Ljubljano ta konec tedna čaka ena večjih prometnih sprememb. Severna ljubljanska obvoznica bo med Kosezami in Celovško cesto zaprta v obe smeri, zato bodo morali vozniki računati na obvoze, počasnejšo vožnjo in več potrpežljivosti.

Zapora, ki je vozniki ne bodo mogli spregledati

Od sobote, 30. maja 2026, zvečer do nedelje, 31. maja 2026, pozno zvečer bo severna ljubljanska obvoznica zaprta za ves promet v obe smeri. Mestna občina Ljubljana navaja, da bo zapora trajala od 22. ure do nedelje do 23. ure, Prometnoinformacijski center pa opozarja, da bo zapora vzpostavljena že od 21. ure. Zaprt bo odsek med razcepom Koseze in priključkom Ljubljana sever oziroma Celovško cesto.

Za voznike to pomeni preusmeritve, več gneče na okoliških cestah in predvsem nujnost, da se na pot odpravijo pravočasno. Obvoz bo urejen po Celovški cesti, prometna signalizacija pa bo voznike usmerjala mimo zaprtega dela obvoznice.

Zakaj popolna zapora? Na obvoznico prihajajo nove konstrukcije

Razlog za zaporo ni običajno vzdrževanje, temveč zahtevna montaža novih jeklenih nosilnih konstrukcij nadhodov na Gotski in Ledarski ulici. Gre za nadaljevanje projekta zamenjave dotrajanih nadhodov, ki ga Mestna občina Ljubljana izvaja skupaj z Darsom. Stara nadhoda so odstranili že konec januarja, zdaj pa prihaja trenutek, ko bodo na njuno mesto postavili nova.

Dela izvajata družbi V3 gradnja inženiring kot vodilni partner ter Markomark Nival graditeljstvo skupaj s podizvajalci. Takšna montaža na prometno tako občutljivem odseku zahteva popolno zaporo, saj bi bilo delo ob prometu prenevarno tako za delavce kot za voznike.

Ljubljančani in obiskovalci: računajte na daljšo pot

Čeprav zapora traja “le” približno en dan, lahko v praksi močno vpliva na prometni ritem mesta. Severna obvoznica je ena ključnih prometnih žil Ljubljane, zato se bo pritisk hitro prenesel na Celovško cesto in druge povezave. Mestna občina vse udeležence v prometu prosi za razumevanje in dosledno upoštevanje signalizacije. V takšnih primerih lahko nekaj minut načrtovanja pomeni veliko manj slabe volje na cesti.

Konec tedna bo pokazal, koliko potrpežljivosti imamo

Za voznike bo to konec tedna, ko bo dobro preveriti razmere še pred odhodom od doma. Zapora bo minila, novi nadhodi bodo ostali. A do takrat bo sever Ljubljane vsaj za nekaj ur postal prometna vaja iz potrpežljivosti.

Pripravil: I.M.

Vir: DARS, Promet.si

Pri Predjamskem gradu se je dopoldne zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil udeležen minibus hrvaških registrskih oznak. V vozilu je bilo 13 ljudi, več potnikov je poškodovanih, dva državljana Turčije pa sta utrpela hujše poškodbe.

Dopoldne pri znani turistični točki se je spremenilo v dramo

Ob 10.58 so bili na OKC Policijske uprave Koper obveščeni o prometni nesreči pri Predjamskem gradu, eni najbolj prepoznavnih in obiskanih turističnih znamenitosti v Sloveniji. Po trenutno zbranih informacijah je bil v nesreči udeležen minibus hrvaških registrskih številk, v katerem je bilo 13 ljudi. Vozilo je, kot so ugotovili policisti, zdrsnilo preko škarpe in končalo v globeli na travnati površini. Prizor je bil po nesreči resen, saj je bilo več oseb telesno poškodovanih, na pomoč pa so prihitele pristojne službe.

V minibusu voznik iz Hrvaške in potniki iz Turčije

Po podatkih policije se je v nesreči lažje poškodoval voznik minibusa, državljan Hrvaške, prav tako pa še 11 potnikov, državljanov Turčije. Dva potnika, prav tako državljana Turčije, sta utrpela hujše poškodbe. Enega so s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana, drugega pa so tja prepeljali z reševalnim vozilom. Prav ta podatek kaže, da nesreča nikakor ni bila nedolžna. Turistični izlet se je v nekaj trenutkih spremenil v reševalno akcijo, polno negotovosti, siren in skrbi za poškodovane.

Policija še preverja, kaj je pripeljalo do nesreče

Policisti še vedno opravljajo ogled kraja nesreče in zbirajo obvestila. Za zdaj še ni znano, ali so zdrsu minibusa botrovale razmere na cesti, tehnična napaka, nepazljivost ali kak drug dejavnik. Predjamski grad je območje, kjer se pogosto zadržujejo turisti, zato takšna nesreča še posebej odmeva. Ceste v okolici turističnih točk so lahko ozke, promet pa zaradi obiskovalcev nepredvidljiv, zato bodo ugotovitve policije pomembne tudi za razumevanje okoliščin, v katerih se je nesreča zgodila.

Trenutek, ki ga potniki ne bodo zlahka pozabili

Za potnike v minibusu je moral biti padec v globel izjemno pretresljiv. Vozilo, polno ljudi, zdrs preko škarpe, nato pa čakanje na pomoč – to so prizori, ki se človeku vtisnejo globoko v spomin. Več informacij bo znanih po končanem policijskem ogledu. Za zdaj ostaja najpomembneje, da poškodovani dobijo vso potrebno zdravstveno pomoč, preiskava pa bo pokazala, kaj je botrovalo nesreči pri eni najbolj znanih slovenskih znamenitosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija, Facebook

Nekoč ga je Slovenija spremljala na televizijskih zaslonih, zdaj pa Gregor Trebušak stopa v novo, precej drugačno vlogo. Nekdanji obraz informativnega programa bo s 1. junijem prevzel izvršno vodenje SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

Iz studia v podjetniške vode

Gregor Trebušak, ki ga mnogi še vedno povezujejo z informativnim programom POP TV oziroma oddajo Svet na Kanalu A, ima pred seboj novo poglavje. Upravni odbor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov ga je imenoval za novega izvršnega direktorja združenja, funkcijo pa bo uradno prevzel 1. junija 2026. Gre za zanimiv karierni obrat, a ne povsem nepričakovan. Trebušak je namreč po odhodu iz medijskega sveta svojo pot že nadaljeval prav pri SBC, kjer je očitno prepričal z delom, izkušnjami in razumevanjem prostora med podjetništvom, javnostjo in mediji.

Konec mandata Katarine Karlovšek

Z imenovanjem novega izvršnega direktorja se zaključuje mandat dosedanje direktorice Katarine Karlovšek. V SBC so se ji ob tem zahvalili za predano in uspešno delo ter poudarili, da je klub v času njenega vodenja dosegel pomembne premike na več področjih. Takšne menjave na vodstvenih položajih pogosto pomenijo tudi nov ritem, nove poudarke in drugačen način komuniciranja. Pri Trebušaku pa bo prav komunikacija verjetno ena njegovih najmočnejših kart. Leta dela pred kamerami, stik z ljudmi in sposobnost pripovedovanja zgodb so lastnosti, ki jih poslovno okolje danes vse bolj potrebuje.

Zakaj so izbrali prav njega?

V SBC so zapisali, da verjamejo, da bo Trebušak s svojimi izkušnjami, poznavanjem medijskega in poslovnega okolja ter razumevanjem pomena povezovanja podjetnikov pomembno prispeval k nadaljnjemu razvoju kluba, krepitvi članstva in uresničevanju njegovega poslanstva. To je pravzaprav bistvo njegove nove naloge: povezovati, odpirati vrata, predstavljati podjetniške zgodbe in skrbeti, da glas slovenskih podjetnikov pride dlje. Ne več skozi televizijski studio, temveč skozi eno najvidnejših podjetniških združenj pri nas.

Novo poglavje znanega obraza

Trebušak je pred dvema letoma po 18 letih zapustil POP TV. Takrat je poudaril, da je ponosen na svoj prispevek k informativnemu programu, posebej na zgodbe ljudi, ki so v oddajah dobile obraz in glas. Zdaj se zdi, da bo to sposobnost prenesel v drugačno okolje – med podjetnike, ideje, izzive in ambicije. Njegova nova funkcija tako ni le kadrovska novica. Je tudi zgodba o tem, kako se znani televizijski obraz lahko preoblikuje v človeka iz ozadja, ki pa bo imel pri oblikovanju podjetniškega prostora zelo vidno vlogo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Slovenski literarni prostor je izgubil Bogdana Novaka, pisatelja, novinarja in ustvarjalca, ki je desetletja nagovarjal otroke, mladino in odrasle. Umrl je v četrtek, 28. maja, star 82 let.

Od novinarstva do književnosti

Bogdan Novak se je rodil 4. aprila 1944 v Murski Soboti, v družini, ki je bila močno povezana s slovensko kulturo. Njegov oče je bil znani etnolog in slavist Vilko Novak. A Bogdanova pot ni bila nikoli samo pot družinske dediščine. Bila je pot človeka, ki je znal opazovati ljudi, kraje, njihove tišine in njihove zgodbe. Sprva se je uveljavil kot novinar. Delal je kot knjižničar, nato pa stopil v časopisni svet, kjer je bil med drugim urednik satiričnega časopisa Pavliha, urednik revije Teleks, dopisnik Dela iz Sarajeva in pozneje urednik osrednje redakcije Dela. A beseda ga je vodila še naprej – v prozo, poezijo, mladinsko književnost in velike zgodbe, ki ostanejo.

Pisatelj, ki je znal napetost združiti s toplino

Novakova bibliografija obsega več kot 80 samostojnih knjig. Pisal je za otroke, mladino in odrasle, pri tem pa ohranjal slog, ki je bil berljiv, živ in pogosto prežet s humorjem, tudi kadar so se njegovi junaki znašli v težkih, bolečih ali krutih okoliščinah. Med njegovimi najbolj znanimi deli je družinska saga Lipa zelenela je, ki je najprej izšla v šestih delih, pozneje pa jih je avtor dopolnil še z novimi knjigami. Saga zajema dolgo zgodovinsko obdobje, od zadnje četrtine 19. stoletja do konca 20. stoletja, in nosi tisti široki dih družinskih usod, ki se prepletajo z zgodovino. Za odrasle bralce je posebej odmeval tudi roman Pasja grofica: Napoleonova resnična ljubezen, med njegova druga dela pa sodijo še Sredi življenja smo s smrtjo obdani, Zvezde bodo ugasnile, če povem jim svojo zgodbo, Trte umirajo stoje in Zdomci med brati.

Zvesti prijatelji so zaživeli tudi na filmu

Novak je močan pečat pustil tudi v mladinski književnosti. Ena njegovih najbolj znanih zbirk je Zvesti prijatelji, po kateri je RTV Slovenija leta 2005 posnela istoimenski celovečerni film v režiji Franca Arka. Mnogi se ga spominjajo tudi po mladinskem romanu Ninina pesnika dva. Sam je nekoč povedal, da otroci pripovedujejo preprosto, odrasli pa stvari pogosto zapletemo. Morda je prav zato znal pisati tako, da so njegove zgodbe našle pot do različnih generacij.

Ostajajo knjige, zgodbe in tihi spomin

Bogdan Novak se je posvečal tudi poeziji, med drugim je objavil Pesem o kralju Matjažu, skupaj s Simonom Lenarčičem pa je izdal tudi Kuharsko enciklopedijo. Njegovo delo ni bilo ozko zamejeno – bilo je široko, radovedno, človeško. Z njegovim odhodom se je zaprlo pomembno poglavje slovenske književnosti. A knjige imajo posebno moč: človek odide, zgodbe pa še dolgo ostanejo med nami.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Aleš Hojs je v državnem zboru odprl vprašanje, ki sega precej dlje od običajne politične razprave. Po njegovih besedah naj bi ga po nastopu pred preiskovalno komisijo doletela ukinitev bančnega računa, ker je bil označen kot politično izpostavljena oseba.

Ko priča postane tarča?

V političnem prostoru odmevajo besede Aleša Hojsa, ki je v razpravi o preiskovalni komisiji, ki jo je vodila Tamara Vonta, opisal svojo osebno izkušnjo. Kot je poudaril, pred komisijo ni nastopil kot preiskovanec, temveč kot priča. A po njegovih besedah naj bi se prav po tem začele težave, ki jih sam razume kot dokaz, kako nevarno lahko postane, če se parlamentarna preiskava spremeni v politično orožje.

Hojs trdi, da je po približno dveh mesecih od banke prejel obvestilo, da mu ukinjajo račun. Ko je vprašal, zakaj, naj bi mu odgovorili, da je politično izpostavljena oseba in da imajo dovolj »cirkusa« s komisijami, ki od bank zahtevajo podatke za državni zbor. »Si predstavljate, kakšna zloraba,« se je vprašal Hojs in ob tem namignil, da naj bi komisija dostopala tudi do osebnih bančnih računov.

.@aleshojs: Na parlamentarno komisijo sem bil vabljen kot priča. Ne kot osumljenec, ne kot preiskovanec.

Kmalu po zaslišanju sem od banke prejel obvestilo, da mi ukinjajo osebni račun, ker sem “politično izpostavljena oseba” in imajo dovolj zahtevkov zaradi komisij.

Torej je… pic.twitter.com/7jWgfk9std

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 26, 2026

Očitki, ki odpirajo neprijetna vprašanja

Vontina komisija je sicer preiskovala domnevno nezakonito financiranje strank in z SDS povezanih medijev z javnim denarjem v času tretje Janševe vlade. Toda Hojs zdaj trdi, da se je preiskava po njegovem mnenju sprevrgla v politični pritisk na ljudi, ki oblastem niso bili po volji.

Zgodba pa se pri njem ne konča. Hojs pravi, da je moral nato obiskati še dve banki, saj mu na prvi novega računa prav tako niso hoteli odpreti. Uspelo naj bi mu šele pri naslednji. Takšni primeri, če se izkažejo za resnične, odpirajo zelo resno vprašanje: kje se konča nadzor in kje se začne poseg v osebno dostojanstvo posameznika?

Požar in Jeretič prav tako opozarjata na zlorabe

Na Hojsove navedbe so se odzvali tudi drugi. Bojan Požar je zapisal, da so bile priče po njegovem občutku v komunikaciji med institucijami obravnavane kot obtoženci. Sebastjan Jeretič pa je zatrdil, da sam ni bil ne osumljen ne poklican kot priča, a naj bi kljub temu brskali po njegovih bančnih računih in nadlegovali njegove kliente.

Vse drži, razen tega da nihče ne bo kazensko odgovarjal. Ta teden sem dopolnil kazensko ovadbo zoper Vonto. Predlagam @BojanPozar in @aleshojs, da se mi pridružita in dopolnita. Prava zadeva za SKOK. https://t.co/g3Hqr2Lhy5

— Boris Tomašič (@NeMaramButlov) May 27, 2026

Zgodba, ki še ni zaprta

Boris Tomašič je ob tem napovedal dopolnitev kazenske ovadbe in pozval Hojsa ter Požarja, naj se mu pridružita. Vse skupaj zato ni več le politični prepir, ampak zgodba o meji moči državnih institucij. In prav tu ostaja najtežje vprašanje: kdo bo odgovarjal, če se izkaže, da so bile priče res obravnavane kot krivci?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Skoraj štiri leta po prvih anonimnih pričevanjih se zadeva Fotopub premika v sodno dvorano. Dušan Smodej naj bi se prihodnji teden pojavil na predobravnavnem naroku, kjer se bo izrekel o krivdi, medtem ko se ob aferi še vedno omenjajo tudi znana imena iz politike in kulturne scene.

Po letih čakanja se začenja sodni del zgodbe

Zadeva Fotopub, ena najbolj odmevnih afer zadnjih let, naj bi prihodnji teden vendarle dobila prvi pravi sodni premik. Na okrožnem sodišču v Ljubljani je za sredo, 3. junija, razpisan predobravnavni narok, na katerem naj bi se pojavil Dušan Smodej. Obtožnica ga bremeni dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, telesne poškodbe in omogočanja uživanja prepovedanih drog.

Smodej je za N1 napovedal, da bo na narok prišel in da se bo izrekel za nedolžnega. To bo pomemben trenutek, saj se je primer dolgo vrtel okoli vprašanja, kdaj bo obtožnica sploh vročena in kdaj se bo postopek lahko začel. Po poročanju N1 mu sodišče obtožnice približno leto dni ni moglo vročiti, pravnomočna pa je postala 11. marca letos.

Afera, ki ni ostala samo kazenski primer

Fotopub ni pretresel javnosti le zaradi težkih očitkov, ampak tudi zaradi vprašanj, kdo vse se je gibal v teh krogih in zakaj je zgodba tako dolgo ostajala brez sodnega razpleta. V javnosti so se ob aferi omenjala različna imena, a pri tem je treba jasno ločiti med sodnim postopkom in širšim javnim odmevom.

V središču kazenskega postopka je Smodej. Ob aferi pa se je večkrat omenjal tudi pokojni umetnik Roman Uranjek, predvsem v povezavi s širšimi pričevanji in razpravami o dogajanju v delu umetniške scene. O tem so v preteklih letih poročali različni mediji, zgodba pa je dobila tudi oznako afera Smodej/Uranjek.

Zakaj se ob Fotopubu omenja tudi politika?

Ob aferi sta se v javnih in političnih polemikah pojavljali tudi imeni Aste Vrečko in Luke Mesca. Njuni imeni sta bili izpostavljeni predvsem v medijskih zapisih in političnih obračunih, ne pa kot del obtožnice v postopku, ki se zdaj začenja. Reporter je denimo poročal, da je Asta Vrečko tožila Demokracijo zaradi naslovnice, na kateri sta bila ona in Luka Mesec povezana z afero Fotopub.

Prav zato je pri pisanju o tej zgodbi potrebna previdnost. Eno so javna vprašanja, politični odzivi in očitki, drugo pa kazenski postopek, v katerem bo sodišče presojalo konkretne obtožbe proti Smodeju.

Zdaj bodo šteli dokazi, ne govorice

Predobravnavni narok še ne pomeni glavne obravnave, pomeni pa začetek sodnega dela zgodbe, ki jo Slovenija spremlja že skoraj štiri leta. Na njem se bo Smodej izrekel o krivdi, sodišče pa bo odločalo tudi o nadaljnjem poteku postopka in morebitni izključitvi javnosti z obravnav.

Po letih pričevanj, namigovanj, političnih polemik in javnega pritiska se zadeva zdaj seli tja, kjer bodo morali govoriti dokazi. In prav zato bo ta narok pomemben: ker bo pokazal, ali se bo afera Fotopub končno začela razpletati pred sodiščem.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, N1, Facebook

Luka Dončić ne bo več samo obraz evropske košarkarske romantike, ampak tudi njen vlagatelj. Potrjeno je, da je postal del skupine, ki želi v Rim vrniti veliko košarko – in to že v sezoni 2026/2027.

Košarka se vrača v Rim – z Dončićevim podpisom

Kar se je februarja še šepetalo v zakulisju, je zdaj uradno potrjeno: Luka Dončić je del konzorcija, ki je prevzel športno licenco italijanskega prvoligaša Vanoli Cremona. A zgodba se pri tem ne ustavi. Klub se bo iz Cremone preselil v Rim, mesto, ki je po stečaju Virtusa leta 2020 ostalo brez prave prvoligaške košarkarske zgodbe. Dončić je novico pospremil kratko, a zgovorno: »Košarka se vrača v Rim.« Za navijače v italijanski prestolnici je to več kot le športna novica. To je obljuba, da se bo v mesto, kjer športna strast nikoli ni bila vprašljiva, vrnila tudi košarkarska ambicija.

Za projektom stoji znano ime iz Dončićeve kariere

Prvo ime skupine investitorjev je Donnie Nelson, nekdanji pomembni mož Dallas Mavericksov, ki je bil v klubu prav v času, ko so izbrali Dončića. Zdaj se njuni poti znova križata, tokrat v povsem drugačni vlogi. Ne na parketu, ne v ligi NBA, temveč pri gradnji evropskega košarkarskega projekta. Med vlagatelji se omenjata tudi izkušeni trener Valerio Bianchini in nekdanji košarkar Rimantas Kaukenas. Skupina očitno ne cilja le na simbolično vrnitev košarke v Rim, ampak želi zgraditi projekt z resnimi imeni, izkušnjami in mednarodnim dosegom.

Dončićeve sanje dobile resnično obliko

»Že dolgo sem sanjal, da bi bil lastnik kluba v Evropi. Zdaj se je ta izjemna stvar tudi zgodila,« je zapisal Dončić. Ob tem je poudaril, da ima Vanoli bogato zgodovino, nova skupina pa želi klub v Rimu popeljati še raven višje. Za slovenskega zvezdnika je to nov korak v karieri, ki že dolgo presega meje igrišča. Dončić ostaja igralec Los Angeles Lakersov, a z vstopom v lastniško strukturo evropskega kluba kaže, da razmišlja tudi dolgoročno – o košarki po košarki, o vplivu, dediščini in prostoru, kjer se je njegova pot pravzaprav začela.

Rim bi lahko postal del še večje evropske igre

Investitorji so hkrati vložili prošnjo, da bi nova rimska ekipa postala članica morebitne lige NBA Evropa. Če bi se to zgodilo, bi projekt dobil še precej večjo težo. Rim ne bi bil le mesto vrnitve italijanske košarke, ampak morda eden od stebrov nove evropske košarkarske prihodnosti. In nekje v ozadju te zgodbe stoji tudi Luka Dončić – fant iz Slovenije, ki je nekoč osvajal Evropo kot igralec, zdaj pa jo začenja soustvarjati še kot lastnik.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Sobota se je za nekatere prebivalce Idrijskega, Poljanske doline in Škofjeloškega začela z nepričakovanim tresljajem. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so ob 7.06 zabeležili potres magnitude 2,3 v bližini Žirov, ki so ga po prvih podatkih čutili prebivalci več občin.

Tla so se stresla zgodaj zjutraj

V soboto, 30. maja 2026, ob 7.06 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zaznali potres v bližini Žirov. Šlo je za potres magnitude 2,3, njegovo nadžarišče pa je bilo približno pet kilometrov severno od Žirov. Čeprav magnituda ni bila visoka, so tresenje po prvih podatkih občutili prebivalci občin Idrija, Gorenja vas – Poljane in Škofja Loka. Takšni jutranji tresljaji ljudi pogosto presenetijo prav zato, ker pridejo nenadoma, brez opozorila, v trenutku, ko se dan šele začenja.

Potres ni presegel IV. stopnje

Po prvih ocenah intenziteta oziroma učinki potresa niso presegli IV. stopnje po evropski potresni lestvici EMS-98. To pomeni, da so ga nekateri prebivalci lahko jasno zaznali, predvsem v mirujočih prostorih, hujših posledic pa ob takšni intenziteti običajno ne pričakujemo. Globina potresa je bila 18 kilometrov, kar prav tako vpliva na to, kako močno ljudje tresenje občutijo na površju. Lokalni čas potresa je bil 7.06, v UTC času pa so ga zaznali ob 5.06.

»Čutil sem ta potres«

Na strani za prijavo občutenih potresov se je pojavila tudi možnost »Čutil sem ta potres«, s katero lahko prebivalci poročajo, kako so tresenje zaznali na svojem območju. Prav takšna poročila so za seizmologe pomembna, saj pomagajo sestaviti natančnejšo sliko učinkov potresa med ljudmi. Marsikdo ob takšnem dogodku najprej pomisli: je bilo to res? Je zatreslo hišo, omaro, okna? Prav ti drobni občutki pogosto ostanejo še nekaj časa po tem, ko se tla že povsem umirijo.

Slovenija ostaja potresno dejavna

Slovenija leži na potresno dejavnem območju, zato manjši potresi niso redkost. Večina jih mine brez škode, a vedno znova spomnijo, da narava pod nami ni povsem mirna. Tokratni potres pri Žireh je bil po prvih podatkih šibek, a dovolj izrazit, da so ga nekateri prebivalci začutili. In čeprav se je jutro nadaljevalo mirno, je bil ta kratek tresljaj za mnoge opomnik, kako hitro se lahko povsem običajen dan za trenutek spremeni.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO

V javnosti odmevajo navedbe, da je Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, povezan z Goranom Forbicijem, tik pred političnimi spremembami prejel novo visoko nakazilo. Kritiki opozarjajo, da ne gre več le za razpravo o nevladnikih, ampak za vprašanje, kdo v tej državi živi od proračuna — in kdo ga polni.

Ko denar teče, se vprašanja množijo

Po navedbah, ki so sprožile burne odzive, naj bi Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij aprila prejel okoli 320 tisoč evrov javnega denarja, skupno pa naj bi se zneski iz proračunskih virov povzpeli čez tri milijone evrov. Gre za organizacijo CNVOS, ki se javno predstavlja kot krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij in ponuja podporo, svetovanje, razpise ter informacije za nevladni sektor. A prav tu se začne politično eksplozivno vprašanje: ali država financira civilno družbo — ali pa si je ustvarila lasten razred politično koristnih prejemnikov javnega denarja?

Forbici med RTV in nevladniškim omrežjem

Goran Forbici ni neznano ime. V Svetu RTV Slovenija zaseda eno najvidnejših funkcij, hkrati pa je povezan z nevladniškim sektorjem, ki je v zadnjih letih postal eden najglasnejših akterjev v slovenskem javnem prostoru. Zato se ob njegovih javnih nastopih odpira neprijetna dilema. Ko predsednik Sveta RTV nastopa v političnih oddajah kot predstavnik nevladnega sektorja, ali javnost res gleda neodvisnega komentatorja — ali človeka, ki stoji na presečišču javnega medija, državnega denarja in ideološko močnega aktivističnega omrežja?

»Davkoplačevalska oligarhija« ali skrb za civilno družbo?

Zagovorniki financiranja nevladnih organizacij bodo rekli, da gre za podporo civilni družbi, prostovoljstvu in projektom, ki jih država sama ne more ali noče opravljati. Toda kritiki v tem vidijo nekaj drugega: sistem, v katerem se iz davkov delavcev, podjetnikov in obrtnikov vzdržuje politično glasen aparat, ki nato v javnosti moralizira o demokraciji, socialni državi in nevarnosti desnice. Najbolj bode v oči občutek dvojnih meril. Ko se govori o nižjih davkih za ljudi, takoj slišimo opozorila o razpadu javnih storitev. Ko pa gre za financiranje aktivističnih struktur, denarja očitno ne zmanjka.

Ko »depolitizacija« dobi čuden priokus

Posebej občutljivo je vprašanje RTV Slovenija. Javnosti so leta razlagali, da je treba javni zavod »depolitizirati«, ga očistiti strankarskih vplivov in vrniti ljudem. Toda če nato predsednik Sveta RTV nastopa v osrednjih političnih oddajah kot izrazito angažiran komentator, se pri marsikom upravičeno porodi dvom. Je to res depolitizacija ali le zamenjava ene politike z drugo? Prav ta občutek, da so nekateri lahko hkrati nadzorniki, komentatorji, prejemniki javnega denarja in moralni razsodniki, v javnosti povzroča vse več jeze.

Vprašanje, ki ne bo izginilo

To ni več samo zgodba o enem nakazilu ali enem imenu. To je zgodba o zaupanju. Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, komu država nakazuje denar, zakaj ga nakazuje in kakšen javni interes se s tem res zasleduje. Kajti če civilna družba postane odvisna od oblasti, ki jo financira, potem ni več povsem civilna. Takrat postane vprašanje preprosto: kdo v resnici nadzira koga?

Je pa danes Forbici, četudi je bil vidno agresiven, tudi precej znerviran, vsaj pošteno povedal, da njemu javni denar pač enostavno pripada. ⬇️ pic.twitter.com/kHBQdPrjVX

— BojanPožar (@BojanPozar) May 28, 2026

Center za informir. "nevladnikov", ki ga vodi šef sveta RTV Forbici, je pocuzal preko 3 mio iz proračuna, aprila pred odhodom Goloba so jim nakazali že 320 tisoč €. Z davki delovnih ljudi financirajo njihove politične aktiviste. pic.twitter.com/u99g0t2ieX

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) May 29, 2026

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Poslanec Rado Gladek je odprl vprašanje, ki bo sindikatom težko prijetno: kako pregledno upravljajo denar, ki ga dobijo od članov, in koliko se tega denarja dejansko vrne med delavce? Ob tem je izpostavil milijonska sredstva, finančne naložbe in plače sindikalnih funkcionarjev.

Ko sindikati zahtevajo preglednost od drugih, kaj pa sami?

Sindikati se radi postavijo v vlogo zaščitnikov delavcev. Govorijo o pravičnosti, višjih plačah, socialni varnosti in boju proti kapitalu. A poslanec Rado Gladek zdaj obrača ogledalo prav proti njim. Po njegovem mnenju bi morali biti sindikati, če že govorijo v imenu delavcev, med najbolj preglednimi organizacijami v državi. Pa so res? Gladek opozarja na razliko med gospodarskimi subjekti in sindikalnimi organizacijami. Podjetja morajo svoje bilance javno objavljati, pri sindikatih pa po njegovih besedah ni nujno, da so karte enako odprte. In prav tu se začne neprijetno vprašanje: če delavci vsak mesec plačujejo članarino, ali imajo pravico jasno vedeti, kam gre njihov denar?

Milijoni, naložbe in veliko vprašanje za članstvo

Gladek je posebej izpostavil primer enega najvplivnejših sindikatov, SVIZ-a, ki ga že več desetletij vodi Branimir Štrukelj. Po njegovih navedbah naj bi imel sindikat konec leta kar 39 milijonov evrov sredstev, ta sredstva pa naj bi se povečala za približno 30 odstotkov. »39 milijonov!« je poudaril Gladek in ob tem opozoril, da naj bi isti sindikati, ki pogosto nastopajo proti dobičku in kapitalu, sami vlagali v dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Omenil je Krko, Delavsko hranilnico in druge naložbe. Prav zato govori o dvojičnosti: javno proti kapitalu, v praksi pa denar v finančne instrumente.

Zakaj denar ne pride nazaj do delavcev?

Najmočnejši očitek je preprost: zakaj sindikati tega denarja ne razdelijo oziroma ne usmerijo neposredno v pomoč članom? Če so sindikati res tu zaradi delavcev, bi morali po Gladkovem mnenju pokazati, koliko od premoženja, prihodkov in presežkov se dejansko vrne k ljudem, ki jih zastopajo. Ob tem se dotakne tudi plač sindikalnih funkcionarjev. Zakaj jih nekateri neradi javno razkrijejo? Jih je, kot se sprašuje Gladek, morda sram pred lastnim članstvom? Pred delavci, ki pričakujejo, da sindikat dela predvsem zanje?

Velike besede niso več dovolj

Delavci ne potrebujejo le ostrih govorov in velikih parol. Potrebujejo višje neto plače, boljše pogoje, večjo kupno moč in konkretno podporo. Zato Gladek sindikatom očita, da nasprotujejo razbremenitvi dela, ki bi zaposlenim pustila več njihovega zasluženega denarja, hkrati pa se premalo govori o tem, kako sami upravljajo svoje milijone. Njegovo sporočilo je zato jasno: sindikati bi morali služiti delavcem, ne sami sebi. In dokler bodo govorili v imenu ljudi, bodo morali odgovoriti tudi na najbolj neprijetno vprašanje: kdo ima v resnici največ od sindikalnega denarja?

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook