Ponoči se je na štajerski avtocesti zgodila tragedija, ki znova odpira vprašanje varnosti na naših cestah. Voznik je zapeljal v napačno smer, nato pa čelno trčil v avtomobil, ki je pravilno pripeljal nasproti.

Policijo so opozorili na vožnjo v napačno smer

Danes okoli 2.30 so bili policisti obveščeni o vozniku, ki je po avtocesti A1 vozil po smernem vozišču, namenjenemu vožnji v nasprotni smeri. Vozil je iz smeri Spodnjega Dobrenja proti Šentilju, torej v napačni smeri glede na prometni režim.

Voznik pravilno pripeljal nasproti, nato je počilo

Po podatkih policije je voznik osebnega vozila z nemškimi registrskimi oznakami, 86-letni hrvaški državljan, trčil v osebni avtomobil voznika z območja PU Maribor, ki je pravilno pripeljal iz smeri Šentilja. Trčenje je bilo silovito in čelno. Tuji državljan je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče, drugi udeleženec pa se je lažje telesno poškodoval.

Gasilci posredovali tudi zaradi električnega vozila

Po poročanju Regijskega centra za obveščanje sta v nesreči trčili dve osebni vozili, eno od njiju je bilo na električni pogon. Gasilci so zavarovali kraj nesreče, v električno vozilo vstavili varnostni čep, pri drugem vozilu odklopili akumulator in nevtralizirali razlite motorne tekočine. Avtocesta je bila zaradi nesreče zaprta.

Črna statistika je letos še hujša kot lani

Gre že za peto prometno nesrečo s smrtnim izidom letos na območju PU Maribor. V njih je umrlo sedem udeležencev prometnih nesreč. V enakem obdobju lani so na območju PU Maribor obravnavali tri prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih so umrle tri osebe. Številke so hladne, a za vsako stoji zgodba, družina in trenutek, ki ga ni mogoče zavrteti nazaj.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Maribor

Župan Zoran Janković je želel sporni odlok umakniti in s tem preprečiti referendum, a je naletel na nepričakovan odpor. Pozno sinoči se je zgodil politični preobrat, ki ga mnogi označujejo za eno največjih zaušnic ljubljanskemu županu v zadnjem času.

14.051 podpisov spremenilo potek dogodkov

Vse se je začelo z uspešno referendumsko pobudo Civilne iniciative za Ljubljano, ki je zbrala kar 14.051 overjenih podpisov. To je precej več od potrebnega praga 11.369 podpisov, zato so bili pogoji za razpis referenduma izpolnjeni. Referendum bo potekal 12. julija, Ljubljančani pa bodo odločali o spornih spremembah prometnega odloka, ki predvidevajo širitev plačljivega parkiranja po stanovanjskih soseskah.

Janković je želel referendum ustaviti

Ko je postalo jasno, da je pobuda uspela, je Janković sporočil, da bo Mestna občina Ljubljana odlok preprosto umaknila. Po njegovih besedah bi s tem referendum postal brezpredmeten. Kot razlog je navedel visoke stroške referenduma, ki naj bi znašali približno milijon evrov, ter zahtevno organizacijo dogodka, za katerega bi potrebovali okoli 1.500 ljudi in številne prostore za glasovanje. Toda ta poteza ni naletela na odobravanje.

Redko viden upor na magistratu

Odločitev o umiku odloka je med svetniki povzročila pravo politično vrenje. Proti so se postavili predstavniki Piratov, SLS, Demokratov in Levice. Jasmin Feratović iz Piratske stranke je opozoril, da za umik odloka po vložitvi podpisov ni ustrezne pravne podlage. V mestni hiši se je nato zgodil nepričakovan preobrat. Po burnih razpravah in pritiskih je župan popustil. Svetniki so se ponovno sestali ob 21.30 in nato soglasno podprli razpis referenduma. Sklep je bil sprejet s 40 glasovi za in brez enega samega glasu proti.

Kaj je ljudi sploh razjezilo?

Sporni odlok predvideva uvedbo dovolilnic za stanovalce v soseskah, kjer bi bilo parkiranje na javnih površinah plačljivo. Prva dovolilnica bi stala 60 evrov letno, druga 120 evrov, tretja pa 240 evrov. Predvidena je tudi enotna cena nočnega parkiranja v višini dveh evrov ter dodatne omejitve za električna vozila in sisteme souporabe avtomobilov. Prav zaradi teh sprememb je med prebivalci nastalo veliko nezadovoljstvo.

Julija bo odgovor dala Ljubljana

Sinočnji dogodki so pokazali, da tudi v mestnem svetu ni več samoumevne podpore vsaki županovi odločitvi. Čeprav Janković zdaj pravi, da si želi visoke udeležbe in da naj referendum pokaže, »kaj delamo«, ostaja dejstvo, da se je moral po redko videnem uporu umakniti. Ali bo 12. julija padla dokončna sodba o parkirni politiki Ljubljane? Odgovor bodo dali volivci.

Pripravil: I.M.

Vir: MOL, Omrežje X

Slovensko kmetijstvo bi lahko kmalu stopilo na povsem novo pot. Janez Cigler Kralj je na zaslišanju za kmetijskega ministra predstavil ambiciozen načrt, ki obljublja manj birokracije, več podpore kmetom in močnejšo prehransko varnost države. Če bodo napovedi uresničene, bi lahko številne kmetije občutile pomembne spremembe.

Kmetijstvo kot vprašanje nacionalne varnosti

Janez Cigler Kralj je ob predstavitvi svoje vizije poudaril, da kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč temelj nacionalne varnosti. Spomnil je na obdobje epidemije covida-19, ko so se pretrgale dobavne verige in se je pokazalo, kako pomembna je domača pridelava hrane. Po njegovem mnenju mora Slovenija povečati prehransko samooskrbo in zagotoviti, da bodo kmetje lahko dostojno živeli od svojega dela. Prav zato želi okrepiti položaj aktivnih kmetov in ohraniti obdelano slovensko krajino.

Manj papirjev, več časa za delo

Ena najbolj odmevnih napovedi je zmanjšanje birokracije. Cigler Kralj meni, da kmetje danes preveč časa porabijo za izpolnjevanje obrazcev in premalo za delo na poljih, v hlevih in sadovnjakih. Njegov načrt predvideva nadaljnjo digitalizacijo postopkov in vzpostavitev enotnega portala, kjer bi kmetje urejali vse potrebne administrativne zadeve. Obenem želi država bolj natančno spremljati, kdo subvencije dejansko prejema in ali jih dobivajo resnično aktivni pridelovalci hrane. »Hrana je strateška dobrina, prehranska varnost pa je neločljivo povezana z nacionalno varnostjo,« je poudaril kandidat za ministra.

Posebna pozornost mladim prevzemnikom

Ena največjih težav slovenskega podeželja ostaja staranje kmečkega prebivalstva. Cigler Kralj opozarja, da brez mladih ni prihodnosti kmetijstva. Zato napoveduje davčne olajšave, finančne spodbude in dodatno podporo mladim prevzemnikom. Posebej odmeva predlog, da bi bili mladi prevzemniki na območjih z najtežjimi pogoji za kmetovanje prvih pet let oproščeni določenih dajatev. S tem želi mlade prepričati, da ostanejo na kmetijah in v kmetijstvu vidijo dolgoročno prihodnost.

Več podpore družinskim kmetijam

Kandidat za ministra poudarja, da so prav manjše družinske in ekološke kmetije ključne za ohranjanje življenja na podeželju. Napovedal je tudi spremembe pri socialnih transferjih, saj želi kmetijska zemljišča, mehanizacijo in druge osnovne delovne vire izvzeti iz ugotavljanja socialnega položaja družin. Po njegovem so to sredstva za delo, ne pa premoženje za osebno porabo. Med prednostnimi nalogami je omenil tudi lažje umeščanje kmetijskih objektov v prostor, več vlaganj v namakalne sisteme in dodatno podporo domači pridelavi hrane.

Bo to začetek novega obdobja za slovensko podeželje?

Cigler Kralj je svojo vizijo strnil v cilj ustvariti »varno in samooskrbno Slovenijo«. Njegove napovedi so med kmeti že sprožile precej zanimanja, saj bi lahko pomembno vplivale na življenje na podeželju. Napoveduje tudi spremembe pri obdavčitvi, močnejšo vlogo zadrug, več sredstev za aktivne kmete ter odločnejše zastopanje slovenskih interesov v Bruslju. Pred njim je še politična potrditev, a že zdaj je jasno, da bi lahko nekateri predlagani ukrepi korenito spremenili podobo slovenskega kmetijstva. Vprašanje pa ostaja: bodo obljube tokrat tudi zares zaživele na slovenskih njivah in kmetijah?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, YouTube

Dušan Konda je še pred dnevi javno zapisal, da bo zdržal. Zdaj, ko se ob njegovi smrti širijo neuradne trditve o samomoru, pa zgodba ne odpira več le vprašanja Resni.ce, ampak tudi vlogo tistih, ki so se v aferi omenjali iz ozadja.

Zapis človeka, ki je branil svoje ime

Dušan Konda je približno teden dni pred smrtjo objavil zapis, ki danes zveni pretresljivo. Spomnil je, da je na celjski Špici preživel 48 let, da je prestal bolezen, požar in številne življenjske udarce. “Preživel sem težke stvari in tudi sedaj bom,” je zapisal. A tokrat ni branil le kluba ali projekta. Branil je svoje ime. Očitke je označil za “totalno laž in blatenje mojega imena”. Priznal je, da se je sestal s Sandijem Štorekom, a trdil, da je šlo za lobiranje za kajakaški center, ne za podkupovanje. Navedbe o denarju, hišah in avtomobilih je označil za “čisto izmišljotino in popolno laž”.

Neuradne trditve o samomoru zgodbo naredijo še težjo

Uradno je znano le, da policija smrti ni obravnavala kot nasilne. Vzrok smrti ni potrjen. A v javnosti in na nekaterih portalih se širijo neuradne trditve, da naj bi šlo za samomor. Prav zato je vprašanje pritiska postalo še bolj boleče. Če se te navedbe izkažejo za resnične, potem javnost ne bo mogla mimo vprašanja: kdo je ustvaril ozračje, v katerem se je človek, ki je desetletja gradil Špico, znašel sam s svojim imenom, očitki in javnim sramotenjem?

Zakaj se pogled ustavlja samo pri Resni.ci?

Po njegovi smrti se največ govori o Resni.ci, ker so bili v zgodbi omenjeni njeni poslanci. Toda afera ni nastala v praznem prostoru. V izjavah poslancev se je omenjal prestop v levo politično opcijo oziroma Svobodo, Konda pa je za medije zanikal, da bi komurkoli ponujal prestop, denar ali podkupnino. In tukaj se začne najneprijetnejši del zgodbe. Če Konda ni bil tisti, ki je ponujal politične prestope, zakaj je pritisk padel prav nanj? Kdo je imel interes, da se njegovo ime postavi v središče? In zakaj se danes tako previdno govori o morebitni vlogi Svobode, če se je prav ta politična smer pojavljala v ozadju navedb?

Neuradno: bil je samomor. pic.twitter.com/EvpGpU5miR

— BojanPožar (@BojanPozar) May 31, 2026

To niso obtožbe, so vprašanja, ki režejo

Nihče ne sme brez dokazov zapisati, da ima Svoboda “prste vmes”. A enako narobe bi bilo, če bi se ob takšni smrti vprašanja prehitro zaprla. Če je res šlo za samomor, potem ta zgodba ni več samo politična afera. Je zgodba o človeku, pritisku, javnem linču in ozadjih, ki jih bo treba razčistiti. Ker Dušana Konde ni več. Ostal pa je njegov stavek: “Preživel sem težke stvari in tudi sedaj bom.” In prav zato danes najbolj boli vprašanje, zakaj tokrat ni zmogel.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Namesto razprave o kmetijstvu je del seje zaznamoval nov spor med poslanci. Lena Grgurevič je predsedujoči očitala neprimerno vodenje, Katja Kokot pa ji je po treh opominih odvzela besedo.

Začetek seje, ki je napovedoval napetosti

Predstavitev kandidata za ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja bi morala biti priložnost za razpravo o izzivih slovenskega kmetijstva, prehranski varnosti in prihodnosti podeželja. A že uvod seje odbora za kmetijstvo je pokazal, da bo pozornost marsikje usmerjena drugam. Predsedujoča odboru Katja Kokot je pojasnila, da bo čas za vprašanja omejen na tri ure, saj je dvorana pozneje rezervirana za druge aktivnosti. Ta organizacijska odločitev je sprožila prve odzive v vrstah Gibanja Svoboda. Najprej je ugovarjal Borut Sajovic, nato pa je sledil nastop poslanke Lene Grgurevič.

Namesto vprašanja serija očitkov

Grgurevićeva je predsedujoči očitala neprimerno vodenje seje, sklicevala se je na poslovnik državnega zbora in izpostavila domnevno nekorektno ravnanje. Njene pripombe pa niso bile povezane z vsebino predstavitve kandidata za ministra, temveč predvsem z načinom vodenja seje. Ton razprave se je hitro zaostril. Poslanka je predsedujoči med drugim očitala pomanjkanje kulture in vehementnost, medtem ko so se opozorila o prekoračitvi postopkovnega nastopa vrstila eno za drugim.

Trije opomini in odvzem besede

Katja Kokot je kljub stopnjevanju napetosti večkrat pozvala k spoštovanju pravil razprave. Ker opozorila niso zalegla, je Grgurevićevi izrekla tri opomine, nato pa še odvzela besedo. Toda spor se s tem ni končal. Tudi po odvzemu besede je bilo iz poslanskih klopi slišati negodovanje in nezadovoljstvo, zaradi česar je dogajanje še dodatno zasenčilo samo predstavitev kandidata za ministra.

Politični boj ali parlamentarna razprava?

Dogodek znova odpira vprašanje, kakšno podobo državnega zbora spremljajo državljani. Del javnosti meni, da so ostri politični spopadi sestavni del demokracije. Drugi opozarjajo, da osebni obračuni pogosto izrinejo razpravo o vsebinskih vprašanjih, zaradi katerih so seje sploh sklicane. Seja, na kateri bi moral biti v ospredju program prihodnjega ministra za kmetijstvo, se je tako vsaj za nekaj časa spremenila v prizorišče političnega obračunavanja. In prav to je tisto, kar je po koncu seje ostalo najbolj v spominu številnim opazovalcem.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V Novem mestu je zaokrožila objava občanke, ki opozarja na domnevno vse bolj vsiljivo prosjačenje pred bolnišnico in Lidlom. Kot pravi, naj bi bili tarče predvsem starejši, danes pa naj bi nekdo zasledoval celo invalida.

Opozorilo, ki je razburilo Novomeščane

Na družbenem omrežju Facebook se je danes pojavila objava, ki je med prebivalci Novega mesta hitro sprožila precej odzivov. Avtorica zapisa je novomeško policijo javno pozvala, naj več pozornosti nameni ljudem, ki naj bi pred bolnišnico in Lidlom nadlegovali mimoidoče ter od njih zahtevali denar. Njene besede so bile neposredne in polne jeze. »Jaz bi prosila novomeško policijo, da posveti več pozornosti izsiljevalcem pred bolnišnico, Lidlom, ki nadlegujejo starejše ljudi za denar! Jaz jih stalno moram reševat!« je zapisala.

Najhuje naj bi bilo pri starejših in ranljivih

Po njenih navedbah naj ne bi šlo le za običajno prošnjo za pomoč, ampak za vsiljivo vedenje, ki pri ljudeh povzroča strah in nelagodje. Posebej zaskrbljujoč je del zapisa, v katerem pravi, da naj bi posamezniki ljudem sledili celo do avtomobilov. »Samo da povem, da sem policijo že večkrat klicala, ker so tako usiljivi. Grejo za njimi do avta! In ne vidim napredka!« je dodala. Prav ta del je med ljudmi najbolj odmeval, saj se mnogi sprašujejo, koliko takšnih primerov sploh ostane neprijavljenih.

Od nove vlade @JJansaSDS pričakujem, da uredi tudi tole problematiko. Vsiljivo beračenje. Danes sem jo poteral v 3 PM na Vrazovem trgu.. pic.twitter.com/6fyiMkCd02

— Žan Jankovič (@jankuc96) June 1, 2026

Dogodek pred bolnišnico ji je očitno prekipel

Avtorica objave je zapisala, da ji je danes dokončno prekipelo pred bolnišnico, kjer naj bi ena oseba zasledovala invalida in ga prosila oziroma silila za denar. »Danes sem tako znorela, pred bolnico je zasledoval invalida in žical denar!« je zapisala. Takšne zgodbe odpirajo neprijetno vprašanje: ali se ljudje pred ustanovami, kamor pogosto prihajajo bolni, starejši in ranljivi, sploh še počutijo varne? Bolnišnica ni kraj, kjer bi se človek moral poleg skrbi za zdravje ukvarjati še s strahom pred nadlegovanjem.

Ljudje pričakujejo več vidne prisotnosti

Objava je za zdaj zapis občanke, zato uradnih ugotovitev policije še ni mogoče potrditi. A tudi če gre za posamezne primere, je sporočilo jasno: ljudje pričakujejo več vidne prisotnosti, več nadzora in hitrejši odziv. Ko starejši človek ali invalid ne more mirno do avtomobila, to ni več malenkost. To je opozorilo skupnosti, da se mora nekdo odzvati prej, preden se nelagodje spremeni v strah. In prav zato takšnih zapisov ne gre odpraviti z zamahom roke.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Za del družin se z današnjim dnem odpira pomembna sprememba: otroški dodatek bo lahko višji za 30 odstotkov. A pravila ne prinašajo samo več denarja – nekaterim se ena ugodnost ukinja, drugim pa država prvič jasneje priznava položaj, v katerem so že dolgo živeli.

Ko otrok v resnici živi samo z enim staršem

Z današnjim dnem se začne uporabljati novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki na novo opredeljuje enostarševsko družino. Ključna sprememba je jasna: če drugi starš dejansko ne prispeva k preživljanju otroka ali prispeva manj od njegovih osnovnih potreb, se družina lahko šteje kot enostarševska. In prav ta status prinaša 30-odstotno povečanje otroškega dodatka. To je pomembno predvsem za tiste starše, ki so bili doslej na papirju morda videti kot del “urejene” razdeljene skrbi, v resničnem življenju pa so stroške nosili skoraj sami. Hrana, oblačila, šola, položnice, prevozi, zdravila, dejavnosti – vse to se hitro nabere. In kadar en starš pri tem ostane sam, razlika ni več le birokratska, ampak zelo konkretna.

Več pomoči za ene, konec dodatka za druge

Novela hkrati ukinja 20-odstotno povečanje otroškega dodatka za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki niso vključeni v vrtec. Pripravljavci sprememb so opozarjali, da je bila ta ugodnost uvedena v času prostorskih stisk v vrtcih, danes pa naj bi nekatere družine celo spodbujala, da otroka ne vključijo v vrtec samo zato, da ohranijo višji dodatek. To pomeni, da bodo nekatere družine po novem pridobile, druge pa lahko občutijo izgubo. Zato bo za številne starše ključno, da preverijo svoj konkreten položaj pri centru za socialno delo, saj otroški dodatek ni enoten znesek, ampak je odvisen od dohodkovnega razreda, števila otrok in drugih okoliščin.

Tudi rejniki z novimi pravicami

Spremembe prinašajo tudi izboljšave za rejnike. Novela uvaja 15 koledarskih dni starševskega dopusta za rejnike otroka, ki je že dopolnil osem let, a še ni star 15 let. Poleg tega bodo do dodatka za veliko družino poleg staršev lahko upravičene tudi druge osebe, med njimi rejniki. To je majhen, a pomemben premik. Rejništvo ni samo formalna skrb za otroka. Je vsakdanja odgovornost, pogosto povezana z ranljivimi zgodbami, čustvenimi preizkušnjami in dodatnim delom, ki ga številke težko pokažejo.

Zdaj bo pomembno, kdo bo znal pravico uveljaviti

Nova pravila zato niso le suha sprememba zakona. So priznanje, da družinsko življenje ni vedno urejeno tako, kot piše v dokumentih. Nekateri starši bodo prvič dobili več podpore, ker država po novem bolj jasno vidi, kdo v resnici nosi breme. A hkrati se odpira tudi vprašanje: bo pomoč prišla dovolj hitro do tistih, ki jo najbolj potrebujejo?

Pripravil: I.M.

Vir: CSD, Facebook

Po hudi nesreči nemškega dečka pri Kobaridu se je oglasil bralec, ki je bil med prvimi na kraju. Njegovo pričevanje je pretresljivo, a še bolj bode vprašanje: kako je mogoče, da območje, kjer se nesreče vrstijo iz sezone v sezono, še vedno nima namenskega helikopterja bližje Posočju?

Krik, ki je presekal izlet in ostal v kosteh

Včeraj smo poročali o hudi nesreči nemškega dečka, ki je pri Kobaridu padel z viseče brvi približno šest metrov globoko med skale. Utrpel je hude poškodbe glave in se po prvih informacijah boril za življenje. Zdaj se je oglasil bralec, ki želi ostati anonimen. Njegove besede niso le opis dogodka. So opozorilo.

Z ženo sta bila na izletu ob prvi obletnici poroke. Pri slapu Kozjak sta srečala tudi nemško družino, nato pa sta se vračala proti parkirišču in si ogledovala bunkerje nad brvjo. Takrat sta zaslišala krik. »Tisti prepoznavni krik, ko se ti naježi koža,« opisuje bralec. Stekla sta na pomoč in naletela na prizor, ki ga človek ne izbriše: otrok na tleh, kri iz glave, ob njem neutolažljiva mama, prestrašen mlajši bratec in okrvavljen prostovoljni gasilec iz Italije, ki je otroka prinesel iz skal do pešpoti.

Na tleh otrok, nad njim vprašanje sistema

Bralec je preveril, ali je kdo že poklical 112. Ker so bili okoli večinoma tujci, je ob 19.02 poklical še sam. Dispečerju je povedal, da je poklicni gasilec, in jasno opozoril, da bo zaradi hude poškodbe glave potreben helikopter. Medtem so otroku zaustavljali krvavitev in mu poskušali držati glavo pri miru. »Zenice so se mu širile in ožale, zatekal je v levo očko,« je zapisal.

Takšni stavki režejo. Ker ne govorijo o teoriji, pravilnikih in tabelah. Govorijo o otroku, ki leži na tleh, o mami, ki kriči, in o minutah, ki se vlečejo kot večnost. In prav tu se začne najtežje vprašanje: zakaj mora Posočje, ki vsako sezono sprejme množice pohodnikov, kolesarjev, kajakašev in turistov, ob najhujših nesrečah še vedno čakati na helikopter od daleč?

GRS odlična, a brez helikopterja se čas ne ustavi

Po navedbah bralca je GRS na kraj prišla približno ob 19.15 in prevzela prvo pomoč. Poudarja, da gorski reševalci delujejo odlično. Toda tudi najbolj predani reševalci ne morejo premagati geografije, razdalj in izgubljenih minut, če sistem nima namenskega helikopterja tam, kjer ga sezona najbolj potrebuje.

Otrok naj bi bil pripravljen tudi za vitlanje, nato je prišla nujna medicinska pomoč z zdravnikom. Helikopter je po navedbah priče z Brnika vzletel ob 19.29, na kraju pa pristal ob 19.48. Nesreča naj bi se zgodila okoli 18.50. Skoraj uro po padcu. Pri hudi poškodbi glave se tak čas ne bere kot podatek. Bere se kot krik.

Posočje ne potrebuje izgovorov, ampak rešitev

Najbolj boleče je, da se takšne razprave ponavljajo šele po tragedijah. Ko se zgodi nesreča, vsi govorijo o minutah. Ko minejo dnevi, sistem spet zdrsne v staro udobje. A Bovec, Kobarid, Tolmin in vsa dolina Soče niso odmaknjen kotiček na zemljevidu. To je eno najbolj obremenjenih turističnih območij v državi, kjer se nesreče ne dogajajo izjemoma, ampak redno.

Bralec je zapisal, da ga žalosti, da ni namenskega helikopterja in dežurne ekipe, pozicionirane bližje Bovcu ali Kobaridu. In težko mu je oporekati. Ko otrok krvavi ob brvi, ni dovolj reči, da sistem deluje. Takrat mora delovati hitro. Brez izgovorov, brez prelaganja, brez čakanja. Ker vprašanje ni, koliko stane helikopter. Vprašanje je, koliko je vredno življenje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Napovedi vremenoslovcev se žal niso ustavile le pri opozorilih. Popoldanske nevihte so se razbesnele, v Oseku pri Sveti Trojici pa je toča za seboj pustila pobeljena dvorišča, poškodovane vrtove in veliko skrbi.

Opozorila so se uresničila

ARSO je že pred popoldnevom opozarjal na krajevne plohe in nevihte, ponekod tudi na možnost toče. In nato se je zgodilo prav to, česar so se številni bali. Nad deli Slovenije so se hitro zbrali temni oblaki, miren dan pa se je v nekaj minutah spremenil v vremensko preizkušnjo. Najbolj zgovorni prizori prihajajo iz naselja Osek v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, kjer je toča pobelila dvorišča, vrtove in zelenice. Fotografije, ki jih je objavil Meteoinfo Slovenija, kažejo posledice popoldanskega neurja.

Ko nekaj minut pomeni veliko škodo

Toča je lahko kratka, a njene posledice so pogosto dolge. Za vrtičkarje, sadjarje in kmete nekaj minut ledenih zrn pomeni poležane rastline, poškodovane plodove, obtolčeno listje in vprašanje, koliko truda bo sploh še mogoče rešiti. Na objavljenih fotografijah je videti belo plast toče ob hiši in vrt, kjer so rastline vidno poškodovane. Takšni prizori človeka zaboli. Ker za njimi ni le vreme, ampak delo, čas, skrb in pričakovanje.

Neurja niso udarila samo v Oseku

O toči so poročali tudi drugod. Neurje.si je objavil, da je neurje s točo pred kratkim zajelo območje Sela pri Ajdovščini in Šentjurja. To potrjuje, da današnje vremensko dogajanje ni bilo omejeno le na en kraj, ampak so se nevihtne celice razvijale na več koncih države. Prav zato so takšni dnevi tako zahrbtni. Nekje je še svetlo, le nekaj kilometrov stran pa že pada toča.

Dan, ki opozarja, da narave ne gre podcenjevati

Današnji prizori so še en opomnik, da vremenskih opozoril ne gre jemati zlahka. Ko ARSO napove možnost neviht in toče, to za mnoge ni le suhoparna vremenska vrstica, ampak resna grožnja za pridelek, premoženje in vsakdanji mir. V Oseku bodo posledice verjetno šteli še nekaj časa. Fotografije pa ostajajo kot tiho opozorilo, kako hitro se lahko nebo spremeni in kako nemočen je človek, ko narava pokaže svojo moč.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Planica je včeraj znova videla nekaj, kar se ne zgodi vsak dan. Cene Prevc in ekipa Dežele junakov so se lotili izziva, ki je že na prvi pogled deloval skoraj nemogoče – težak kvadrocikel so morali spraviti na vrh Letalnice bratov Gorišek.

Planica, vročina in izziv, ki je zadišal po norosti

Dobrodelna akcija Dežela junakov je včeraj zavila v Planico, tja, kjer se slovenska srca običajno ustavijo ob poletih, daljavah in trenutkih, ki ostanejo. Tokrat pa ni šlo le za šport. Šlo je za voljo, vztrajnost in dokaz, da se za dober namen premika tudi tisto, kar se zdi nepremakljivo. Osrednji junak dneva je bil Cene Prevc, nekdanji smučarski skakalec, ki se je znova vrnil na skakalnice. In ne le simbolično. Opravil je izziv, v katerem je skočil z vseh štirih naprav v Dolini pod Poncami ter pokazal, da občutek za let še ni izginil.

Cene znova na skakalnici, Gargamel pa z najtežjim ukazom

V ozadju vsega je stal Andrej Vodušek, šef Radia 1, ki ga poslušalci poznajo tudi pod vzdevkom Gargamel. Prav on je ekipi postavil izziv, ob katerem so se marsikomu verjetno zašibila kolena: kvadrocikel je bilo treba spraviti na vrh planiške velikanke. Najprej so prišli skoki. Cene Prevc je poletel kar štirikrat, svoj skok na manjši skakalnici pa je uspešno opravil tudi Gargamel. A pravi preizkus ni čakal v zraku, temveč na strmini, kjer se človek hitro zave, kako mogočna je v resnici Letalnica bratov Gorišek.

Kvadrocikel niso pripeljali, ampak potisnili na vrh

V veliki vročini se je ekipa lotila najtežjega dela. Težak kvadrocikel so morali spraviti navzgor zgolj z močjo rok. Zaletišče letalnice ima več kot 35 stopinj naklona, zato je že hoja po njem izjemno naporna, kaj šele potiskanje vozila. A nihče ni odnehal. Korak za korakom, meter za metrom, so dokazovali, da Dežela junakov ni le ime akcije, ampak opis ljudi, ki so se zbrali zaradi otrok. Izziv so celo presegli – kvadrocikla niso spravili le do odskočišča, temveč prav na sam vrh letalnice.

Za otroke, ki čakajo na počitnice

Zavarovalnica Triglav je ob uspehu izziva obljubila dodatnih 10.000 evrov donacije. Ekipo Dežele junakov zdaj čaka še nekaj dni poti, akcijo pa bodo zaključili v petek, 5. junija, na Debelem rtiču. Tam bo znan tudi končni znesek, zbran za počitnice otrok, ki si jih brez pomoči drugih težko privoščijo. In prav zato je bila Planica včeraj več kot športni kraj – bila je opomnik, da se največji vzponi premagajo skupaj.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook