Ta petek bo za številne upokojence nekoliko drugačen. Na račune ne prihaja le majska pokojnina, ampak tudi višji znesek zaradi dodatne uskladitve in poračuna za marec ter april.

Višje pokojnine in poračun za nazaj

Marsikateri upokojenec bo ob pogledu na petkovo nakazilo prijetno presenečen. Vlada je namreč dala soglasje k sklepu Sveta ZPIZ, s katerim se pokojnine izredno usklajujejo za en odstotek. Izredna uskladitev velja od 1. marca 2026, zato bodo upokojenci ob majskem izplačilu prejeli tudi poračun za marec in april. Prav zato bodo petkovi zneski višji kot običajno, pri povprečni pokojnini 952,58 evra pa bo skupni znesek višji za približno 28,5 evra.

To je že druga letošnja uskladitev

Gre sicer že za drugo letošnje zvišanje pokojnin. Februarja se je namreč izvedla redna uskladitev v višini 4,2 odstotka, ki se je poznala že pri februarskem izplačilu, takrat pa so upokojenci prejeli tudi poračun za januar. Tokratno dodatno zvišanje prihaja po pobudi vladnih predstavnikov v svetu ZPIZ, o njem pa so odločali že 26. februarja. Izplačilo bo izvedeno skupaj z majskimi pokojninami, torej v petek, 29. maja.

Vsak evro danes šteje

Čeprav se en odstotek na papirju ne sliši veliko, bo za številne upokojence pomenil vsaj nekaj dodatnega olajšanja. Cene hrane, položnic in zdravil so za mnoge še vedno težko breme, zato tudi nekaj deset evrov razlike ni nepomembnih. Nekateri bodo prejeli manj, drugi več, odvisno od višine njihove pokojnine, a sporočilo je jasno: petkovo nakazilo bo višje.

Majhno olajšanje, ki pride ob pravem času

Petkovo izplačilo za mnoge ne bo le številka na bančnem računu, ampak vsaj majhen občutek, da je njihov položaj vendarle opažen. Pokojnine za številne še vedno ostajajo nizke, življenje pa drago, zato bo poračun za marec in april marsikomu prišel še kako prav. Včasih tudi majhen dodatek pomeni veliko – posebej takrat, ko človek z vsakim evrom ravna previdno.

Pripravil: I.M.

Vir: ZPIZ

Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da bo preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev povojnih pobojev na Žalah. Poslanec SDS Žan Mahnič mu je odgovoril ostro: če bo oviral zakon, naj ga aretirajo in zaprejo.

Janković ostro proti pokopu na Žalah

Spor zaradi predloga novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev se je iz državnega zbora hitro preselil v javnost. Ljubljanski župan Zoran Janković je na novinarski konferenci jasno povedal, da je “absolutno proti” predlogu, po katerem bi posmrtne ostanke žrtev iz prikritih grobišč trajno pokopali na ljubljanskih Žalah. Napovedal je, da bo ob morebitnem sprejetju zakona s pravnimi službami preučil, kaj lahko stori, da bi pokop preprečil. Ob tem je poudaril, da mora Ljubljana ostati “junaška, mesto heroj, svobodna”, ter ponovil, da po njegovem ni mogoče enačiti tistih, ki so premagali nacizem in fašizem, s tistimi, ki so prisegli nacistom.

Mahnič vrnil z besedami o zaporu

Na Jankovićeve besede se je burno odzval poslanec SDS Žan Mahnič. Na omrežju X je zapisal, da bi bilo treba Jankovića, če bo oviral izvajanje zakona, aretirati in zapreti. Dodal je, da če ne bo šel v zapor zaradi korupcije, bo šel pa zaradi nasprotovanja pokopu žrtev druge svetovne vojne, ob tem pa potegnil primerjavo z Al Caponejem. Izjava je takoj sprožila val odzivov, saj gre za eno najostrejših političnih sporočil v razpravi, ki že sama po sebi odpira stare in boleče rane slovenske zgodovine.

Predsednica poziva k pogovoru

V razpravo se je vključila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki opozarja, da se sprava ne more zgoditi brez soglasja. Po njenih besedah se morajo o tako občutljivih temah pogovarjati levi, desni in vsi vmes, saj dostojen pokop po vojni pobitih ljudi ne sme postati še ena politična fronta. A prav to se očitno dogaja: predlog zakona podpirajo SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus, kritični pa so v Svobodi, Levici, Vesni in SD, kjer menijo, da gre za izkoriščanje žrtev za politične namene.

Stare rane, nova politična fronta

Predlog med drugim predvideva, da bi 17. maj znova postal dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pa bi trajno pokopali na Žalah. Toda namesto tihe pietete je Slovenija dobila glasen politični obračun. Pokop mrtvih bi moral biti trenutek spoštovanja, ne nova točka delitve. A vprašanje ostaja: ali lahko država zapre eno najtežjih poglavij svoje zgodovine, če se tudi ob mrtvih še vedno prepira kot ob najbolj vročem političnem vprašanju?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Na Facebooku se je pojavila objava, ki naj bi letela na Janeza Janšo in je sprožila resno vprašanje: kje se konča politična kritika in začne nevarno spodbujanje sovraštva? Fotografija z motivom obešanja ni več “oster komentar”, ampak zdrs v nekaj, kar bi moralo skrbeti vsakogar.

To ni satira, to je nevarna normalizacija nasilja

Slovenija je politično razdeljena, to ni nič novega. Janez Janša ima številne nasprotnike, ima tudi zelo zveste podpornike. A ne glede na to, ali se z njim strinjamo ali ne, obstaja meja, ki je javni prostor ne bi smel prestopiti. Objava, v kateri je politik prikazan v prizoru obešanja, ob tem pa zapis omenja, da bi moral že nekoč “viseti” ali biti “ustreljen”, ni navadna kritika. Ni pikra opazka. Ni jezen komentar po volitvah. Je brutalna simbolika, ki političnega nasprotnika ne obravnava več kot človeka, ampak kot tarčo.

Danes Janša, jutri kdorkoli drug

Največja težava takšnih objav je, da jih del ljudi sprejme kot šalo. Kot “pretiravanje”. Kot ventil za jezo. Toda ravno tu se začne nevarnost. Ko se javnost navadi na podobe obešanja, streljanja in poniževanja, se meja dopustnega premika vedno nižje. Danes je tarča Janez Janša. Jutri je lahko kdorkoli drug. Predsednik vlade, poslanec, župan, novinar, sodnik ali navaden človek, ki pove napačno mnenje ob napačnem času.

Politični boj ne sme postati lov na človeka

Kritizirati oblast je pravica. Tudi dolžnost. Toda demokracija ne pomeni, da lahko javno sanjamo o smrti političnega nasprotnika. Če ima nekdo argumente proti Janši, naj jih pove. Naj piše o njegovih odločitvah, potezah, politični odgovornosti. Naj ga politično premaga. A obešanje? Streljanje? Slavospev nasilju? To ni pogum. To je razpad osnovne kulture in nevarno hujskanje, ki v normalni družbi ne bi smelo postati nekaj običajnega.

Besede in podobe imajo posledice

Družbena omrežja niso več nepomemben kotiček interneta. Objave se širijo bliskovito, ljudje jih delijo, komentirajo, všečkajo. In ravno zato imajo takšne fotografije težo. Ko nekdo javno objavi podobo obešenega politika in zraven piše o streljanju ter izdaji, to ustvarja ozračje sovraštva, ki lahko zelo hitro preraste v nekaj še bolj nevarnega.

Morda je čas, da si kot družba končno priznamo nekaj preprostega: če se ne strinjamo z nekom, to še ne pomeni, da ga moramo razčlovečiti. Demokracija brez spoštovanja osnovnih meja namreč zelo hitro postane nekaj povsem drugega.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Po izvolitvi Janeza Janše za novega predsednika vlade je bilo hitro jasno, da se bo v poslanskih klopeh zgodila menjava. Njegovo mesto bo prevzela Maruša Babnik, Ljubljančanka in dolgoletna predstavnica SDS v mestni politiki. V državni zbor ne prihaja kot popolna neznanka. V Ljubljani je že več let glasna politična figura, znana tudi po ostrih nastopih proti županu Zoranu Jankoviću in vodstvu mestne občine.

Janša odšel v vlado, Babnikova prihaja v parlament

Državni zbor je na začetku današnje izredne seje soglasno potrdil sklep, da Janeza Janšo v času opravljanja funkcije predsednika vlade nadomešča Maruša Babnik. Predlog je pred tem potrdila mandatno-volilna komisija, podlaga za odločitev pa je bil sklep Državne volilne komisije. Babnikova je bila namreč naslednja kandidatka SDS po številu glasov v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, kjer je bil izvoljen Janša. V volilnem okraju Ljubljana Moste je prejela 4227 glasov oziroma 25,35 odstotka podpore. SDS so v tej enoti pripadli trije poslanski mandati, Babnikova pa je ostala tik pod črto. Zdaj se ji vrata državnega zbora vendarle odpirajo.

V Ljubljani že dolgo ni neznano ime

Maruša Babnik je rojena leta 1977, po izobrazbi profesorica razrednega pouka, ob kandidaturi za poslanko pa je kot delovno mesto navedla pomočnico ravnateljice. V ljubljanski politiki je že drugi mandat mestna svetnica, vodi svetniški klub SDS v Mestni občini Ljubljana, dejavna pa je tudi v Četrtni skupnosti Sostro. Tam predseduje odboru za družbene dejavnosti in mladino. Prav v prestolnici se je v zadnjih letih oblikoval njen politični profil. Pogosto je opozarjala na ravnanje mestne oblasti, kritizirala način vodenja občine in se večkrat ostro postavila proti županu Zoranu Jankoviću.

Iz mestnega sveta na državni oder

Njen prihod v državni zbor se dogaja v občutljivem političnem trenutku. Nova Janševa vlada začenja pogovore o kadrovskem razrezu, poslanske vrste pa se ob tem prilagajajo novim razmerjem moči. Za Babnikovo bo to velik preskok – iz lokalne politike, kjer je dobro poznala razmere v Ljubljani, na državni politični parket, kjer bodo pod drobnogledom vsaka izjava, vsako glasovanje in vsak nastop. Vprašanje je, ali bo ostala predvsem glas ljubljanskih tem ali pa bo hitro prevzela vidnejšo vlogo znotraj poslanske skupine SDS.

Novo ime v času velikih premikov

Menjava na Janševem poslanskem mestu je formalno gledano običajen parlamentarni postopek, politično pa nosi več simbolike. V trenutku, ko se oblikuje nova oblast, v parlament prihaja oseba, ki ima za sabo izkušnje iz lokalne politike, šolstva in mestnega sveta. Maruša Babnik tako ne vstopa skozi stranska vrata, ampak v času, ko bo vsaka poteza nove politične večine še posebej pozorno spremljana.

Pripravil: I.M.

VIr: Mestna občina Ljubljana, Facebook, Omrežje X

Dodatek za delovno dobo je ena tistih postavk na plačilni listi, ki jo veliko zaposlenih opazi šele takrat, ko je znesek nižji od pričakovanega ali ga sploh ne najdejo. A pozor: pri 10, 20 ali 30 letih dela lahko govorimo o razliki, ki vsak mesec pomeni več deset ali celo več sto evrov bruto. Zato se splača vedeti, kako se dodatek izračuna, komu pripada, ali se prišteje k minimalni plači in kaj morate preveriti na svoji plačilni listi.

Kaj je dodatek za delovno dobo?

Dodatek za delovno dobo je dodatek k plači, ki zaposlenemu pripada zaradi dopolnjene delovne dobe. Pogosto ga ljudje imenujejo tudi dodatek za minulo delo, čeprav je v Zakonu o delovnih razmerjih uporabljen izraz dodatek za delovno dobo. Gre za pravico delavca, ne za nagrado, stimulacijo, bonus ali dobro voljo delodajalca. Zakon določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, višina dodatka pa se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. To pomeni, da pravica obstaja, natančen odstotek pa je treba preveriti v pravilih, ki veljajo za konkretno zaposlitev.

V praksi je to zelo pomembno, ker zaposleni pogosto gledajo samo končni neto znesek, ki ga prejmejo na račun. Toda plača je sestavljena iz več postavk. Poleg osnovne plače so lahko na plačilni listi še dodatek za delovno dobo, dodatek za delo ponoči, dodatek za nedeljsko delo, dodatek za praznik, dodatek za nadurno delo in drugi dodatki, odvisno od dela, urnika in pogodbe. Dodatek za delovno dobo je med najpogostejšimi, a tudi med tistimi, pri katerih lahko hitro pride do napačnih pričakovanj.

Dodatek za delovno dobo ni pri vseh enak

Veliko zaposlenih je prepričanih, da dodatek za delovno dobo vedno znaša 0,5 odstotka osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Ta model se v praksi res pogosto omenja, vendar ni pametno samodejno sklepati, da velja za čisto vsakega delavca. Ker zakon določa pravico, višino pa prepušča kolektivnim pogodbam dejavnosti, lahko med posameznimi dejavnostmi obstajajo razlike. Nekje je ureditev jasna in delavec hitro vidi, koliko mu pripada, drugje pa mora podrobneje preveriti kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali interni akt delodajalca.

To pomeni, da ima lahko nekdo z 20 leti delovne dobe drugačen obračun kot nekdo drug z enakim številom let, če delata v različnih dejavnostih ali pri delodajalcih, kjer veljajo različna pravila. Prav zato ni dovolj, da delavec reče: “Imam 25 let delovne dobe, torej mi pripada toliko in toliko.” Najprej mora vedeti, kateri odstotek se uporablja, od katere osnove se dodatek računa in katera delovna doba se upošteva. Šele potem lahko preveri, ali je znesek na plačilni listi smiseln.

Kako se izračuna dodatek za delovno dobo?

Najbolj preprost izračun je takšen: delavec ima osnovno bruto plačo 1.500 evrov in 20 let delovne dobe. Če se uporablja dodatek 0,5 odstotka za vsako dopolnjeno leto, to pomeni 10 odstotkov dodatka. Izračun je 20 let × 0,5 odstotka = 10 odstotkov. Pri osnovni bruto plači 1.500 evrov to pomeni 150 evrov bruto dodatka na mesec. Skupna bruto plača pred drugimi dodatki bi bila tako 1.650 evrov.

Če ima isti delavec 30 let delovne dobe, se izračun spremeni. Trideset let × 0,5 odstotka pomeni 15 odstotkov dodatka. Pri osnovni bruto plači 1.500 evrov to pomeni 225 evrov bruto mesečno. Razlika med 20 in 30 leti delovne dobe je v tem primeru 75 evrov bruto na mesec oziroma 900 evrov bruto na leto. To je lep primer, zakaj dodatek za delovno dobo ni nepomembna postavka, ampak lahko pri daljši karieri pomeni konkreten denar.

Pri višji osnovni plači je razlika še večja. Delavec z osnovno bruto plačo 2.000 evrov in 25 leti delovne dobe bi pri dodatku 0,5 odstotka na leto prejel 12,5 odstotka dodatka. To pomeni 250 evrov bruto mesečno. Če ima 35 let delovne dobe, je dodatek 17,5 odstotka, kar pri isti osnovi pomeni 350 evrov bruto na mesec oziroma 4.200 evrov bruto na leto.

Dodatek za delovno dobo in minimalna plača

Posebej pomembno vprašanje je, kako se dodatek za delovno dobo upošteva pri zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo. Minimalna plača v Sloveniji za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 znaša 1.481,88 evra bruto. Pomembno je tudi, da se dodatki, določeni z zakoni, drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami, ne vštevajo v minimalno plačo, ampak se prištejejo k njej.

To je za zaposlene z minimalno plačo izredno pomembno. Če ima delavec minimalno plačo in 20 let delovne dobe, ne sme avtomatično sklepati, da je dodatek za delovno dobo že “skrit” v znesku minimalne plače. Preveriti mora, ali je dodatek obračunan posebej in prištet k plači. Če bi se uporabljal dodatek 0,5 odstotka za vsako leto, bi pri 20 letih delovne dobe znašal 10 odstotkov. Pri minimalni plači 1.481,88 evra bruto bi to pomenilo 148,19 evra bruto dodatka.

Pri 30 letih delovne dobe je razlika še večja. Trideset let × 0,5 odstotka pomeni 15 odstotkov dodatka. Pri minimalni plači 1.481,88 evra bruto bi to pomenilo 222,28 evra bruto mesečno. Na letni ravni je to 2.667,36 evra bruto. Če takšen znesek na plačilni listi manjka ali ni jasno prikazan, ima delavec zelo konkreten razlog, da zahteva pojasnilo.

Konkretni izračuni: koliko lahko znaša dodatek?

Da bo razlika še bolj jasna, poglejmo več primerov. Delavec z osnovno bruto plačo 1.400 evrov in 10 leti delovne dobe bi pri dodatku 0,5 odstotka na leto prejel 5 odstotkov dodatka, kar pomeni 70 evrov bruto mesečno. Pri 20 letih delovne dobe bi dodatek znašal 140 evrov bruto, pri 30 letih pa 210 evrov bruto mesečno.

Delavec z osnovno bruto plačo 1.800 evrov in 15 leti delovne dobe bi imel pri istem modelu 7,5 odstotka dodatka. To pomeni 135 evrov bruto mesečno. Pri 25 letih delovne dobe bi dodatek znašal 12,5 odstotka oziroma 225 evrov bruto mesečno. Pri 35 letih bi dosegel 17,5 odstotka oziroma 315 evrov bruto mesečno. Razlika med 15 in 35 leti delovne dobe je v tem primeru 180 evrov bruto na mesec, kar je 2.160 evrov bruto na leto.

Še en primer: delavec ima osnovno bruto plačo 2.300 evrov in 30 let delovne dobe. Če mu pripada 0,5 odstotka za vsako leto, dodatek znaša 15 odstotkov. To pomeni 345 evrov bruto mesečno. Če bi imel 40 let delovne dobe, bi bil dodatek 20 odstotkov oziroma 460 evrov bruto mesečno. Razlika je 115 evrov bruto na mesec oziroma 1.380 evrov bruto na leto.

Izračuni pokažejo, da število let ni edini pomemben podatek. Enako pomembna je tudi osnovna bruto plača. Delavec z osnovo 1.500 evrov in 30 leti delovne dobe prejme 225 evrov bruto dodatka. Delavec z osnovo 2.300 evrov in enako delovno dobo pa prejme 345 evrov bruto dodatka. Oba imata 30 let delovne dobe, razlika v dodatku pa znaša 120 evrov bruto mesečno oziroma 1.440 evrov bruto letno.

Se šteje vsa delovna doba ali samo pri zadnjem delodajalcu?

To je eno najpogostejših vprašanj. Delavec pogosto pričakuje, da se mu šteje vsa delovna doba, ki jo je opravil pri različnih delodajalcih skupaj. Vendar je treba pri tem preveriti konkretno ureditev, ki velja zanj. Pravila so lahko odvisna od kolektivne pogodbe dejavnosti, pogodbe o zaposlitvi ali internih aktov delodajalca. Zato je zelo pomembno, da delavec ne ugiba, ampak zahteva jasen odgovor.

Primer pokaže, zakaj je to tako pomembno. Delavec ima osnovno bruto plačo 1.700 evrov. Če mu delodajalec prizna 20 let delovne dobe in se uporablja dodatek 0,5 odstotka na leto, dodatek znaša 10 odstotkov oziroma 170 evrov bruto mesečno. Če pa mu delodajalec prizna samo 3 leta delovne dobe, dodatek znaša 1,5 odstotka oziroma 25,50 evra bruto mesečno. Razlika je 144,50 evra bruto na mesec oziroma 1.734 evrov bruto na leto. To ni majhna razlika, zato mora delavec natančno vedeti, katera delovna doba mu je priznana.

Posebej pozorni naj bodo tisti, ki so v zadnjih letih zamenjali službo. Če so prej delali 15 ali 20 let pri drugem delodajalcu, naj preverijo, ali se jim ta doba upošteva pri dodatku. Če se jim ne, naj vprašajo, na kateri pravni podlagi je obračun narejen. Včasih je odgovor v kolektivni pogodbi, včasih v pogodbi o zaposlitvi, včasih pa je težava v napačno vnesenih podatkih.

Kje na plačilni listi preveriti dodatek za delovno dobo?

Dodatek za delovno dobo je lahko na plačilni listi označen različno. Lahko piše “dodatek za delovno dobo”, “minulo delo”, “dodatek za minulo delo” ali podobno. Delavec naj ne gleda samo končnega neto izplačila, ampak posamezne postavke. Najprej naj preveri osnovno bruto plačo, nato število priznanih let delovne dobe, odstotek dodatka in znesek dodatka.

Če ima delavec na primer 25 let delovne dobe, na plačilni listi pa vidi dodatek, ki ustreza le nekaj letom, je to razlog za vprašanje. Enako velja, če se dodatek nenadoma spremeni ali če ga na plačilni listi sploh ne najde. V takem primeru naj ne sklepa takoj, da je vse narobe, ampak naj najprej zahteva pojasnilo. Možno je, da je dodatek prikazan pod drugim imenom, možno pa je tudi, da je pri obračunu res prišlo do napake.

Priporočljivo je, da delavec vprašanje postavi pisno. Na primer: “Prosim za pojasnilo, kako je pri moji plači obračunan dodatek za delovno dobo, koliko let delovne dobe mi je priznanih, kateri odstotek se uporablja in od katere osnove je dodatek izračunan.” Takšno vprašanje je povsem normalno in delodajalec bi moral znati pojasniti, kako je plača obračunana.

Najpogostejše napake pri dodatku za delovno dobo

Najpogostejša napaka je napačno število priznanih let delovne dobe. Delavec ima lahko za seboj 25 let dela, na plačilni listi pa se mu upošteva manj. Druga napaka je napačen odstotek dodatka. Tretja je napačna osnova za izračun. Četrta težava je, da dodatek sploh ni jasno prikazan, zato delavec ne ve, ali ga prejema ali ne.

Pogosta je tudi zmeda med bruto in neto zneskom. Dodatek za delovno dobo se običajno obračuna v bruto znesku. To pomeni, da znesek, ki ga delavec vidi kot dodatek, ni nujno enak znesku, ki ga bo dodatno prejel na račun. Neto učinek je odvisen od prispevkov, dohodnine in celotnega obračuna plače. Zato mora delavec pri preverjanju razumeti, ali gleda bruto ali neto številke.

Pripravil: I.M.

Vir: Promotiv.si, Facebook, Freepik

Petkovo izplačilo pokojnin bo za številne upokojence potekalo nekoliko drugače kot doslej. Nakazila bodo prvič izvedena prek sistema takojšnjih plačil, pristojni pa zagotavljajo, da naj bi bil denar na računih še vedno že v zgodnjih jutranjih urah.

Prvič po novem sistemu

Za številne upokojence je zadnji delovni dan v mesecu eden najpomembnejših dni. Takrat na bančni račun prispe pokojnina, denar, s katerim mnogi načrtujejo plačilo položnic, nakupe, zdravila in vsakdanje stroške. Tokrat pa bo petkovo izplačilo nekaj posebnega – prvič bo namreč izvedeno prek sistema takojšnjih plačil. Kot so sporočili iz Banke Slovenije, sistem postopno uvajajo skupaj z bankami, hranilnicami in družbo Bankart. Gre za pomemben korak v posodabljanju plačilnega prometa, saj takojšnja plačila omogočajo hitrejši prenos denarja med računi.

Denar naj bi bil na voljo že zjutraj

Kljub spremembi naj upokojenci ne bi občutili večjih razlik. Vsi vpleteni si po navedbah Banke Slovenije prizadevajo, da bodo sredstva na računih prejemnikov na voljo že v zgodnjih jutranjih urah, tako kot so bili mnogi vajeni doslej. To je za upokojence seveda ključna informacija. Pri pokojninah namreč ne gre le za tehnično nakazilo, ampak za varnost, rutino in občutek miru. Ko denar zjutraj prispe na račun, je dan za marsikoga takoj lažji.

Možne tudi manjše zamude

A Banka Slovenije ob tem opozarja, da lahko zaradi množičnosti teh plačil in same narave sistema takojšnjih plačil v posameznih izjemnih primerih pride tudi do zamika. To pomeni, da bi nekateri prejemniki pokojnino lahko prejeli nekoliko pozneje kot običajno. Pomembno pa je poudariti: po zagotovilih pristojnih naj bi bila sredstva tudi v takšnih primerih nakazana še isti koledarski dan. Torej ne gre za napoved večdnevnih zamud, temveč za možnost, da denar pri posameznikih ne bo viden ravno ob isti uri kot v preteklih mesecih.

Petek bo pokazal, kako bo sistem deloval v praksi

Petek bo zato za banke, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prejemnike pokojnin tudi nekakšen preizkus novega sistema v praksi. Če bo vse potekalo gladko, bodo upokojenci spremembo komaj opazili. Če bo kdo denar prejel malo pozneje, pa bo najpomembneje vedeti, da naj bi nakazilo prispelo še isti dan. Za mnoge je pokojnina več kot le številka na računu. Je mesečna gotovost. In prav zato bo petkovo jutro za številne minilo ob pogledu na bančni račun.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, STA

Primer, ki je lani pretresel Novo mesto in sprožil množičen protest, je po poročanju Slovenskih novic dobil sodni epilog. Samire Šiljić je priznal krivdo za usodni udarec Alešu Šutarju, sodišče pa mu je izreklo večletno zaporno kazen.

Obravnava brez presenečenj, a z veliko težo

Na novomeškem okrožnem sodišču danes ni bilo veliko dvomov, kaj se bo zgodilo. Po poročanju Slovenskih novic je 21-letni Samire Šiljić iz romskega naselja Mihovica pri Šentjerneju pred sodnika stopil po tem, ko je s tožilstvom in zagovornikom Dušanom Medvedom že sklenil sporazum o priznanju krivde. Obravnava je bila zato predvsem formalnost, a vse prej kot lahka. Sodišče ga je zaradi smrtnega udarca Alešu Šutarju obsodilo na 6 let in 3 mesece zapora, ker pa je imel iz preteklosti še dve pogojni obsodbi, ju je moralo preklicati. Enotna kazen tako znaša 6 let in 9 mesecev zapora.

Usodna noč pred Lokal Patriotom

Dogodek se je zgodil 25. oktobra lani okoli pol tretje ure zjutraj v Novem mestu, pred klubom Lokal Patriot na Rozmanovi ulici. Po obtožnici je Šiljić Aleša Šutarja s stisnjeno pestjo močno udaril v desni del spodnje čeljusti. Udarcu je sledil padec, ki se je izkazal za usodnega. Šutar je izgubil zavest in z glavo silovito udaril ob tlakovana tla. Utrpel je zlom čeljusti, hude poškodbe glave in vratu, zlom prvega vratnega vretenca, poškodbo arterije, krvavitve v možganih in hudo oteklino možganov.

Zdravniki so se borili, a poškodb ni preživel

Po poročanju Slovenskih novic je pri Šutarju manj kot uro po poškodbi prišlo do zastoja srca, zato so ga morali dvakrat oživljati. Zdravniki so naredili vse, kar so lahko, a so njegove življenjske funkcije odpovedale. Zaradi odpovedi dihanja in delovanja srca je Aleš Šutar istega dne ob 21.05 umrl. Ena sama noč se je tako spremenila v tragedijo, ki je za sabo pustila bolečino družine, prijateljev in celotne lokalne skupnosti.

Preteklost, ki je dodatno obremenila kazen

Šiljić ni bil prvič pred roko pravice. Po poročanju Slovenskih novic je bil že prej kot polnoleten obsojen zaradi poškodovanja tuje stvari in lahke telesne poškodbe, kot mladoletnik pa zaradi nasilništva, dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe in tatvine. V času usodnega dogodka je bil sicer v prevzgojnem domu v Radečah, a je imel tisti konec tedna prost izhod.

Primer, ki je prebudil Novo mesto

Smrt Aleša Šutarja je oktobra lani močno pretresla Novo mesto. Na protestu se je zbralo okoli 10.000 ljudi, ki so opozarjali na nerešena romska vprašanja in občutek, da se težave predolgo odrivajo na stran. Pozneje je sledilo sprejetje tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki zadeva tudi romska vprašanja. Današnja sodba zato ni le pravni epilog ene tragične smrti. Je tudi opomin, kako hitro lahko en udarec spremeni življenje družine, mesta in širše skupnosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Okrožno sodišče Novo mesto, Slovenske novice

Slovenski hokejisti so v Fribourgu spisali večer, ki bo šel v zgodovino. Italijo so na odločilni tekmi premagali s 5:1 in prvič doslej drugič zapored obstali med najboljšimi reprezentancami sveta.

Začelo se je z napetostjo, končalo pa z veliko slovensko zgodbo

Ko je šlo za vse ali nič, so risi pokazali tisto, kar jih krasi že leta: srce, trmo in neverjetno ekipno moč. Na zadnji tekmi skupinskega dela svetovnega prvenstva elite so Slovenci premagali Italijo s 5:1 in si zagotovili obstanek med hokejsko smetano. To ni bil le navaden obstanek. To je zgodovinski trenutek. Slovenija je že lani prekinila dolgo čakanje in obstala med elito, zdaj pa je prvič v zgodovini ta uspeh ponovila še drugo leto zapored. Generacija, ki jo vodi selektor Edo Terglav, je tako zapisala poglavje, ki ga slovenski hokej še ni poznal.

Hladen tuš, nato slovenski odgovor

Tekma se ni začela sanjsko. Italijani so bili sprva agresivnejši, v drugi tretjini pa so po zadetku Phila Pietronira celo povedli. Za trenutek je v slovenskem taboru zavladala tišina. A le za trenutek. Potem so risi prestavili v višjo prestavo. Matic Török je v 29. minuti izenačil, nato pa je na sceno stopil Jan Drozg. Najprej je zadel za preobrat, tik pred koncem druge tretjine pa še enkrat, z izjemnim strelom skoraj iz mrtvega kota. V dvorani je zadonela Golica, Slovenci pa so začutili, da je zgodovina na dosegu roke.

Mahkovec večer spremenil v pravljico

Veliki junak večera je bil Marcel Mahkovec. Dosegel je gol in dodal tri podaje, po tekmi pa ni skrival ponosa. »Najbolj pomembno je, da smo ostali med elito. Na koncu smo nagrajeni za ves trud zadnjega meseca in pol,« je povedal za TV Slovenija. V zadnji tretjini je Mahkovec zadel za 4:1, Žan Jezovšek pa je nekaj minut pozneje postavil končnih 5:1. Italijani niso našli pravega odgovora, Slovenija pa je tekmo mirno pripeljala do konca.

Maja prihodnje leto spet med najboljšimi

Slovenija je prvenstvo končala s šestimi točkami, z zmago nad Italijo, zmago proti Češki po podaljšku in porazom proti Slovaški po kazenskih strelih. Najpomembnejše pa je jasno: risi bodo maja 2027 spet igrali med elito, tokrat v Nemčiji, v Düsseldorfu in Mannheimu. Za slovenski hokej je to več kot rezultat. Je dokaz, da majhna država lahko vztraja med velikimi. In da se zgodovina včasih piše prav takrat, ko je pritisk največji.

Pripravil: I.M.

Vir: IIHF, Facebook

Po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja se politična pozornost seli za zaprta vrata. Tam se začenja razrez ministrskih položajev, od katerega bo odvisno, kdo bo v prihodnjih letih držal roko nad državno blagajno, infrastrukturo, energetiko in gospodarstvom.

Začenja se drugi, morda še zahtevnejši del sestavljanja vlade

Koalicija pod vodstvom Janeza Janše danes odpira pogovore o kadrovskem razrezu nove vlade. Po izvolitvi za mandatarja ima Janša 15 dni časa, da v državni zbor vloži listo ministrskih kandidatov, vsaka kandidatura pa mora biti posebej obrazložena. Po zakonu naj bi imela nova ministrska ekipa 15 članov, kar pomeni, da se bo zdaj začelo natančno politično tehtanje: komu kateri resor, komu odgovornost in komu največji vpliv. Janša je po izvolitvi napovedal, da si želi zaprisego vlade najkasneje v dveh tednih. Če bo ta časovnica držala, bi lahko ministrska lista v parlament prišla že ta teden, nato pa bodo sledila zaslišanja kandidatov pred pristojnimi odbori.

Najbolj vroči resorji: finance, infrastruktura in gospodarstvo

Čeprav uradnega razreza še ni, se v političnih krogih že pojavljajo imena za ključne položaje. Finančni resor naj bi znova prevzel Andrej Šircelj, ki je državno blagajno vodil v času koronakrize. Prav finance bodo eno najobčutljivejših področij nove vlade, saj Slovenijo čakajo vprašanja javne porabe, davkov, proračunskih omejitev in financiranja zdravstvenega sistema. Pod Šircljem bi lahko na mizo znova prišle napovedi o razbremenitvi plač, višji splošni olajšavi, socialni kapici in spremembah pri obdavčitvi najvišjih dohodkov. V SDS so že pred volitvami napovedovali, da davka na nepremičnine ne bodo uvedli.

Vrtovec naj bi dobil energetiko in velike gradbene projekte

Za resor infrastrukture in energetike se najpogosteje omenja Jernej Vrtovec, predsednik NSi in nekdanji infrastrukturni minister. Njegovo ime pomeni jasen signal: večji poudarek na velikih projektih, cestah, železnicah, energetskem omrežju in predvsem JEK2. Vrtovec je že večkrat poudarjal, da samo obnovljivi viri za energetsko neodvisnost ne bodo dovolj. Zato bi se pod njegovim vodstvom lahko pospešili pogovori o drugem bloku krške nuklearke, hidroelektrarnah in vlaganjih v elektrodistribucijsko omrežje, ki je pod pritiskom zaradi hitre rasti sončnih elektrarn.

Logar pred gospodarskim izzivom

Gospodarski resor naj bi pripadel Anžetu Logarju, predsedniku Demokratov in nekdanjemu zunanjemu ministru. Njegova stranka napoveduje bolj prijazno okolje za podjetja, nižje davčne obremenitve, manj birokracije in več tujih investicij. Posebej zanimivo je, da naj bi se področje dela preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, kar bi Logarju dalo še širši vpliv. S tem bi postal eden ključnih ministrov vlade, saj bi moral usklajevati pričakovanja gospodarstva, sindikatov in socialnih partnerjev. In prav tam se lahko začnejo prvi resni preizkusi nove koalicije.

Zdaj se bo pokazalo, kdo bo zares držal vajeti

Če je bila izvolitev mandatarja politični vrh prvega dejanja, se zdaj začenja drugo: delitev odgovornosti. Imena ministrov ne bodo le kadrovski seznam, ampak zemljevid prihodnje politike. Pokazala bodo, ali nova koalicija stavi na varčevanje, razvojni pospešek, davčno razbremenitev, energetski preboj – ali na vse hkrati. In prav tu se bo hitro videlo, koliko enotnosti je zares v novi oblasti.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Zoran Stevanović je v ostrem nastopu spregovoril o domnevni politični trgovini, podkupovanju in izsiljevanju, ki naj bi po njegovih besedah v Sloveniji trajali že desetletja. Najbolj je udaril po tistih, ki po njegovem mnenju krivdo zdaj prelagajo na stranko Resni.ca, ker je o tem javno spregovorila.

»Trideset let se odvija politična trgovina«

Predsednik državnega zbora in prvak Resni.ce Zoran Stevanović je brez zadržkov odprl eno najtežjih tem slovenskega političnega prostora. Po njegovih besedah se v državi že skoraj 30 let odvijajo politična trgovina, podkupovanje in izsiljevanje, a naj bi se o tem predolgo molčalo. Tokrat pa, kot pravi, molka ni več. Stranka Resni.ca naj bi bila po njegovem ena redkih, ki si je o tem upala govoriti javno, neposredno in brez olepševanja. Toda prav zaradi tega se je, trdi Stevanović, znašla pod napadi določenih medijev in političnih krogov, ki jih sam označuje za “kartelnike”.

»Žrtev naredijo za krivca«

Eden najbolj udarnih delov njegovega nastopa je bila primerjava, s katero je želel pokazati, kako sprevrženo se mu zdi obračanje krivde. Po njegovih besedah se dogaja nekaj podobnega kot v nekaterih “tretjih državah”, kjer po posilstvu za krivo razglasijo žensko, ne storilca. S tem je Stevanović jasno namignil, da skušajo po njegovem mnenju iz Resni.ce narediti krivca zgolj zato, ker je odprla temo domnevnih pritiskov in kupovanja poslancev. Njegovo sporočilo je bilo ostro: problem ni tisti, ki o nepravilnostih spregovori. Problem je tisti, ki jih izvaja, prikriva ali ščiti.

»O tem govorimo že od 22. marca«

Stevanović poudarja, da to ni zgodba, ki bi se pojavila čez noč. Kot pravi, Resni.ca o domnevnih kaznivih dejanjih javno govori že od 22. marca. In prav tu se začne njegov najmočnejši očitek organom pregona. Po njegovem bi morala policija, ko je kaznivo dejanje enkrat javno razglašeno, ukrepati po uradni dolžnosti. »Oni se sklicujejo na to, da ni bilo prijavljeno,« je dejal in dodal slikovito primerjavo: kot da bi policija videla rop banke, pa ne bi ukrepala, ker ga nihče ni prijavil.

»V kakšni državi mi živimo?«

To vprašanje je bilo jedro njegovega nastopa. Ne le politična kritika, ampak očitek sistemu. Stevanović trdi, da policija, mediji in institucije za te očitke vedo, a se po njegovih besedah nihče zares ne odzove.Prav nezaupanje v organe pregona je navedel kot enega od razlogov za ustanavljanje novega organa za preprečevanje in odkrivanje korupcije, tako imenovanega SKOK. Po njegovem se ne sme več dogajati, da bi vrh policije z informacijami najprej obveščal eno politično stranko, ta pa nato medije.

Njegov nastop se je končal z jasno politično napovedjo in sporočilom, namenjenim ljudem: »Konec je. Moč ljudem.« Besede, ki bodo pri enih sprožile podporo, pri drugih odpor, zagotovo pa ne bodo ostale brez odmeva.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook