda takrat? Ljudje so se bali, dvomili, se spraševali o dolgoročnih posledicah. Hm, sliši znano?

In da ne bo le o Zemlji: leta 1987 smo opazovali supernovo 1987A, najbližjšo eksplozijo zvezde v moderni zgodovini. Astronomi so se drli od navdušenja, medtem ko je večina prebivalstva zgolj skomignila z rameni. Ker pač, supernova? Kaj imamo mi od tega? No, na primer boljše razumevanje vesolja, temne snovi in nastanka elementov, ki jih vsak dan nosimo na sebi in vdihujemo.

Katastrofe, ki opominjajo: narava ne pozna pravil

1887, Azurna obala. Romantična pokrajina, ki jo danes povezujemo z luksuzom, je bila tisti dan prizorišče potresa, ki je pokosil več tisoč življenj. 1999, Galtür v Avstriji. Snežni plaz, ki se je zrušil s tolikšno silo, da je izbrisal del mesta. In kaj smo se naučili? Da se narave ne da krojiti po naših pravilih, ne glede na to, kako zelo si to želimo.

23. februar: pomemben, a pozabljen?

Ali se bomo tega dne spomnili jutri? Verjetno ne. A če bi se kateri od teh dogodkov zgodil danes, bi bil na vseh naslovnicah. Morda pa je prav zato pomembno, da se včasih ustavimo, pobrskamo po zgodovini in si rečemo: “Hja, morda se stvari niso toliko spremenile, kot si mislimo.”

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Teden od 24. februarja do 2. marca bo čas za spremembe, nove izzive in priložnosti, ki vam lahko prinesejo dolgoročne koristi. Začetek tedna bo poln močne energije, ki vas bo spodbujala k akciji, sredina tedna bo prinesla izzive v odnosih in potrebo po premišljenosti, konec tedna pa bo kot nalašč za sprostitev in postavljanje novih ciljev. Zvezde vas bodo vodile, a na vas je, da sprejmete prave odločitve.

Boste zaupali svoji intuiciji in naredili korak naprej?

Oven (21. marec – 19. april) – Čas za akcijo

Ovni, v začetku tedna boste imeli priložnost za pomembne premike v karieri ali osebnem življenju. Ne odlašajte – čas je, da ukrepate! Sredi tedna bodite previdni pri komunikaciji in se izognite nepotrebnim konfliktom. Vikend bo prinesel priložnost za druženje in sprostitev.

Bik (20. april – 20. maj) – Stabilnost bo ključna

Biki, ta teden bo od vas zahteval potrpežljivost in premišljenost. Na začetku tedna boste morali sprejeti nekatere pomembne finančne ali poslovne odločitve. Sredi tedna se osredotočite na odnose – iskren pogovor lahko razjasni marsikaj. Vikend bo primeren za sprostitev in regeneracijo.

Dvojčka (21. maj – 20. junij) – Sprejemajte priložnosti

Dvojčki, prvi dnevi tedna bodo polni novih idej in nepričakovanih priložnosti – bodite odprti! Sredi tedna boste morali biti bolj previdni pri besedah, saj lahko napačno razumete določeno situacijo. Vikend bo primeren za raziskovanje novih hobijev ali srečanja s prijatelji.

Rak (21. junij – 22. julij) – Fokus na čustveno stabilnost

Raki, začetek tedna bo od vas zahteval večjo odločnost in jasno izražanje svojih želja. Sredi tedna bo pomembno, da se izognete nepotrebnim skrbem in negativnim mislim. Vikend bo kot nalašč za umik in sprostitev – poskrbite za svoje dobro počutje.

Lev (23. julij – 22. avgust) – Moč in odločnost

Levi, ta teden boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje svojih sposobnosti. V začetku tedna boste morali prevzeti pobudo pri nečem pomembnem. Sredi tedna bodite pozorni na odnose – ne dovolite, da vam ego prepreči iskren pogovor. Vikend bo primeren za sprostitev in kreativne dejavnosti.

Devica (23. avgust – 22. september) – Organizacija vam bo pomagala

Device, ta teden bo od vas zahteval disciplino in natančnost. V začetku tedna boste imeli veliko nalog, ki bodo zahtevale vašo pozornost. Sredi tedna bodite potrpežljivi z ljudmi okoli sebe, saj lahko nesporazumi povzročijo napetost. Vikend bo primeren za razvajanje in oddih.

Tehtnica (23. september – 22. oktober) – Poiščite ravnovesje

Tehtnice, ta teden boste morali uravnotežiti svoje obveznosti in osebno življenje. Začetek tedna bo dinamičen in poln izzivov, a boste s pravim pristopom našli rešitve. Sredi tedna bo čas za diplomacijo v odnosih. Vikend bo primeren za zabavo in druženje.

Škorpijon (23. oktober – 21. november) – Resnica bo prišla na plano

Škorpijoni, v začetku tedna boste morali sprejeti določene resnice, ki ste jih morda ignorirali. Sredi tedna bo čas za pomembne odločitve, še posebej v ljubezni. Vikend bo primeren za globoke pogovore in osebno rast.

Strelec (22. november – 21. december) – Pustolovščina vas kliče

Strelci, začetek tedna bo poln navdiha in novih idej. Sredi tedna bodite pozorni na to, da ne sprejemate odločitev prehitro. Vikend bo primeren za spontane aktivnosti ali kratek izlet.

Kozorog (22. december – 19. januar) – Vztrajnost bo poplačana

Kozorogi, ta teden boste morali biti osredotočeni na svoje cilje. Na začetku tedna boste dobili priložnost za napredek, a boste morali pokazati svojo vztrajnost. Sredi tedna posvetite več časa svojim bližnjim. Vikend bo primeren za sprostitev in uživanje v majhnih stvareh.

Vodnar (20. januar – 18. februar) – Kreativnost in inovativnost

Vodnarji, prvi dnevi tedna bodo odlični za uresničevanje vaših idej. Sredi tedna bodite pozorni na nepričakovane spremembe – morda boste morali hitro reagirati. Vikend bo čas za povezovanje s starimi prijatelji ali učenje nečesa novega.

Ribi (19. februar – 20. marec) – Introspekcija in intuicija

Ribe, ta teden bo čas za osebno rast in razmislek. V začetku tedna boste dobili priložnost, da razmislite o svojih ciljih. Sredi tedna bodite pozorni na čustvene signale, ki vam jih dajejo drugi. Vikend bo primeren za sprostitev in duhovne aktivnosti.

Ta teden bo zahteval jasno osredotočenost na dolgoročne cilje. Zvezde vas bodo usmerjale k osebni rasti, novim začetkom in odločnim korakom. Ste pripravljeni sprejeti priložnosti, ki vam jih prinaša ta teden?

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik