Po razburjenju zaradi izraza »pocestniško« je predsednik DZ Zoran Stevanović stopil pred kamere in poskušal pojasniti, kaj je želel povedati. Opravičil se je Sloveniji, a ne zaradi same besede – temveč zaradi prizorov, ki jih po njegovem gledajo državljani.

Opravičilo Sloveniji, a ne umik besed

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je po burnih odzivih na svoj zapis o »pocestniškem« obnašanju vztrajal, da v njegovih besedah ni bilo seksizma. Čeprav se je opravičil javnosti, je bilo iz njegovega nastopa jasno, da se od svoje razlage ne umika. »Žal mi je, pa nerodno mi je, da gledamo take debate v parlamentu,« je dejal in dodal, da se »še enkrat opravičuje celi Sloveniji«, ker mora spremljati takšno razgrajanje. Toda nato je prišla ključna poved: »Ne vidim nobenega seksizma v moji izjavi.« S tem je Stevanović pokazal, da želi spor premakniti drugam – stran od očitkov o napadu na spol in proti vprašanju, kakšna raven razprave sploh še sodi v državni zbor.

Kaj pomeni »pocestniško obnašanje«?

Izraz »pocestniško obnašanje« je slabšalen opis za vedenje, ki ga govorci razumejo kot vulgarno, nekulturno, agresivno ali neprimerno za javni prostor. V vsakodnevnem govoru se nanaša na prestopanje meja spodobnosti, vpitje, žaljenje, surovo govorico ali ulični način komunikacije, ki ne sodi v uradne, politične ali akademske prostore. Prav na to razlago se je skliceval Stevanović. Po njegovih besedah ni šlo za napad na spol ali osebno dostojanstvo poslank, temveč za opis načina nastopanja v parlamentu. Trdi, da je želel opozoriti na retoriko in ravnanje, ki po njegovem ne sledita funkciji državnega zbora kot ustanove, ki bi morala predstavljati »hram demokracije« in Slovenijo.

Parlament kot oder za vse ostrejše spopade

V državnem zboru se zadnje dni vrstijo napete razprave, postopkovni zapleti in besedni dvoboji. Stevanović pravi, da ena glavnih obljub njegove stranke ostaja odprtje vrat parlamenta širši javnosti. A prav ta javnost zdaj, kot pravi sam, vidi, kaj se v resnici dogaja za poslanskimi klopmi. »Nekdo se v parlamentu obnaša vulgarno, surovo, žaljivo do vseh ostalih, krši red, moti red, krši poslovnik,« je poudaril. Po njegovem je torej uporabil izraz, s katerim je želel čim bolj jasno opisati vedenje, ki ga razume kot nesprejemljivo za najvišjo politično ustanovo v državi.

Tudi pri vprašanju srbske manjšine brez popuščanja

V pogovoru se je dotaknil še vprašanja priznanja srbske manjšine v Sloveniji. Njegov odgovor je bil kratek in odločen: po njegovem to ni mogoče, saj je ustava takšna, kot je, in »taka bo tudi ostala«. Spor okoli ene besede se je tako razširil v precej večjo zgodbo. Ne gre več le za izraz, ampak za vprašanje, kdo v parlamentu postavlja meje, kdo jih prestopa in kdo bo na koncu plačal politično ceno. Če je državni zbor ogledalo države, potem je zadnje dni to ogledalo precej glasno počilo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V Socialnih demokratih naj bi po marčevskih volitvah vse bolj vrelo. Seja predsedstva stranke je bila po objavljenem obvestilu znova odpovedana zaradi nesklepčnosti, kar odpira neprijetno vprašanje: ali Matjaž Han še drži vajeti v rokah?

Nesklepčnost, ki je težko le tehnična težava

Na papirju se sliši suhoparno: seja predsedstva SD, predvidena za četrtek, 4. junija 2026, je odpovedana zaradi »ponovne nesklepčnosti«. A v politiki takšne besede redko ostanejo samo administrativna opomba. Ko se nekaj zgodi prvič, lahko govorimo o naključju. Ko se ponovi, postane sporočilo. In to precej glasno. Iz objavljenega obvestila izhaja, da je bila 36. seja predsedstva SD odpovedana, člane pa naj bi o novem terminu še obvestili. Ob tem se pojavljajo navedbe, da naj bi znotraj stranke vrelo zaradi nezadovoljstva z vodenjem stranke po marčevskih volitvah, predvsem z Matjažem Hanom. Gre za neuradne informacije, a politična teža odpovedane seje ostaja očitna.

Prazni stoli kot politično sporočilo

V strankah se nezadovoljstvo pogosto ne začne z glasnimi izjavami pred kamerami. Začne se tišje. Nekdo ne pride. Nato še kdo. Potem seja pade. In naenkrat ni več mogoče govoriti le o urnikih, službenih obveznostih ali naključjih. Če je predsedstvo res že drugič zapored ostalo brez sklepčnosti, je to za stranko z dolgo politično tradicijo zelo neprijeten signal. Še posebej po volitvah, ko bi vodstvo moralo kazati enotnost, mirnost in jasen načrt za naprej.

Viri: znotraj @strankaSD vre, nezadovoljstvo z vodenjem stranke po marčevskih volitvah (beri: Matjažem Hanom), seja Predsedstva že drugič zapored nesklepčna, kar se menda še ni zgodilo … https://t.co/34y2yVbbgT pic.twitter.com/MNQU14YwGP

— BojanPožar (@BojanPozar) June 3, 2026

Han pod pritiskom po volilnem rezultatu

Matjaž Han se je po volitvah znašel v občutljivem položaju. SD je morala po marčevskem rezultatu pogledati vase, oceniti napake in prepričati članstvo, da ima stranka še jasno smer. A ravno v takšnih trenutkih se pokaže, koliko zaupanja ima predsednik med svojimi. Če se predsedstvo ne sestane, ker ni dovolj članov, se vprašanje ponuja samo od sebe: gre za organizacijski spodrsljaj ali za tihi upor? V politiki namreč odsotnost pogosto pove več kot dolg govor.

Tudi odsotnost ministrov SD bode v oči

Dodatno težo imajo navedbe, da se zadnje seje Golobove vlade ni udeležil noben minister oziroma ministrica iz kvote SD. Samo po sebi bi to lahko imelo več razlag, a v kombinaciji z dogajanjem v stranki ustvarja precej neprijetno sliko. Stranka, ki bi morala po volitvah utrjevati položaj, se navzven sooča z vtisom notranjega nemira. In ravno vtis je v politiki pogosto prvi korak do resne krize.

Tišina, ki lahko postane glasnejša od izjav

SD se je znašla v trenutku, ko bo morala hitro pokazati, ali še zna delovati kot enotna politična ekipa. Če bodo v stranki nezadovoljstvo pometali pod preprogo, se lahko prazni stoli spremenijo v veliko glasnejše sporočilo. Matjaž Han je zdaj pred preizkusom, ki ni več samo volilni. Prepričati bo moral predvsem svoje ljudi. In to je včasih najtežja bitka.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Vlada Roberta Goloba se je na zadnji seji mandata poslovila z naštevanjem dosežkov, reform in velikih projektov. A prav v istem trenutku Slovenijo iz Bruslja lovijo precej manj prijetne številke: javnofinančni primanjkljaj naj bi letos presegel mejo treh odstotkov BDP.

Zadnja seja, leporečje in prazni stoli SD

Vlada Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, se je danes sestala na svoji zadnji seji. Mandat je začela 1. junija 2022 z velikimi obljubami o reformah, učinkovitejši državi in stabilni prihodnosti. Štiri leta pozneje so ministri iz kvote Svobode ob prihodu na vlado poudarjali, da so delali dobro in da svoje resorje zapuščajo v dobri formi. Na seji pa ni bilo ministrov iz kvote SD, kar je ob političnem slovesu vlade delovalo več kot pomenljivo.

Robert Golob, Luka Mesec in Matej Arčon naj bi po seji predstavili ključne ukrepe mandata 2022–2026 za, kot pravijo, stabilno, razvojno in odporno Slovenijo. Zveni lepo. Skoraj prelepo. A ravno tu se zgodba zalomi: medtem ko odhajajoča vlada razlaga, kako uspešna je bila, Bruselj gleda v številke, ne v politične govore.

Bruselj ne posluša rožic, ampak bere proračun

Evropska komisija je v spomladanski napovedi ocenila, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znašal 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,5 odstotka BDP. To pomeni, da naj bi Slovenija presegla triodstotno maastrichtsko mejo, ki je ena ključnih evropskih fiskalnih varovalk.

Ta meja ni politična kaprica. Države članice EU so se zavezale, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov BDP, javni dolg pa naj bi ostal pod 60 odstotki BDP. Ko država to mejo prebije, se odpre vprašanje postopka zaradi čezmernega primanjkljaja in pritiska po ukrepih za konsolidacijo javnih financ.

Reforme ali račun, ki prihaja za njimi?

Golobova vlada bo med dosežke štela zdravstveno, plačno in pokojninsko reformo, dolgotrajno oskrbo, infrastrukturne projekte, drugi tir, tretjo razvojno os in obnovo po poplavah. Toda za državljane ostaja bolj preprosto vprašanje: ali se zaradi tega živi lažje?

Plače v javnem sektorju, socialni transferji, tekoči odhodki države in novi sistemi financiranja imajo svojo ceno. In ko vlada odhaja z besedami o stabilnosti, številke kažejo, da bo račun ostal tistim, ki prihajajo za njo – in seveda davkoplačevalcem.

Slovo z nasmehi, za njim pa rdeče številke

Zadnja seja Golobove vlade je zato več kot protokolarno slovo. Je trenutek, ko se politična samopodoba trči z realnostjo javnih financ. Eni bodo govorili o stabilnosti, drugi o zamujenih reformah, tretji o praznih stolih SD. A Bruselj bo, hladno in brez čustev, gledal predvsem eno stvar: ali je Slovenija še znotraj pravil ali pa je že stopila čez rob.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Omrežje X, Facebook

Na ljubljanskem okrožnem sodišču bi se moral danes začeti predobravnavni narok v zadevi Fotopub, a Dušana Josipa Smodeja ni bilo. Namesto izreka o krivdi je sodna dvorana ostala brez glavnega akterja, javnost pa brez odgovora, zakaj ga ni bilo.

Narok, ki se sploh ni začel

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bi moral danes ob 13. uri potekati predobravnavni narok v odmevni kazenski zadevi Fotopub. A že kmalu je postalo jasno, da se eden najbolj pričakovanih sodnih trenutkov v tej aferi ne bo zgodil. Dušan Josip Smodej, ki je v postopku obtožen več kaznivih dejanj, se na sodišču ni pojavil.

Primer Fotopub že od izbruha anonimnih pričevanj močno odmeva v javnosti. Toda zatožna klop je ostala prazna. Narok so zaradi njegove odsotnosti preložili, nov datum pa za zdaj še ni znan. Po poročanju Dnevnika je njegov zagovornik povedal, da je že v ponedeljek prosil za preložitev naroka, ker ni mogel fotokopirati celotnega sodnega spisa.

Obtožnica je pravnomočna, očitki pa težki

Primer Fotopub ni običajen sodni spis, ki bi ga javnost spremljala z distance. Gre za afero, ki je pred leti močno pretresla kulturno sceno in odprla tudi vprašanja o moči, vplivu, molku in zaščiti domnevnih žrtev. Tožilstvo Smodeju očita spolno nasilje, omogočanje uživanja prepovedanih drog ter povzročitev telesnih poškodb. Obtožnica je po poročanju več medijev postala pravnomočna 11. marca letos, tožilstvo pa jo je vložilo že 28. februarja lani. Današnji narok bi bil pomemben zato, ker bi se Smodej lahko izrekel o krivdi. .

Afera, ki še vedno čaka na odgovore

Smodej je očitke v preteklosti zanikal, zato bo o njih odločalo sodišče. Prav zaradi tega je današnji izostanek toliko bolj odmeven. Javnost je pričakovala začetek sodnega razčiščevanja, dobila pa nov zaplet in novo čakanje. Primer Fotopub tako ostaja odprt, občutljiv in težak. Za domnevne žrtve, za javnost in tudi za pravosodje. V sodnih dvoranah se resnica ne razkrije vedno hitro. A prvi korak bi moral biti narejen danes. Pa ni bil.

Pripravil: I.M.

Vir: Okrožno sodišče Ljubljana, Omrežje X, Dnevnik

Na zaslišanju kandidata za kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja je razprava o oljkarstvu hitro prerasla v precej ostrejši politični trenutek. Poslanec SLS Srečko Ocvirk je z izjavo o oljkarjih, ki naj bi oljke sadili zaradi vikenda na morju, sprožil vprašanje: je šlo za nerodno primerjavo ali podcenjevanje celotne panoge?

Kozlovičeva opozorila na Istro, Ocvirk pa udaril nazaj

Poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič je na zaslišanju kandidata za kmetijskega ministra odprla vprašanje oljkarstva. Spomnila je, da gre za pomembno panogo v slovenski Istri, kjer je po njenih besedah 3.561 kmetijskih gospodarstev in približno 3.400 oljkarjev. Za ta prostor oljke niso le pridelek, ampak del identitete, pokrajine in tudi prihodka številnih družin. A namesto odgovora v smeri razvoja oljkarstva je sledil precej oster odziv poslanca SLS Srečka Ocvirka.

Izjava, ki jo bodo oljkarji težko preslišali

Ocvirk je menil, da se razprava o kmetijstvu prepogosto začne pri manjših panogah, ne pa pri največjih in gospodarsko najpomembnejših dejavnostih. Nato je izrekel stavek, ki bo verjetno še dolgo odmeval: »Pogovarjamo se nekako od zadnje strani, od tistih manjših zadev, od tistih oljkarjev, ki sadijo oljke zato, da imajo vikend na morju, in še podobne zgodbe.« Takšna izjava je ostra, skoraj posmehljiva. Še posebej za ljudi, ki oljkarstvo ne razumejo kot okras ob počitniški hiši, ampak kot delo, tveganje, vlaganje in boj z naravo.

Mlekarstvo kot velika zgodba, oljkarstvo kot obrobna?

Ocvirk je v nadaljevanju poudaril, da največji pomen v slovenskem kmetijstvu še vedno predstavlja mlečna proizvodnja. Po njegovih besedah prav mlekarstvo po prihodkih, vrednosti proizvodnje in širšem gospodarskem pomenu zagotavlja največ. In tu ima del razprave seveda svojo težo: mlečna proizvodnja je ena ključnih panog slovenskega kmetijstva in brez nje si podeželja marsikje ni mogoče predstavljati. A vprašanje je, ali je treba za poudarjanje pomena mlekarstva hkrati razvrednotiti oljkarje.

Kmetijstvo ni samo ena velika številka

Slovensko kmetijstvo ni en sam hlev, ena sama mlekarna in ena sama bilanca. Je tudi oljčnik na burji, vinograd na strmini, sadovnjak, majhna kmetija in človek, ki dela v panogi, ki morda ni največja, a je za svoj kraj pomembna. Prav zato je Ocvirkova izjava sprožila nelagodje. Ker ni zvenela le kot obramba mlekarstva, ampak kot podcenjevanje tistih, ki delajo v manjši, regionalno pomembni panogi. Minister, ki prihaja, bo moral zato odgovoriti na precej širše vprašanje: bo slovensko kmetijstvo gledal samo skozi velike številke ali tudi skozi ljudi, ki na manjših površinah ohranjajo življenje podeželja?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Prometni znak na rojstnodnevni smreki ali kot »spominek« se komu morda zdi zabaven dodatek. A v resnici gre lahko za nevarno dejanje, ki ogrozi voznike, pešce in otroke – storilcu pa prinese globo, kazenski postopek ali celo zapor.

Ko tabla izgine, izgine tudi opozorilo

Prometni znaki niso postavljeni po naključju. Omejitev hitrosti, znak za nevarnost, prehod za pešce, območje umirjenega prometa – vse to vozniku pove, kako naj ravna, še preden je prepozno. Ko nekdo tak znak odstrani, ne vzame le kosa kovine. Vzame opozorilo, ki lahko nekomu reši življenje. Najpogosteje so tarča znaki za omejitev hitrosti, posebej tisti s številkami 30, 40, 50 ali 60, saj jih nekateri uporabljajo kot »okras« ob okroglih jubilejih. A takšna navada je lahko precej dražja od naročila imitacije znaka, ki jo je mogoče kupiti povsem zakonito.

Globa je lahko že prvi udarec po žepu

Če posameznik odstrani prometno signalizacijo, ga lahko doleti prekrškovna kazen. Po Zakonu o cestah so za posege, ki ovirajo ali ogrožajo promet oziroma poškodujejo cesto ali povečujejo stroške vzdrževanja, predvidene globe; pri fizičnih osebah se v takšnih primerih pogosto omenja tudi 500 evrov kazni. A globa je lahko le začetek. Občina ali upravljavec ceste mora znak nadomestiti, postaviti nov drog, urediti montažo in poskrbeti, da je promet spet varen. Strošek lahko hitro naraste na več sto evrov, v nekaterih primerih pa ga lahko poskušajo izterjati tudi od povzročitelja.

Ko šala postane kaznivo dejanje

Najbolj resno postane takrat, ko odstranitev ali poškodovanje znaka povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Kazenski zakonik za uničenje, poškodovanje ali odstranitev javnih naprav oziroma prometne signalizacije v takšnih okoliščinah predvideva zaporno kazen do treh let. Če zaradi manjkajočega znaka pride do nesreče, se položaj še zaostri. Če nekdo zaradi tega utrpi hude telesne poškodbe, je lahko kazen višja, v najhujših primerih, ko pride do smrti, pa lahko storilca doleti tudi večletna zaporna kazen. Takrat »saj smo se samo hecali« ne pomaga več.

Naj bo praznovanje veselo, ne nevarno

Kdor želi slavljencu podariti znak s številko, naj kupi imitacijo. Pravi prometni znak mora ostati ob cesti, tam, kjer ima svoj namen. Ena odstranjena tabla se morda zdi malenkost, a za voznika, ki v temi, dežju ali megli ne dobi pravega opozorila, je lahko ta malenkost usodna. Zato je sporočilo preprosto: praznovanje naj ostane veselo, cesta pa varna.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija

Na Obali se je promet v nekaj urah spremenil v pravo preizkušnjo živcev. Dela na Belvederju, nesreča v strunjanskem drevoredu, dolge kolone in strah za dostop reševalcev do bolnišnice so sprožili vse glasnejše zahteve po takojšnjem ukrepanju.

Ko se običajna pot spremeni v prometno nočno moro

Zastoji na Obali pred poletjem niso nič novega. Domačini jih poznajo, turisti jih pričakujejo, vozniki jih nekako požrejo. A to, kar se je včeraj zgodilo na regionalni cesti med Koprom, Izolo, Strunjanom, Lucijo in Piranom, je po mnenju številnih preseglo mejo sprejemljivega. Pot, ki običajno traja približno petnajst minut, se je za nekatere raztegnila na dve uri. Bralci poročajo, da so kolone nastajale že od zgodnjega jutra, voznik avtobusa pa je za relacijo od Pirana do Kopra potreboval kar dve uri. In prav zato se med ljudmi vse glasneje sliši vprašanje: je to nova obalna normalnost?

Dela na Belvederju in nesreča, ki je vse še zaostrila

Vse skupaj se je začelo prvi dan gradbenih del v krožišču na Belvederju, kjer bo promet predvidoma do konca junija urejen izmenično enosmerno s semaforjem. Že kmalu po začetku del pa je v strunjanskem drevoredu počilo še na cesti. Po podatkih policije naj bi 73-letnega voznika iz Slovenske Bistrice obšla slabost, zato je zapeljal na nasprotno smerno vozišče. Najprej je trčil v vozilo voznika iz okolice Pirana, nato še v avtomobil domačinke. Vsi trije vozniki so bili lažje poškodovani, povzročitelja in voznico so prepeljali v SB Izola.

Stranske poti so se zadušile, domačini pa izgubili potrpljenje

Ko je glavna cesta obstala, so vozniki začeli iskati obvoze čez Belveder, Malijo, Šared in lokalne poti. A tudi tam je promet hitro klecnil. Ozke ceste niso zdržale pritiska, vozila so se srečevala iz nasprotnih smeri, nastajali so novi zastoji, živci pa so popuščali. Med najbolj glasnimi opozorili je dopis občanke iz Portoroža, ki od pristojnih zahteva takojšnje ukrepanje. Opozarja, da semaforski režim povzroča prometni kolaps na eni najpomembnejših cestnih povezav slovenske Istre. Posledice občutijo zaposleni, podjetja, turisti, starši, šolarji in bolniki, ki morajo do izolske bolnišnice.

Najbolj skrbijo rešilci in čas izvedbe del

Posebno skrb vzbuja vprašanje interventnih služb. Cesta mimo Belvederja je ena ključnih povezav do Splošne bolnišnice Izola, zato domačini opozarjajo, da si na tej trasi ne bi smeli privoščiti kaosa. V nujnih primerih namreč šteje vsaka minuta. Nezadovoljstvo sproža tudi čas izvedbe del. Zakaj prav tik pred glavno turistično sezono, ko promet na Obali tradicionalno naraste? Občanka zato predlaga optimizacijo semaforjev, preveritev obstoječega režima, delo v več izmenah, podaljšan delovni čas ter izvajanje del tudi zvečer in ob koncih tedna.

Obalo čaka še težek prometni preizkus

Težav očitno še ni konec. V noči na petek bo med 23. in 4. uro zaprta primorska avtocesta med Srminom in Črnim Kalom proti Ljubljani, obvoz bo urejen po regionalni cesti. Proti Kopru bodo polurne popolne zapore. Ker je v četrtek v več evropskih državah praznik, se pričakuje močno povečan promet proti Hrvaški, v nedeljo pa v obratni smeri. Obala zato ne potrebuje izgovorov, temveč hitre rešitve. Ljudje ne zahtevajo čudeža. Zahtevajo le, da pot do službe, doma, šole ali bolnišnice ne postane vsakodnevna prometna loterija.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Regional, DARS, Promet.si

Moravški župan Milan Balažic je po odločitvi zunajobravnavnega senata pristal v 30-dnevnem priporu. Gre za preiskavo domnevnih korupcijskih kaznivih dejanj, v kateri kriminalisti pod drobnogledom nimajo le njega, temveč skupno 20 osumljencev.

Preobrat po prvi odločitvi sodišča

Primer, ki je v Moravčah in širše dvignil veliko prahu, je dobil nov zaplet. Čeprav preiskovalni sodnik sprva ni odredil pripora za župana Milana Balažica, je po pritožbi tožilstva odločal še zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča. Ta je, kot kaže, sprejel drugačno odločitev: za Balažica je odrejen 30-dnevni pripor. Župan je v spremstvu odvetnika v torek zvečer prišel na prestajanje pripora na Povšetovo ulico v Ljubljani, njegov odvetnik Milan Krstić pa je že napovedal pritožbo, najprej na višje sodišče, po potrebi pa tudi na vrhovno.

Hudi očitki, ki tresejo Moravče

V ozadju so obsežne hišne preiskave, ki so jih kriminalisti izvedli zaradi sumov jemanja in dajanja podkupnin ter sprejemanja in dajanja daril za nezakonito posredovanje. Skupno naj bi bilo v preiskavi 20 osumljencev, del preiskave pa naj bi bil povezan z domnevnim urejanjem občinskih prostorskih aktov za družbo Termit. Po neuradnih informacijah naj bi bila med domnevnimi koristmi tudi kuhinja višjega cenovnega razreda, vredna 26.000 evrov. Omenjajo se tudi gradbena in obrtniška dela pri hiši ter dve zaposlitvi oziroma pogodbeni ureditvi, za kateri naj bi obstajal sum, da nista imeli dejanske vsebine dela.

Policija govori o koristih nad 50 tisoč evrov

Policija je pojasnila, da naj bi osumljenci z zlorabo položaja dosegali določene odločitve in posle v zameno za osebne materialne koristi. Te naj bi po njihovih navedbah presegale 50.000 evrov. Prav ta številka daje primeru dodatno težo, saj ne gre več le za politično neprijetno zgodbo, ampak za preiskavo, ki odpira vprašanja o vplivu, položaju in zaupanju v lokalno oblast. Ko se v takšni zgodbi znajde župan, se senca hitro razširi tudi nad občino, sodelavce in vse odločitve, ki so bile v zadnjih letih povezane s spornimi postopki.

Balažic očitke odločno zavrača

Balažic očitke iz kazenske ovadbe zavrača in primer označuje za politično motiviran proces. Že pred odreditvijo pripora je bil od četrtka do nedelje v sodnem pridržanju, nato pa ga je preiskovalni sodnik izpustil. A tožilstvo pri tem ni odnehlo. S pritožbo je očitno uspelo, zato se bo pravni boj zdaj nadaljeval na višjih instancah. Na eni strani so hudi očitki o korupciji, domnevnih protiuslugah in vplivanju na prostorske postopke, na drugi strani pa odločno zanikanje župana in napoved pritožb.

Moravče čakajo dnevi negotovosti

Primer za občino ni majhen pretres. Ko se v središču preiskave znajde župan, se vprašanja ne ustavijo le pri sodnih postopkih. Ljudje se začnejo spraševati tudi o zaupanju, odločanju in ozadju poslov, ki krojijo razvoj kraja. Dokler postopek ne bo končan, za vse osumljence velja domneva nedolžnosti. A dejstvo ostaja: preiskava je že zdaj ena od odmevnejših lokalnih korupcijskih zgodb zadnjih dni, Moravče pa bodo v prihodnjih tednih očitno živele v senci vprašanja, kaj vse se bo še razkrilo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Policija

Skoraj tri mesece je vlada skrivala dokument o glasovanju glede pridružitve Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu. Zdaj, ko je izpisek prišel v javnost, se odpira neprijetno vprašanje: koliko je bilo pri podpori Palestincem resničnega prepričanja in koliko politične predstave za javnost?

Velike besede, tiha odločitev

Pred volitvami so bile besede o Palestini glasne. O genocidu, odgovornosti, mednarodnem pravu in moralni drži se je govorilo veliko. A dokument, ki ga je pridobil portal Info360, kaže precej drugačno sliko za zaprtimi vrati vlade Roberta Goloba. Na seji 12. marca je vlada odločala, ali naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu. Po navedbah dokumenta je predsednik vlade Robert Golob ob začetku obravnave izrazil podporo predlaganemu gradivu. Nato pa pri samem glasovanju ni glasoval. In prav to je politično najbolj eksploziven del zgodbe. Ne to, kaj je kdo govoril pred kamerami, ampak kaj je storil, ko je bilo treba pritisniti gumb.

Za je glasovalo samo pet ministrov

Po razkritem izpisku je pridružitev tožbi podprlo le pet ministrov. Za so glasovali Tanja Fajon, Matjaž Han in Andreja Kokalj iz SD, Luka Mesec iz Levice ter Alenka Bratušek iz Gibanja Svoboda. Sedem ministrov Gibanja Svoboda naj bi glasovalo proti, več ministrov pa se glasovanja sploh ni udeležilo oziroma ni glasovalo. Med tistimi, ki niso glasovali, je bila tudi Asta Vrečko, sicer ena najglasnejših političnih zagovornic Palestine. Po glasovanju je Levica javno izrazila razočaranje nad odločitvijo vlade. Vrečko je poudarjala, da je stališče Levice jasno in da bi se Slovenija tožbi morala pridružiti. A dokument zdaj razkriva neprijetno podrobnost: sama pri glasovanju ni oddala glasu.

Zakaj so dokument skrivali?

Info360 poroča, da je vlada skoraj tri mesece zavračala posredovanje dokumenta. Pri tem se je generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl sklicevala tudi na možnost motenj oziroma nepopravljive škode pri delovanju vlade. Zdaj je precej bolj jasno, kje bi lahko nastala škoda. Ne nujno pri delovanju vlade, ampak pri politični podobi tistih, ki so pred javnostjo nastopali kot odločni zagovorniki Palestine, v odločilnem trenutku pa niso ravnali skladno z lastnimi besedami.

Račun za politično dvoličnost šele prihaja

V tej zgodbi ne gre le za Izrael, Palestino ali eno samo glasovanje. Gre za zaupanje. Volivci imajo pravico vedeti, ali politiki za svojimi besedami stojijo tudi takrat, ko ni kamer, grafik in objav na družbenih omrežjih. Nova vlada napoveduje ostrejši boj proti korupciji in preverjanje spornih ravnanj iz preteklosti. Če bodo pristojni res odpirali tudi vprašanja prisluhov, domnevnih podkupovanj in morebitnih zlorab javnega denarja, bo ta dokument le še en kamenček v mozaiku širšega vprašanja: kdo je javnosti govoril eno, za zaprtimi vrati pa počel drugo?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X/Info360

Otekle noge so težava, ki jo veliko ljudi najprej pripiše vročini, dolgemu sedenju, napornemu dnevu ali starosti. Pogosto res ne gre za nič nevarnega, včasih pa so zatečeni gležnji, stopala ali meča lahko tudi opozorilo na težave z venami, srcem, ledvicami ali celo krvni strdek. Prav zato je pomembno vedeti, kdaj si lahko pomagate sami in kdaj ni pametno čakati.

Otekle noge niso vedno nedolžne

Otekle noge so zelo pogosta težava. Pojavijo se lahko pri ljudeh, ki veliko sedijo, veliko stojijo, pri starejših, nosečnicah in osebah s prekomerno telesno težo. Najpogosteje otečejo stopala, gležnji in spodnji del nog. Nekateri opazijo, da jim zvečer čevlji postanejo tesni, drugi vidijo odtis nogavic okoli gležnjev, tretji pa imajo občutek težkih in napetih nog.

Pri blažjih težavah se oteklina pogosto pojavi proti večeru in se po počitku, dvigu nog ali spanju zmanjša. Takšne otekle noge so lahko povezane z vročino, neaktivnostjo, preveč soli, dolgotrajno vožnjo ali delom, pri katerem več ur sedimo oziroma stojimo. Težava pa postane resnejša, če se otekanje ponavlja vsak dan, če se stopnjuje, če je prisotna bolečina, rdečina, toplota, rana, sprememba barve kože ali če oteče samo ena noga.

Zakaj noge sploh otečejo?

Do otekanja pride, ko se tekočina zadržuje v tkivih. Ker so noge najnižji del telesa, se tekočina zaradi gravitacije najlažje nabira prav v gležnjih, stopalih in mečih. Če žile, srce, ledvice ali limfni sistem ne delujejo najbolje, se tekočina težje vrača nazaj po telesu. Posledica so otekle noge, občutek napetosti in včasih tudi bolečina. Preprost primer je dolg delovni dan v stoječem položaju. Prodajalka, frizer, natakar, kuhar ali delavec v proizvodnji lahko po več urah na nogah opazi, da so gležnji zvečer zatečeni. Podobno se zgodi pri pisarniškem delu, ko človek dolgo sedi za računalnikom, noge pa so ves čas spuščene navzdol.

Najpogostejši vzroki za otekle noge

Eden najpogostejših razlogov za otekle noge je dolgotrajno sedenje ali stanje. Če nog medtem ne razgibavamo, se krvni obtok upočasni. Zato ni naključje, da nekateri ljudje po poti na dopust najprej opazijo zatečene gležnje. Drugi pogost vzrok je vročina. Poleti se žile razširijo, telo se poskuša hladiti, tekočina pa se lahko lažje nabira v nogah.

Veliko vlogo ima tudi prehrana. Preveč soli lahko povzroči zadrževanje vode v telesu. To ne pomeni samo očitno slane hrane, ampak tudi predelane izdelke, suhomesnate izdelke, čips, hitro prehrano, jušne kocke in pripravljene obroke. Otekle noge se pogosteje pojavljajo tudi pri prekomerni telesni teži, saj je pritisk na vene večji, gibanje je pogosto manj redno, vračanje krvi iz nog proti srcu pa je lahko slabše.

Otekle noge in težave z venami

Zelo pogost razlog za otekle noge so težave z venami. Vene imajo nalogo, da kri iz nog vračajo proti srcu. Pri tem jim pomagajo zaklopke v venah in mišice meč. Če zaklopke oslabijo, se kri začne zadrževati v nogah. To lahko vodi v občutek težkih nog, otekanje gležnjev, krčne žile, srbenje kože, rjavo obarvanje kože okoli gležnjev in v hujših primerih tudi rane. Pri venskem popuščanju so otekle noge pogosto izrazitejše zvečer, po dolgem stanju ali sedenju. Zjutraj so lahko precej boljše. Pomagajo lahko redna hoja, vaje za meča, dvig nog, zmanjšanje telesne teže, udobna obutev in kompresijske nogavice, vendar je pri kompresiji pametno najprej vprašati zdravnika.

Kdaj so otekle noge lahko nevarne?

Posebej previdni moramo biti, če oteče samo ena noga. Enostranska oteklina je lahko posledica poškodbe, vnetja, težave s sklepi ali venami, lahko pa opozarja tudi na krvni strdek v veni. Takrat je noga lahko otečena, boleča, topla, napeta ali pordela. Če se ob otečeni nogi pojavijo še kratka sapa, bolečina v prsih, omotica, kašelj s krvjo ali nenadna slabost, gre lahko za nujno stanje. To je del, kjer ne pomaga čakanje, domači čaji ali mazila. Če je oteklina nenadna, izrazita, enostranska ali povezana z bolečino in težkim dihanjem, je potreben hiter zdravniški pregled.

Otekle noge in srce

Otekle noge so lahko povezane tudi s srcem. Če srce ne črpa krvi dovolj učinkovito, se tekočina lahko začne zadrževati v telesu, pogosto prav v nogah. Pri srčnih težavah se otekanje običajno pojavlja na obeh nogah, pogosto okoli gležnjev in stopal. Lahko ga spremljajo utrujenost, zadihanost pri hoji po stopnicah, težko dihanje v ležečem položaju, nočno zbujanje zaradi pomanjkanja zraka ali hitro pridobivanje telesne teže zaradi zadrževanja tekočine. Seveda vsake otekle noge ne pomenijo srčnega popuščanja. A če se otekanje ponavlja, če se stopnjuje in če je zraven še zadihanost, pritisk v prsih ali izrazita utrujenost, je to znak, da mora človek k zdravniku.

Otekle noge in ledvice ali jetra

Ledvice uravnavajo tekočino in soli v telesu. Če ne delujejo dobro, se lahko tekočina začne zadrževati. Otekle noge so lahko eden od znakov, posebej če se pojavljajo skupaj z otekanjem obraza, vek, rok, spremembami urina, visokim krvnim tlakom ali nenavadno utrujenostjo. Tudi bolezni jeter lahko vplivajo na zadrževanje tekočine v telesu. Pri resnejših težavah se lahko pojavijo otekanje nog, napihnjen trebuh, utrujenost, rumenkasta koža ali oči, temen urin in izguba apetita. To ne pomeni, da mora človek ob vsaki zatečeni nogi pomisliti na najhujše, pomeni pa, da dolgotrajno ali nepojasnjeno otekanje zasluži pregled.

Tudi zdravila lahko povzročijo otekle noge

Manj ljudi pomisli na zdravila, a tudi ta so lahko razlog za otekle noge. Otekanje se lahko pojavi pri nekaterih zdravilih za pritisk, protivnetnih zdravilih, hormonskih zdravilih, zdravilih za sladkorno bolezen in nekaterih drugih terapijah. To ne pomeni, da sme bolnik zdravilo samovoljno prenehati jemati. Če se oteklina pojavi po uvedbi novega zdravila ali povečanju odmerka, naj se o tem pogovori z zdravnikom. Samovoljno ukinjanje zdravil za pritisk, srce, sladkorno bolezen ali druge kronične bolezni je lahko nevarno.

Otekle noge v nosečnosti

Otekle noge so v nosečnosti precej pogoste, predvsem v zadnjem delu nosečnosti. Telo zadržuje več tekočine, maternica pritiska na žile, vračanje krvi iz nog je oteženo. Blago otekanje gležnjev proti večeru je pogosto, posebej v vročini ali po dolgem stanju. A v nosečnosti je treba biti pri otekanju bolj previden. Nenadno ali izrazito otekanje, otekanje obraza in rok, močan glavobol, motnje vida, bolečina v zgornjem delu trebuha ali visok krvni tlak so znaki, ki zahtevajo takojšen posvet z zdravnikom.

Kaj lahko naredite doma?

Če so otekle noge posledica dolgega dne, vročine, sedenja ali stanja, lahko pogosto pomagajo preprosti ukrepi. Prvi je dvig nog. Ko pridete domov, lezite in noge dvignite nekoliko višje od srca. Pomaga tudi kratka hoja, saj mišice meč delujejo kot črpalka, ki pomaga krvi navzgor. Koristne so vaje za gležnje. Med sedenjem večkrat krožite s stopali, dvigujte prste, napenjajte meča in se vsake toliko časa sprehodite. Pri daljši vožnji se ustavite, pretegnite noge in naredite nekaj korakov. Pomaga tudi manj soli v prehrani. Namesto močno slanih obrokov izberite bolj svežo hrano, več zelenjave, dovolj vode in manj predelanih izdelkov.

Domači nasveti za otekle noge, ki so jih poznale že naše babice

Pri blagih težavah si lahko pomagate tudi z nekaj preprostimi domačimi nasveti. Eden najbolj znanih je namakanje nog v mlačni ali rahlo hladni vodi. V lavor lahko dodate pest grobe soli ali nekaj žlic jabolčnega kisa, nato pa noge namakate približno 15 do 20 minut. Takšna kopel lahko osveži utrujene noge, zmanjša občutek napetosti in pomaga po dolgem dnevu. Voda naj ne bo ledena.

Zelo priljubljen domači trik so tudi hladni obkladki. Brisačo namočite v hladno vodo, jo ožamete in za nekaj minut položite na gležnje ali meča. Nekateri prisegajo tudi na zeljne liste, ki jih rahlo potolčejo in ovijejo okoli otečenega dela noge. Pomaga lahko tudi nežna masaža nog, vendar vedno v smeri od stopal proti kolenom. Če je noga rdeča, vroča, zelo boleča ali je otečena samo ena noga, masaža ni priporočljiva.

Med domačimi napitki se pogosto omenjajo čaji iz peteršilja, koprive ali regrata, a pri boleznih ledvic, srca, v nosečnosti ali ob jemanju zdravil je potrebna previdnost. Eden najbolj varnih domačih nasvetov je večerni počitek z nogami ob steni. Lezite na hrbet, noge naslonite ob steno ali jih položite na višjo blazino in tako počivajte 10 do 15 minut.

Kdaj morate zaradi oteklih nog k zdravniku?

Zdravnika je smiselno obiskati, če se otekle noge ponavljajo več dni, če oteklina ne izgine po počitku, če se stopnjuje, če je prisotna bolečina, če je koža napeta, sijoča ali se ob pritisku s prstom naredi jamica. Pregled je nujen tudi, če je oteklina samo na eni nogi, če je noga rdeča, topla ali boleča, če imate vročino, rano, izcedek, spremembo barve kože ali če imate znane bolezni srca, ledvic, jeter, sladkorno bolezen ali težave z žilami. Takojšnja pomoč pa je potrebna ob bolečini v prsih, težkem dihanju, nenadni kratki sapi, omotici, omedlevici ali izkašljevanju krvi.

Otekle noge so opozorilo, ki ga ni pametno preslišati

Največja napaka je, da človek otekle noge predolgo odriva z razlago, da je to pač od let, vročine ali utrujenosti. Včasih je res tako. A včasih so zatečeni gležnji prvi znak, da se v telesu dogaja nekaj, kar potrebuje pozornost. Če se otekanje pojavi po napornem dnevu in hitro mine, običajno ni razloga za paniko. Če pa se ponavlja, se slabša ali se pojavi skupaj z drugimi simptomi, je bolje preveriti prej kot prepozno. Domači nasveti so lahko koristni predvsem takrat, ko so otekle noge posledica utrujenosti, vročine, dolgega stanja ali sedenja. Ne smejo pa postati izgovor za odlašanje z zdravnikom, kadar telo jasno kaže, da nekaj ni v redu.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, YouTube