Goran Forbici je z izjavo, da gospodarstvo prejme več subvencij kot nevladni sektor, odprl vročo razpravo. A odgovor Mira Mlakarja je bil oster in neposreden: primerjava je zgrešena, ker gospodarstvo denar ustvarja, nevladni sektor pa ga večinoma porablja.

Primerjava, ki zgreši bistvo

Forbicijeva trditev na prvi pogled zveni udarno. Gospodarstvo naj bi prejelo več državnih spodbud kot nevladni sektor, zato naj bi bilo bolj »vladno financirano«. Toda prav tu se začne težava. Takšna primerjava namreč spregleda osnovno dejstvo: gospodarstvo ni družbena nadgradnja, ampak temelj, na katerem stoji država.

Podjetja zaposlujejo ljudi, ustvarjajo dodano vrednost, plačujejo davke, prispevke in DDV. Iz tega denarja država financira šole, bolnišnice, pokojnine, socialne transferje, javno upravo in tudi nevladne organizacije. Brez realnega sektorja ni proračuna. Brez proračuna pa ni niti razpisov, iz katerih živijo številni nevladniki.

Božemili… pic.twitter.com/CeF7GbKTor

— brutusReloaded (@brutus91101394) May 29, 2026

Mlakar udaril naravnost v jedro

Miro Mlakar je zato Forbicijevo izjavo označil za ekonomsko zgrešeno. Njegova ključna misel je jasna: »Gospodarstvo proračun polni, medtem ko ga nevladne organizacije primarno trošijo.«

To je stavek, ki zadene v srž razprave. Gospodarske subvencije niso isto kot stalno financiranje organizacijskega obstoja. Pri podjetjih gre pogosto za spodbude za razvoj, investicije, digitalizacijo, zeleni prehod ali ohranitev delovnih mest. Država takšen denar praviloma razume kot vložek, ki se bo vrnil skozi davke, plače, potrošnjo in gospodarsko rast.

Podjetja živijo od kupcev, ne od ideologije

Največja razlika je v odvisnosti. Podjetje, ki nima kupcev, propade. Trg mu ne odpusti. Ne pomaga mu lep opis programa, ne pomaga mu politična naklonjenost, ne pomaga mu všečen javni nastop. Če ne ustvari vrednosti, ga preprosto ni več.

Pri delu nevladnega sektorja pa je slika drugačna. Številne organizacije so programsko in finančno močno vezane na javne razpise. Prav zato očitek gospodarstvu, da je bolj odvisno od države, zveni kot nevaren obrat realnosti.

Ko se relativizira pomen tistih, ki ustvarjajo

Mlakar gre še dlje in odpira vprašanje kompetentnosti. Kdor ne loči med tistimi, ki sredstva ustvarjajo, in tistimi, ki jih porabljajo, težko prepričljivo govori o vodenju zahtevnih družbenih sistemov.

Forbicijeva izjava zato ni le nerodna primerjava. Je simptom širšega problema: podcenjevanja gospodarstva, podjetnikov in zaposlenih, ki vsak dan ustvarjajo denar, iz katerega živi celoten javni sistem. In prav zato vprašanje ostaja ostro: kdo lahko deli lekcije o državnem denarju, če ne razume, od kod ta denar sploh pride?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Po deževnem začetku dneva se vreme še ne bo povsem umirilo. Popoldne bodo nad Slovenijo znova nastajale krajevne plohe in nevihte, ponekod pa je možna tudi toča. Največ pozornosti naj bodo deležni deli države, kjer Arso zaznava večjo verjetnost nevihtnega dogajanja.

Dež se umika, a miru še ni

Ponedeljek se je marsikje začel s sivino, dežjem in tistim neprijetnim občutkom, da poletje še ni čisto pripravljeno prevzeti glavne besede. Padavine so se čez dan postopoma umikale, a vremenska zgodba s tem še ni končana. Arso za popoldne napoveduje krajevne plohe in nevihte, najvišje dnevne temperature pa bodo večinoma od 20 do 24 stopinj Celzija, na Goriškem in v Slovenski Istri do okoli 27 stopinj.

In prav nevihte so tiste, zaradi katerih velja pogledati v nebo nekoliko bolj previdno. Ne bodo nujno zajele vseh krajev, a kjer se bodo razvile, lahko hitro prinesejo naliv, močnejši veter, udare strel in lokalno tudi točo.

Kje je nevarnost za točo največja?

Po podatkih, ki so bili vidni okoli 14. ure, je bila večja verjetnost pojava toče izpostavljena na Goriškem, Koroškem in v Pomurju. Arso na svoji karti verjetnosti toče z barvami označuje območja, kjer se lahko ob prikazanem času pojavlja toča, pri čemer rumena barva pomeni zaznavno verjetnost.

Takšne razmere so za voznike, vrtičkarje in vse, ki imajo avtomobile na prostem, vedno neprijetno opozorilo. Toča se pogosto pojavi hitro, skoraj iz nič. Najprej nekaj težkih kapelj, nato močan naliv, potem pa lahko v nekaj minutah pobeli cesto, vrtove in strehe.

Torek bo lepši, sreda pa znova mokra

Ponoči se bo ozračje postopno umirilo in razjasnilo. Po nekaterih nižinah v notranjosti lahko do jutra nastane megla. Torek bo večinoma sončen, z nekaj zmerne oblačnosti, popoldne pa bo zapihal jugozahodni veter. Temperature bodo spet višje, od 23 do 28 stopinj Celzija.

A stabilno vreme ne bo trajalo dolgo. V noči na sredo se bodo padavine z nevihtami od zahoda razširile nad večji del Slovenije. Sreda bo dopoldne deževna, popoldne pa bo dež večinoma ponehal. Zapihal bo severnik, na Primorskem burja.

Ko Arso prižge alarm, previdnost ni odveč

Vremenski alarmi niso razlog za paniko, so pa jasen opomnik, da lahko poletne nevihte hitro pokažejo zobe. Avto je pametno umakniti pod streho, okna zapreti, na poti pa prilagoditi hitrost. Najhuje je ravno takrat, ko mislimo, da bo “samo malo dežja”. Včasih je dovolj ena nevihtna celica, da se mirno popoldne spremeni v precej neprijetno presenečenje.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO

Kandidat za ministra Jernej Vrtovec je ob predstavitvi napovedal jasno zahtevo: dela na avtocesti pri Postojni morajo potekati tudi ponoči. Po tednih kolon, zapor in slabe volje voznikov se očitno odpira vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo že dolgo: zakaj pri nas gradbišča tako pogosto mirujejo prav takrat, ko bi lahko promet najmanj trpel?

Postojna kot simbol slovenske prometne potrpežljivosti

Primorska avtocesta pri Postojni je v zadnjih mesecih postala ena najbolj živčnih točk slovenskega prometa. Dela na območju Postojne oziroma med Ravbarkomando in Razdrtim so del obsežne obnove, ki med drugim vključuje tudi rekonstrukcijo odseka in dela na objektih, promet pa je zaradi zapor in zoženih pasov močno spremenjen. Prometna ureditev naj bi po podatkih prometnega portala veljala predvidoma do sredine julija 2026, medtem ko se širša obnova na tem območju vleče še dlje.

Zato ni presenetljivo, da je izjava Jerneja Vrtovca hitro odmevala. “Pričakujem, da bodo že konec tedna dela na avtocesti pri Postojni potekala tudi ponoči. Če lahko v tujini delajo ponoči, bomo tudi v Sloveniji,” je sporočila Nova Slovenija ob predstavitvi kandidata za ministra za infrastrukturo in energetiko.

🎥 @JernejVrtovec Pričakujem, da bodo že konec tedna dela na avtocesti pri Postojni potekala tudi ponoči. Če lahko v tujini delajo ponoči, bomo tudi v Sloveniji.

Predstavitev kandidata za ministra za infrastrukturo in energetiko pic.twitter.com/SMmfdm7lXL

— NSi (@NovaSlovenija) June 1, 2026

Nočno delo kot test nove politike

Vrtovčeva napoved ni le tehnično vprašanje urnika delavcev. Je politični signal. Vozniki so utrujeni od razlag, da drugače ne gre, medtem ko se v kolonah izgubljajo ure, živci in denar. Če gradbišče stoji, kolona pa ne, se ljudje upravičeno vprašajo, kdo tukaj v resnici nosi breme obnove.

Dars je v preteklosti zaradi varnosti in pretočnosti že spreminjal ureditev pri Postojni, med drugim z zaporo uvoza proti Kopru, saj je bil odsek zaradi del in prometnega režima zelo problematičen. Prav zato je Vrtovčeva napoved še toliko bolj neposredna: če obstaja možnost, da se dela pospešijo ponoči, potem izgovorov ne bo več lahko prodajati.

Vprašanje, ki ga bodo razumeli vsi vozniki

Seveda nočno delo ni vedno preprosto. Pomeni dodatno organizacijo, varnostne ukrepe, stroške in usklajevanje izvajalcev. A pri avtocestah, kjer vsak zastoj takoj udari tisoče ljudi, mora država razmišljati drugače. Ne kot uradnik za pisalno mizo, ampak kot voznik v koloni pred Postojno.

Če bo Vrtovec to obljubo res spremenil v prakso, bo Postojna postala prvi resen preizkus njegovega pristopa. Ne bodo ga merili po lepih besedah, ampak po tem, ali se bodo stroji ponoči res prižgali. In ali bo Slovenija končno dokazala, da zna delati takrat, ko ljudem najmanj zapira pot.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Po tednih draginje na bencinskih črpalkah se voznikom vendarle obeta nekaj bolj miren torek. Po izračunih Financ bi se lahko regulirane cene goriv zunaj avtocest in hitrih cest znižale, največji padec pa naj bi občutili uporabniki dizelskega goriva.

Dizel naj bi padel za približno sedem centov

Če se napovedi uresničijo, bo liter dizelskega goriva od torka stal okoli 1,647 evra. To bi pomenilo približno deset centov nižjo ceno kot doslej, ko regulirana cena dizla znaša 1,753 evra za liter. Za marsikaterega voznika, posebej za tiste, ki se vsak dan vozijo v službo ali uporabljajo dizelska vozila za delo, to ni nepomembna razlika. Ni znesek, ki bi obrnil družinski proračun, je pa po tednih podražitev vendarle občutek, da se pritisk vsaj nekoliko umirja.

Tudi bencin naj bi bil cenejši

Po osrednji oceni Financ naj bi se pocenil tudi 95-oktanski bencin. Liter bi lahko stal okoli 1,603 evra, kar je približno 11 centov manj od trenutne regulirane cene, ki znaša 1,714 evra za liter. Pri bencinu je ocena nekoliko manj gotova, saj so bila gibanja na trgih v zadnjih dneh precej nemirna. Kurilno olje naj bi se pocenilo še izraziteje, za približno osem centov, njegova cena pa bi se lahko oblikovala pri okoli 1,47 evra za liter. To bo pomembno predvsem za gospodinjstva, ki še vedno ogrevajo domove na kurilno olje.

Trgi se umirjajo, pomaga tudi močnejši evro

Cene na mediteranskih trgih ostajajo zelo nihajne, a pomembna razlika je, da premiki niso več tako izrazito usmerjeni navzgor. Po večtedenskem pritisku se je povprečna raven cen nekoliko znižala, dodatno pa pomaga tudi močnejši evro v primerjavi z dolarjem. Ker se nafta in naftni derivati na mednarodnih trgih obračunavajo v dolarjih, močnejši evro nekoliko blaži udarec za domače kupce, čeprav napovedi zaradi visoke nihajnosti še vedno niso povsem zanesljive.

Na avtocestah velja druga zgodba

Pomembno pa je opozorilo: regulirane cene veljajo le za bencinske servise zunaj avtocest in hitrih cest. Na avtocestah lahko trgovci cene od 20. marca oblikujejo prosto, zato so lahko tam zneski občutno višji. Za voznike tako ostaja preprosto pravilo: kdor lahko, naj gorivo natoči zunaj avtoceste. V časih, ko se vsak cent hitro nabere, tudi takšna odločitev ni več malenkost.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Finance

Varstveni dodatek je pravica, ki lahko ljudem z nizkimi dohodki vsak mesec močno olajša življenje. V letu 2026 je še posebej pomemben za upokojence z nizkimi pokojninami, invalide, vdove, samske starejše osebe in vse, ki si sami težko zagotovijo osnovno materialno varnost. A prav pri tej pomoči se še vedno dogaja, da je mnogi sploh ne zahtevajo, ker ne poznajo pogojev, se bojijo zapletov ali napačno mislijo, da jim zaradi otrok, stanovanja ali pokojnine ne pripada.

Varstveni dodatek 2026 je pomoč za ljudi z nizkimi dohodki

Varstveni dodatek je namenjen ljudem, ki zaradi nizkih dohodkov težko pokrivajo osnovne življenjske stroške. Ne gre za miloščino, ampak za pravico, ki jo posameznik uveljavlja prek centra za socialno delo. Namenjen je predvsem tistim, ki jim po plačilu položnic, hrane, zdravil, ogrevanja in drugih nujnih stroškov ostane premalo za normalno življenje. V praksi je to pogosto pomoč za starejše ljudi z nizkimi pokojninami, invalidske upokojence, vdove, predčasne upokojence in druge osebe, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za varno življenje.

Eden najpomembnejših podatkov za leto 2026 je cenzus. Od 1. aprila 2026 znaša cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo 745,92 evra, najvišji znesek varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, pa znaša 238,49 evra. To ne pomeni, da vsak upravičenec avtomatično prejme najvišji znesek. Višina dodatka je odvisna od dohodka, premoženja, gospodinjstva in drugih okoliščin. Vseeno pa ti zneski jasno pokažejo, da pri varstvenem dodatku ne govorimo o nekaj evrih, ampak o pomoči, ki lahko pri nizkih prihodkih resno spremeni mesečni proračun.

Koliko lahko varstveni dodatek pomeni v praksi?

Pri varstvenem dodatku ljudi najbolj zanima zelo konkretno vprašanje: koliko bi lahko dejansko dobili? Če ima samska upokojenka 580 evrov pokojnine, je njen dohodek za 165,92 evra nižji od cenzusa. V poenostavljenem primeru bi lahko ob izpolnjevanju drugih pogojev prejela dodatek približno v tej višini, končni znesek pa vedno določi CSD. Pri pokojnini 620 evrov je razlika do cenzusa 125,92 evra, pri pokojnini 680 evrov pa 65,92 evra. Tudi če se nekomu 60 ali 70 evrov ne zdi veliko, je to za človeka z nizko pokojnino lahko mesečni račun za elektriko, del stroška ogrevanja ali večji nakup hrane.

Še bolj očitno je pri najnižjih dohodkih. Če nekdo prejema 520 evrov pokojnine, razlika do cenzusa znaša 225,92 evra. Ker je najvišji varstveni dodatek za samsko osebo, ki živi sama, 238,49 evra, bi lahko tak primer pomenil skoraj najvišji možni dodatek. Če ima oseba 500 evrov prihodkov, je razlika do cenzusa 245,92 evra, vendar zaradi najvišje omejitve dodatek ne more presegati 238,49 evra. To je pomembno, ker ljudje pogosto mislijo, da se jim ob zelo nizki pokojnini prizna celotna razlika brez omejitve, v praksi pa obstaja zgornja meja.

Pri pokojnini 700 evrov je razlika do cenzusa 45,92 evra. Tak znesek se morda zdi majhen, vendar za marsikaterega upokojenca pomeni plačana zdravila, doplačilo za ogrevanje ali osnovne življenjske potrebščine. Pri pokojnini 745 evrov je razlika le 0,92 evra, zato bi bil morebitni dodatek minimalen oziroma ga v praksi morda ne bi bilo, odvisno od zaokroževanja in drugih okoliščin. Pri pokojnini 750 evrov pa je oseba že malo nad cenzusom za samsko osebo, zato praviloma ne more računati na varstveni dodatek samo na tej podlagi.

V praksi si lahko ljudje pomagajo s preprosto orientacijo. Pokojnina 550 evrov lahko pomeni približno 195 evrov razlike do cenzusa. Pokojnina 600 evrov pomeni približno 146 evrov razlike. Pokojnina 650 evrov pomeni približno 96 evrov razlike. Pokojnina 700 evrov pomeni približno 46 evrov razlike. Pri pokojnini okoli 746 evrov pa se meja za samsko osebo praktično doseže. To še vedno ne pomeni, da bo CSD v vsakem primeru priznal točno tak znesek, je pa dobra orientacija, kdaj se vlogo vsekakor splača oddati.

Varstveni dodatek lahko na leto pomeni več tisoč evrov

Mnogi ljudje pri varstvenem dodatku razmišljajo samo mesečno, vendar se prava razlika pokaže šele na letni ravni. Dodatek 50 evrov mesečno pomeni 600 evrov na leto. Dodatek 100 evrov mesečno pomeni 1.200 evrov na leto. Dodatek 150 evrov mesečno pomeni 1.800 evrov na leto. Najvišji dodatek 238,49 evra mesečno pa pomeni več kot 2.860 evrov na leto. To so zneski, ki lahko pri nizkih prihodkih odločajo o tem, ali človek mesec preživi z nekoliko več varnosti ali pa mora stalno izbirati, katere položnice bo plačal najprej.

Če ima nekdo 600 evrov pokojnine, se mu morda zdi, da razlika do cenzusa ni ogromna. Toda če bi bil upravičen do približno 145 evrov dodatka mesečno, to na letni ravni pomeni približno 1.740 evrov. To je lahko kurjava za zimo, popravilo gospodinjskega aparata, več mesecev zdravil, plačane položnice ali vsaj nekaj manj strahu pred vsakim koncem meseca. Prav zato je pomembno, da ljudje ne gledajo samo enega mesečnega zneska, ampak si izračunajo, kaj pomoč pomeni skozi celo leto.

Varstveni dodatek za upokojence z nizko pokojnino

Varstveni dodatek je v praksi zelo pomemben za upokojence z nizkimi pokojninami. Veliko starejših ljudi še vedno misli, da do njega niso upravičeni, ker imajo pokojnino, ker imajo odrasle otroke ali ker so nekoč slišali, da bi se pomoč lahko vračala. Prav zaradi takšnih strahov marsikdo pravice sploh ne preveri. To je lahko velika napaka, posebej pri pokojninah med 500 in 700 evri, kjer je preverjanje skoraj nujno.

Pomembna novost je, da so lahko do varstvenega dodatka ob izpolnjevanju pogojev upravičeni tudi uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine, in sicer ne glede na starost 63 let za ženske oziroma 65 let za moške. To je pomembno predvsem za mlajše upokojence, ki imajo nizke pokojnine in so morda prej mislili, da zaradi starosti ne pridejo v poštev. Predčasni upokojenec s 610 evri pokojnine je na primer za 135,92 evra pod cenzusom za samsko osebo, zato bi bilo smiselno, da preveri upravičenost.

Tudi vdove in vdovci so pogosto v zelo težkem položaju. Če vdova po smrti zakonca prejema 640 evrov vdovske pokojnine oziroma dela vdovske pokojnine, je njen dohodek za 105,92 evra nižji od cenzusa za samsko osebo. Če živi sama, nima večjih prihrankov in izpolnjuje druge pogoje, je varstveni dodatek pravica, ki jo je vredno preveriti. Pri starejši osebi, ki mora sama plačevati ogrevanje, elektriko, vodo, zavarovanje, zdravila in hrano, 100 evrov mesečno ni majhen znesek.

Kaj se upošteva pri izračunu?

Pri odločanju o varstvenem dodatku ni pomembna samo višina pokojnine. Center za socialno delo preveri celotno stanje vlagatelja. Upoštevajo se dohodek, prihranki, premoženje, družinski člani, zakonec ali partner, zagotovljena oskrba in druge okoliščine. Zato dva človeka z enako pokojnino nista nujno v enakem položaju. Oseba s 600 evri pokojnine, brez prihrankov in z vsemi stroški bivanja je v drugačnem položaju kot oseba s 600 evri pokojnine in večjimi prihranki na računu.

Pomembno je tudi, ali nekdo živi sam ali ima zagotovljeno oskrbo pri sorodnikih. Če oseba živi sama in plačuje vse stroške, je njena finančna slika drugačna kot pri nekom, ki ne plačuje najemnine, ima zagotovljeno hrano in mu pri stroških redno pomaga družina. To ne pomeni, da taka oseba pravice ne more dobiti, pomeni pa, da CSD presoja širšo sliko in ne samo ene številke na pokojninskem odrezku.

Podobno velja za lastniško nepremičnino. Mnogi starejši živijo v starih hišah, ki so njihovo edino bivališče, vendar jim hiša ne prinaša denarja. Nasprotno, pogosto pomeni visoke stroške ogrevanja, vzdrževanja in popravil. Lastništvo hiše zato še ne pove vsega o dejanskem življenjskem položaju. Končno presojo vedno opravi CSD na podlagi pravil in konkretnih okoliščin.

Otroci niso več razlog za strah pred vlogo

Eden največjih razlogov, da starejši ljudje ne oddajo vloge, je strah, da bodo zaradi varstvenega dodatka finančno obremenjeni njihovi otroci. Mnogi upokojenci z nizkimi pokojninami raje živijo v pomanjkanju, kot da bi imeli občutek, da bodo zaradi njihove vloge težave imeli sinovi ali hčere. Prav zato je pomembno jasno povedati, da se dolžnost preživljanja staršev pri varstvenem dodatku ne ugotavlja več na način, ki je ljudi v preteklosti najbolj skrbel.

To je velika sprememba za številne družine. Če ima mama 610 evrov pokojnine in dva odrasla otroka, ki imata svoji družini, kredite in stroške, to samo po sebi ne bi smelo biti razlog, da mama sploh ne preveri pravice. Če že obstaja dogovor o preživnini ali drug izvršilni naslov, se to lahko upošteva kot dohodek, vendar sama možnost, da ima oseba odrasle otroke, ne sme biti razlog za vnaprejšnji strah pred oddajo vloge.

Zakaj se vlogo splača oddati tudi pri manjših razlikah?

Veliko ljudi misli, da se vloge ne splača oddati, če je razlika do cenzusa majhna. Toda tudi manjši varstveni dodatek lahko v enem letu pomeni veliko. Če bi nekdo prejel samo 40 evrov mesečno, je to 480 evrov na leto. Če bi prejel 60 evrov mesečno, je to 720 evrov na leto. Če bi prejel 90 evrov mesečno, je to 1.080 evrov na leto. Pri človeku, ki živi z nizko pokojnino, so to zneski, ki se še kako poznajo.

Poleg tega se ob preverjanju pravice lahko pokaže, da je oseba upravičena še do kakšne druge pomoči ali ugodnosti. Nekdo, ki plačuje najemnino, lahko preveri tudi subvencijo najemnine. Nekdo, ki nima urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma ima nizke dohodke, lahko preveri tudi druge pravice iz javnih sredstev. Zato je obisk CSD lahko koristen tudi takrat, ko človek ni prepričan, ali bo dobil varstveni dodatek v višjem znesku.

Vloge po novem ni treba vedno znova vlagati

Pomembna novost velja tudi pri podaljševanju pravice. Prvo vlogo je treba še vedno oddati, nato pa se pravica ob izpolnjevanju zakonskih pogojev podaljšuje po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo. To pomeni manj administracije za ljudi, ki so že v sistemu, in manj strahu, da bodo zaradi pozabljene vloge ostali brez pomoči.

To pa ne pomeni, da sprememb ni treba sporočati. Če se upravičencu bistveno spremeni dohodek, premoženje, družinsko stanje ali druge okoliščine, mora to še vedno sporočiti pristojnemu centru. Varstveni dodatek je namreč pravica, ki je vezana na dejansko materialno stanje. Če se stanje spremeni, se lahko spremeni tudi višina pravice.

Kako oddati vlogo za varstveni dodatek?

Vlogo za varstveni dodatek se odda na pristojnem centru za socialno delo. Pri tem je dobro pripraviti podatke o dohodkih, pokojnini, prihrankih, družinskem stanju in morebitnih drugih okoliščinah, ki vplivajo na odločanje. Kdor ni vešč obrazcev, naj za pomoč prosi svojce, znance ali neposredno CSD. Pomembno je, da se ljudje ne ustavijo že pri misli, da je postopek zapleten.

Najbolj pomembno je, da ljudje ne čakajo predolgo. Če nekdo že več mesecev živi z zelo nizko pokojnino in komaj plačuje osnovne stroške, naj čim prej preveri, ali mu varstveni dodatek pripada. Še posebej naj to storijo tisti, ki prejemajo 500, 550, 600, 650 ali 700 evrov mesečnega dohodka. Pri teh zneskih je razlika do cenzusa lahko dovolj velika, da se vloga vsekakor splača.

Varstveni dodatek ni sramota, ampak pravica

Varstveni dodatek je namenjen ljudem, ki so delali, živeli, plačevali obveznosti, skrbeli za družine, danes pa z nizkimi prihodki ne morejo več pokriti vseh stroškov. Zato ni prav, da se ga ljudje bojijo ali sramujejo. Če država določi pravico, je smiselno, da jo tisti, ki izpolnjujejo pogoje, tudi uporabijo.

Najpomembnejši nasvet je preprost: če imate nizko pokojnino, nizke dohodke ali živite sami in težko pokrivate stroške, preverite, ali vam pripada varstveni dodatek. Ne odločajte se na podlagi govoric, starih informacij ali strahu. Včasih lahko ena oddana vloga pomeni 50, 100, 150 ali celo več kot 200 evrov dodatne mesečne varnosti. Na letni ravni pa to ni več drobiž, ampak pomoč, ki lahko preseže tudi 2.800 evrov.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, GOV.si

Primopredaja poslov na zunanjem ministrstvu je sprožila burne odzive, saj naj je Tanja Fajon ne bi opravila osebno s Tonetom Kajzerjem. Edvard Kadič opozarja, da pri tem ne gre le za protokol, temveč za vprašanje politične zrelosti, odgovornosti in odnosa do države.

Ko primopredaja ni več samo formalnost

Po poročanju N1 naj bi primopredajo poslov z novim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem opravila državna sekretarka, ne pa dosedanja zunanja ministrica Tanja Fajon, ki naj bi se že poslovila od sodelavcev in odšla na dopust. Na prvi pogled bi kdo zamahnil z roko: pač protokol, nekaj papirjev, nekaj map, nekaj odprtih zadev. A ravno v takšnih trenutkih se pogosto pokaže, kako kdo razume funkcijo, ki jo je opravljal. Edvard Kadič je v svoji kolumni zapisal, da to zanj ni malenkost, temveč »diagnostični test duševnega stanja odhajajoče garniture«. Po njegovem mnenju dejanje sporoča več kot uradne izjave. Ne gre le za to, kaj nekdo pove, temveč tudi za to, česa ne naredi.

Kaj takšna poteza sporoča javnosti?

Kadič opozarja, da naj bi se s takšno potezo pošiljalo sporočilo: »Jaz sem končala, vi pa se zdaj znajdite.« V diplomaciji, kjer so simboli, geste in protokol pogosto skoraj tako pomembni kot vsebina, je to še posebej občutljivo. Zunanje ministrstvo namreč ni katerikoli resor. To je prostor, kjer država govori s svetom. Če odhajajoči minister ne opravi običajne primopredaje neposredno z naslednikom, se lahko v javnosti ustvari vtis osebne zamere, ne pa institucionalne odgovornosti. In prav tu je jedro Kadičeve kritike: politika naj bi znova pokazala, da pri nas porazi in zmage niso nekaj normalnega, temveč skoraj osebni obračun.

Kajzer dobiva priložnost za drugačen začetek

Tone Kajzer, ki naj bi prevzel vodenje zunanje politike, ima zdaj po Kadičevem mnenju priložnost, da pokaže drugačen standard. Ne maščevanja, ne arogance, ne političnega vračanja udarcev, temveč mirno, profesionalno in pregledno delo. Prav tu se lahko nova ekipa loči od stare. Ne z velikimi besedami, ampak z dejanji. S spoštovanjem protokola, z jasno komunikacijo in z občutkom, da država ni zasebni oder za politične zamere.

Država si zasluži več od osebnih zamer

V politiki se ljudje menjajo, funkcije ostajajo. In prav zato je način odhoda skoraj tako pomemben kot način prihoda. Če se ob menjavi oblasti pokaže užaljenost, se izgublja zaupanje. Če se pokaže dostojanstvo, država pridobi. Kadičeva misel je zato jasna: dopust je lahko lep, a dolžnost bi morala imeti prednost. Slovenija pa si, ne glede na politične barve, zasluži ljudi, ki znajo oditi pokončno in predati državo naprej z občutkom odgovornosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X, N1

Primer novomeškega ortopeda dr. Gregorja Kavčiča dobiva novo politično težo. KPK zadeve ni sprejela v nadaljnjo obravnavo, že pred tem pa Informacijski pooblaščenec ni ugotovil nezakonitega posredovanja osebnih podatkov. Vprašanje zato postaja vse glasnejše: je bil zdravnik v predvolilnem času uporabljen kot priročen obraz domnevnih zlorab v zdravstvu?

Ko očitki padejo v najobčutljivejši trenutek

Afera novomeške ortopedije je izbruhnila v času, ko je bilo zdravstvo ena glavnih političnih tem. Čakalne vrste, koncesionarji, zasebniki, javne bolnišnice – vse to je postalo del predvolilnega obračuna. In v središču se je znašel dr. Gregor Kavčič, nekdanji vodja ortopedskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Premier Robert Golob je v predvolilnem soočenju javno govoril o domnevnih zlorabah sistema, Kavčič pa mu danes očita, da je izrekel neresnice. Zaradi tega je proti njemu vložil zasebno kazensko tožbo zaradi obrekovanja. Kavčič trdi, da je z operacijami zunaj novomeške bolnišnice čakalne vrste skrajševal, ne podaljševal.

KPK ni našla dovolj razlogov za svoj postopek

Ta teden je dodatno odmevala odločitev KPK. Komisija je končala obravnavo poročila o izrednem strokovnem nadzoru v SB Novo mesto in zadeve ni sprejela v nadaljnjo obravnavo. Razlog? Prijava je bila že posredovana pristojnim organom, za ločen postopek KPK pa po njihovem ni bilo zadostnih razlogov. To sicer ne pomeni, da so vsi postopki končani. Primer še vedno obravnavajo drugi organi, med drugim Zdravniška zbornica, Zdravstveni inšpektorat in policija. A politična slika je po tej odločitvi drugačna. Očitki, ki so v javnosti zveneli zelo dokončno, zdaj stojijo na precej bolj majavih tleh.

Druga institucija, drugo opozorilo za Golobovo zgodbo

Že pred KPK je Informacijski pooblaščenec sporočil, da v primeru Kavčiča ni ugotovil nezakonitega posredovanja osebnih podatkov, zato zoper bolnišnico ni uvedel inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku. Ob tem je sicer zaznal sume drugih nepravilnosti, ki sodijo v pristojnost drugih organov. In prav tu se skriva bistvo. Primer ni črno-bel. A če so bile obtožbe uporabljene kot politični dokaz, še preden so pristojni organi opravili svoje delo, se odpira neprijetno vprašanje odgovornosti. Ne le zdravniške, ampak tudi politične.

Kdo bo odgovarjal za posledice javnega linča?

Po odhodu dr. Kavčiča iz novomeške bolnišnice ostaja odprto tudi vprašanje, kaj se dogaja z ortopedskim oddelkom in bolniki, ki čakajo na posege. Kritiki opozarjajo, da je sistem izgubil izkušenega specialista, politika pa je dobila priročen simbol za razpravo o zdravstvu. Če se bo izkazalo, da so bile najglasnejše obtožbe pretirane ali politično napihnjene, bo škoda ostala. Ne samo za Kavčiča, temveč za zaupanje ljudi v institucije. Zdravstvo potrebuje resnico, ne predvolilnih tarč.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Slavnostni govor Roberta Goloba na Jančah je sprožil burne odzive in odprl vprašanje, ali je odhajajoči premier na proslavi prestopil mejo politične kritike. Po ostrih zapisih na spletu se zdaj omenja celo napoved kazenske ovadbe zaradi domnevnega hujskanja.

Proslava, ki bi morala povezovati, je razdelila

Janče so kraj spomina, zgodovine in pietete. Prav zato so besede, izrečene na takšni proslavi, še toliko težje. Robert Golob je v govoru opozarjal, da naj bi v Slovenijo »s pomočjo prevare volivcev« prihajali ljudje, ki želijo državo »zaviti prav v temo«. Za del javnosti je bil to govor, ki opozarja na nevarnosti za demokracijo. Za druge pa nekaj povsem drugega: politični obračun z novo oblastjo, ki prihaja po demokratični poti.

Zelo pričakovano: slavnostni govor na današnji proslavi na Jančah je odhajajoči premier Golob nepietetno zlorabil za politični obračun s prihajajočo novo vlado ter pozval na “poenoteni” upor. pic.twitter.com/lDoh1dfoqk

— BojanPožar (@BojanPozar) May 31, 2026

Ko politični nasprotnik postane nevarnost

Najbolj je odmeval ton. Golob je govoril o napadih na neodvisno sodstvo, nevladne organizacije in medije, pa tudi o ljudeh, ki naj bi kritične glasove razglašali za sovražnike države. Toda ko odhajajoči premier v času menjave oblasti uporabi besede, kot so »tema«, »notranji sovražniki« in »obramba demokracije«, to ne zveni več kot običajna politična kritika. Zveni kot alarm. In prav tu se začne občutljiv teren. Demokracija pomeni tudi to, da oblast izgubiš. Menjava oblasti ni vojna, ampak normalen del političnega življenja.

Požar ostro nad govor, splet eksplodiral

Bojan Požar je zapisal, da je Golob slavnostni govor »nepietetno zlorabil za politični obračun s prihajajočo novo vlado« ter pozval na »poenoteni« upor. Na družbenih omrežjih so se nato začeli vrstiti še ostrejši odzivi. Eden od uporabnikov je zapisal, da temu pravi »hujskanje ljudi«, saj naj bi govor zvenel, »kot bi šlo za tretjo svetovno vojno, ne pa za demokratično menjavo oblasti«. Vprašanje se je hitro preselilo tudi na predsednico republike Natašo Pirc Musar: se bo oglasila kot predsednica vseh državljanov?

V naslednjih dneh bom proti Robertu Golobu podal kazensko ovadbo, saj njegov današnji govor vključuje vse elemente, ki jih predvideva 297. člen KZ-1 Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.https://t.co/P9Jm9jAoSk

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) May 31, 2026

Zdaj se omenja celo kazenska ovadba

Napetost je dodatno dvignila objava Facebook strani Slovenija Info Portal, kjer so napovedali kazensko ovadbo proti Robertu Golobu. Zapisali so, da naj bi njegov govor vseboval elemente, ki jih predvideva 297. člen KZ-1, torej javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Pri tem je treba biti natančen: za zdaj gre za napoved ovadbe in oceno avtorjev objave, ne za ugotovitev sodišča ali pristojnih organov. A že sama napoved kaže, kako globoko je govor zarezal v javnost.

Besede, ki ostanejo tudi po aplavzu

Največje vprašanje ni, ali sme Golob kritizirati politične nasprotnike. Seveda jih sme. Vprašanje je, ali je primerno, da premier na spominski proslavi z zgodovinskim nabojem govori tako, da del državljanov začuti poziv k političnemu boju proti legitimni menjavi oblasti. Besede v politiki niso nikoli nedolžne. Še posebej ne takrat, ko jih izreče človek na vrhu države. Golobov govor zato ne bo ostal le zapis v programu proslave. Postal je simbol trenutka, v katerem se Slovenija znova sprašuje, ali političnega nasprotnika še znamo videti kot sogovornika — ali ga vse prehitro razglasimo za sovražnika.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Nedeljski večer je nekomu v Sloveniji obrnil življenje na glavo. V igri Loto je bila izžrebana šestica, vredna več kot dva milijona evrov, srečni listek pa je bil vplačan v Slovenski Bistrici.

Večer, ki ga nekdo ne bo nikoli pozabil

Slovenija je dobila novega Loto milijonarja. V nocojšnjem žrebanju igre Loto je bil izžreban glavni dobitek, šestica, ki je tokrat znašala izjemnih 2.050.615,10 evra. Znesek, ob katerem marsikomu zastane dih, je pripadel osebi, ki je pravilno napovedala zmagovalno kombinacijo številk. Srečna kombinacija je bila 1, 17, 26, 33, 34 in 38. Šest številk, ki so bile za večino igralcev le še ena kombinacija na listku, so za nekoga postale začetek povsem novega poglavja.

Sreča se je ustavila v Slovenski Bistrici

Kot je sporočila Loterija Slovenija, je bil srečni listek vplačan na bencinskem servisu MOL na Ljubljanski cesti 91 v Slovenski Bistrici. Prav tam je nekdo oddal listek, ki je bil v nedeljo zvečer vreden več kot dva milijona evrov. In prav to je pri takšnih zgodbah vedno tisti najbolj človeški trenutek. Nekdo je morda listek vplačal mimogrede. Ob poti domov, po nakupu goriva, morda povsem brez velikih pričakovanj. Potem pa se zgodi nekaj, o čemer sanjajo številni igralci: številke se ujamejo.

Dva milijona razlogov za veselje

Dobitek v višini več kot dveh milijonov evrov spada med tiste, ki lahko človeku resnično spremenijo življenje. Ne gre le za denar na računu, ampak za občutek svobode, varnosti in možnosti, ki jih prej morda ni bilo. Seveda bo moral srečni dobitnik ali dobitnica najprej preveriti listek in prevzeti dobitek v skladu s pravili Loterije Slovenija. A že sama misel, da nekdo v tem trenutku morda še ne ve, da ima doma listek, vreden več kot dva milijona evrov, zgodbi doda prav posebno napetost.

Bo listek ostal skrit še nekaj časa?

Pri velikih dobitkih se pogosto zgodi, da javnost še nekaj časa ne izve, kdo je srečnež. In prav je tako. Takšen trenutek si človek najbrž želi najprej dojeti sam, v miru, brez hrupa in radovednih pogledov. A eno je že jasno: Slovenska Bistrica ima razlog za veliko loterijsko zgodbo. Nekje tam je bil vplačan listek, ki je nekomu prinesel več kot dva milijona evrov. Morda pa prav zdaj nekdo doma še vedno ne ve, da se mu je življenje že spremenilo.

Pripravil: I.M.

Vir: Loterija Slovenije

V romskem naselju Ruperč Vrh pri Novem mestu je popoldne zagorel lesen stanovanjski objekt. Gasilci so se borili z ognjem, policisti pa zdaj zbirajo informacije o tem, kako je požar sploh izbruhnil.

Plameni so se hitro razširili

V romskem naselju Ruperč Vrh v Mestni občini Novo mesto je danes popoldne završalo. Nad naseljem se je dvignil dim, ogenj pa je zajel lesen stanovanjski objekt. Ker je šlo za požar, ki bi se lahko razširil tudi na bližnje objekte, so na kraj hitro prihitele interventne službe.

Gasilci so se na terenu spopadli z ognjenimi zublji, njihov prvi cilj pa je bil jasen: ustaviti širjenje požara in zaščititi okolico. Po prvih informacijah jim je ogenj uspelo omejiti, nato pa so nadaljevali gašenje in pregled območja.

Na kraju tudi policisti

Poleg gasilcev so bili na območju tudi policisti, ki so zavarovali kraj dogodka in začeli zbirati prva obvestila. Prav oni bodo morali v nadaljevanju ugotoviti, kaj je požar povzročilo in ali je šlo za nesrečo, malomarnost ali kaj hujšega.

Za zdaj uradne potrditve o vzroku požara še ni. Neuradno pa se po navedbah s terena pojavljajo sumi, da bi lahko bil ogenj podtaknjen. Policijska preiskava bo zato ključna, saj bo morala ločiti govorice od dejstev.

Strah pred širjenjem ognja

V takšnih primerih je vsaka minuta pomembna. Leseni objekti se lahko vnamejo izjemno hitro, ogenj pa lahko v nekaj trenutkih ogrozi tudi sosednje stavbe. Zato je bila hitra intervencija gasilcev še toliko pomembnejša.

Za zdaj ni znano, ali je bil v požaru kdo poškodovan. Prav tako še ni podatkov o višini materialne škode. Ta bo najverjetneje znana šele po koncu intervencije in prvem ogledu pogorišča.

Vprašanje, ki visi v zraku

Ko plameni ugasnejo, se začne drugi del zgodbe – iskanje odgovora. Kako je zagorelo? Je šlo za nesrečo ali je nekdo ogenj zanetil namerno? Dokler policija ne zaključi prvih ugotovitev, ostaja nad Ruperč Vrhom vprašanje, ki ga bodo domačini težko odmislili.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija, Facebook