Na praznovanju 40. rojstnega dne se je zgodil prizor, ki je goste najprej pustil brez besed, nato pa ganil do solz. Slavljenka Saška je najprej postala zaročenka, le nekaj minut pozneje pa še nevesta.

Ko se je običajna zabava spremenila v zgodbo za vse življenje

Na prvi pogled je bilo vse pripravljeno za praznovanje okroglega rojstnega dne. Glasba, gostje, smeh, dobra volja in tisti poseben občutek, ko se zberejo ljudje, ki nekomu želijo polepšati dan. A slavljenka Saška očitno ni vedela, da njen 40. rojstni dan ne bo le še ena zabava, ampak dan, ki ga bo nosila v srcu vse življenje. Njen partner Peter je pred zbranimi gosti pokleknil in jo zaprosil za roko. Trenutek, ki že sam po sebi vzame sapo, je sprožil navdušenje, aplavz in ganjenost med prisotnimi. Saška je rekla “da”, gostje pa so verjetno mislili, da so pravkar doživeli vrhunec večera. A pravo presenečenje je šele prihajalo.

Rekla je “da”, nato pa jo je čakalo še večje presenečenje

Kot je razkril Ansambel Brloga, ki je igral na praznovanju, se je vse skupaj obrnilo v pravo filmsko zgodbo. “Šok na 40-ki, rekla je ‘DA’ … In čez nekaj minut še poroka,” so zapisali ob posnetku, ki se je hitro razširil po družbenih omrežjih. Slavljenka je morala kmalu po zaroki izbrati poročno obleko, nato pa se je na isti lokaciji odvila še poroka. Gostje, ki so prišli praznovat rojstni dan, so tako nepričakovano postali še svatje. Iz običajne zabave se je rodil dogodek, o katerem bodo verjetno govorili še dolgo.

Ansambel Brloga: “Takih momentov se ne pozabi nikoli”

Tudi glasbeniki niso skrivali navdušenja. “To pa je blo presenečenje … tudi za nas! Večer poln smeha, emocij in nore čage do jutra! Takih momentov se ne pozabi nikoli,” so zapisali člani Ansambla Brloga. In res, takšni trenutki se redko zgodijo. Rojstni dan, zaroka in poroka v istem večeru? To ni nekaj, kar bi človek načrtoval vsak dan. Prav zato je zgodba tako hitro ogrela srca ljudi, ki so si posnetek ogledali na spletu.

Dan, ki se je začel s praznovanjem in končal kot pravljica

Saška je svoj 40. rojstni dan začela kot slavljenka, končala pa kot žena. Peter ji je pripravil presenečenje, ki ni bilo le romantično, ampak tudi drzno, pogumno in nepozabno. Gostje so bili priča trenutku, ki je v sebi združil smeh, solze, ljubezen in tisto redko čarobnost, ko življenje za trenutek res izgleda kot film. Novoporočencema želimo veliko sreče, ljubezni in skupnih trenutkov, ki bodo tako posebni, kot je bil njun veliki dan.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Noč nad Kijevom je znova prinesla eksplozije, strah in ruševine. Po enem najhujših napadov na ukrajinsko prestolnico so se oglasili tudi nekateri ukrajinski poslanci, ki vse glasneje pozivajo k prekinitvi ognja in iskanju poti iz vojne.

Kijev se je prebudil v ruševine

Nedeljsko jutro, 24. maja 2026, se za številne prebivalce Kijeva ni začelo z mirom, temveč z zvoki siren, eksplozij in reševalnih ekip. Rusija je po poročanju tujih agencij izvedla obsežen napad z raketami in brezpilotnimi letalniki, pri čemer so bili zadeti Kijev in širša kijevska regija. Ukrajinske oblasti so poročale o mrtvih, številnih ranjenih in škodi na stanovanjskih objektih, šolah ter drugi infrastrukturi.

Napad je bil še posebej odmeven tudi zato, ker naj bi Rusija uporabila več vrst naprednega orožja, med drugim rakete Orešnik, Iskander, Kinžal in Cirkon. Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da so bili tarče vojaški objekti, letalske baze in obrambna industrija, a Reuters ob tem poudarja, da teh navedb ni mogel neodvisno preveriti.

View this post on Instagram

A post shared by UNITED24 (@u24.gov.ua)

»Ob nedeljah bi morali z otroki gledati risanke«

Po napadu se je oglasil ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko. Na Telegramu je zapisal misel, ki je v nekaj stavkih povzela utrujenost ljudi, ki že leta živijo med alarmi in negotovostjo: »Konflikt se mora končati. Mir, ne rakete.« Dodal je, da bi morali ljudje ob nedeljah zjutraj z otroki gledati risanke, ne pa čistiti ruševin.

To ni bil osamljen odziv. Tudi poslanec vladajoče stranke Služabnik ljudstva Maksim Bužanski je zapisal, da še vedno upa na premirje v bližnji prihodnosti, čeprav se je ob tem grenko pošalil na račun lastnih pričakovanj. Njegove besede kažejo, kako težko je v ozračju vsakodnevnih napadov sploh še verjeti v hiter diplomatski preboj.

Moskva govori o povračilu, Kijev o terorju

Rusija je napad predstavila kot povračilni ukrep po dogodkih v Starobilsku, kjer so ruski in proruski viri poročali o več smrtnih žrtvah po ukrajinskem napadu na izobraževalni objekt. Ukrajinska stran takšne ruske razlage praviloma zavrača ali opozarja, da Moskva svoje napade pogosto opravičuje z nepreverjenimi trditvami.

Predsednik Volodimir Zelenski je ruski napad označil za nov dokaz, da Moskva ne išče miru, temveč pritiska z nasiljem. Evropski voditelji so napad obsodili kot nevarno stopnjevanje vojne, še posebej zaradi uporabe orožja, ki ima tudi jedrsko zmogljivost.

Kyiv resident posted this video from his apartment in the very center of Kyiv.

Many images of burning buildings after tonight’s massive attack on Kyiv.

I am watching this while returning from a security conference in Europe, where the dominant narrative was that Ukraine now has… pic.twitter.com/2tC1wusk2S

— Olena Tregub (@OTregub) May 24, 2026

Ko beseda mir znova postane najglasnejša

Vojna v Ukrajini je že zdavnaj prerasla vojaške zemljevide in politične izjave. Vsak nov napad pomeni nove družine brez doma, nove otroke v zakloniščih in nove ljudi, ki se zjutraj sprašujejo, kaj bo ostalo od njihovega mesta. Zato imajo pozivi k premirju, pa čeprav še tako previdni, posebno težo. Ko celo politiki, ki prihajajo iz različnih taborov, začnejo govoriti o koncu konflikta, to ni več le stavek. To je znak utrujenosti naroda, ki si želi predvsem eno: da bi se jutra znova začela brez eksplozij.

Pripravil: I.M.

Vir: Instagram, CNN

Skoraj štiri desetletja po jedrski katastrofi v Černobilu znanstveniki poročajo o nepričakovani zgodbi narave. V območju, ki ga je človek zapustil zaradi radioaktivnosti, danes živijo in se razmnožujejo veliki sesalci – od losov in volkov do redkih przewalskijevih konj.

Območje katastrofe postalo zatočišče divjine

Černobil še vedno nosi težo 26. aprila 1986, ko je eksplozija reaktorja številka 4 spremenila zgodovino. Iz okolice elektrarne, približno 65 milj severno od Kijeva, so morali evakuirati več kot 100.000 ljudi. Nastalo je območje izključitve, velikansko, strogo nadzorovano in skoraj brez stalnih prebivalcev.

A prav tam, kjer bi marsikdo pričakoval tišino, praznino in opustošenje, so raziskovalci našli drugačno sliko. Po novi študiji, objavljeni v znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B, v černobilskem območju danes uspeva več vrst velikih sesalcev.

Kamere ujele konje, rise, lose in volkove

Znanstveniki so s pomočjo kamer spremljali dogajanje v černobilskem območju izključitve ter v sosednjih zaščitenih in nezaščitenih območjih severne Ukrajine. Posnetki so razkrili prisotnost kar enajstih vrst sesalcev. Med njimi so przewalskijevi konji, evrazijski risi, losi, srnjad, volkovi in celo sledi rjavega medveda.

Ekologinja Svitlana Kudrenko z Univerze v Freiburgu je za ABC News povedala, da živali območje uporabljajo kot prostor, kjer lahko uspevajo. Razlog? Manj človeka pomeni manj lova, manj prometa in manj vsakodnevnega vznemirjanja. Narava je tam, paradoksalno, dobila prostor za dihanje.

Radioaktivnost ostaja, a človekov pritisk je manjši

Zgodba seveda ni preprosta. Radioaktivnost v območju še vedno obstaja, pretekle raziskave pa so pokazale, da lahko vpliva na nekatere živalske populacije. Biolog Tim Mousseau, ki Černobil preučuje že več kot dvajset let, opozarja, da so bili pri nekaterih vrstah zaznani negativni učinki sevanja. Pri divjih psih v okolici območja so raziskovalci denimo ugotovili genetske spremembe.

Toda hkrati nova raziskava kaže nekaj drugega: veliki sesalci so kljub tej zapleteni dediščini tam številčni. Kudrenko poudarja, da pri izbiri prostora za življenje zanje veliko pomenijo hrana, plen, kakovost habitata in mirna zavetja.

Tiha lekcija iz kraja, ki ga je zaznamovala tragedija

Černobil tako ostaja simbol človeške katastrofe, vendar tudi kraj, kjer narava pripoveduje svojo, bolj presenetljivo zgodbo. Ko se je človek umaknil, so se vrnile živali. Ne zato, ker bi radioaktivnost izginila, ampak ker je izginil del pritiska, ki ga človek vsak dan ustvarja s cestami, lovom, hrupom in širjenjem naselij.

Morda je prav v tem najbolj grenka lekcija Černobila: narava včasih lažje preživi našo odsotnost kot našo bližino.

Pripravil: I.M.

Vir: ABC News

V torek se znova spreminjajo regulirane cene goriv, a večjega šoka za zdaj ni pričakovati. Po zadnjem skoku cen vozniki čakajo, ali se splača rezervoar napolniti še pred polnočjo ali raje počakati na novo ceno.

Po zadnji podražitvi so oči spet uprte v črpalke

V torek, 26. maja 2026, se bo začelo novo tedensko obdobje reguliranih cen goriv. To pomeni, da bodo vozniki znova preverjali številke na totemih pred bencinskimi servisi in se spraševali isto kot že tolikokrat: bo liter bencina cenejši ali dražji? Trenutno najvišja dovoljena cena 95-oktanskega bencina zunaj avtocest znaša 1,709 evra za liter, dizelsko gorivo pa 1,753 evra za liter. Te cene veljajo do ponedeljka, nato pa bo sledil nov izračun.

Velikega obrata za zdaj ni na vidiku

Po trenutnih razmerah na trgih se zdi, da torek ne bo prinesel dramatičnega premika ne navzgor ne navzdol. Cene nafte so se po zadnjih pretresih nekoliko umirile, pritisk na črpalke pa ni več tako močan kot v času najhujših napetosti na mednarodnih trgih. A to še ne pomeni, da bodo vozniki nujno občutili pocenitev. Pri oblikovanju cene ne šteje samo cena surove nafte, temveč tudi tečaj dolarja, dajatve, marže, prispevki in morebitne odločitve vlade.

Se splača čakati ali natočiti prej?

Za povprečnega voznika bo razlika najverjetneje majhna. Če se bodo cene premaknile le za cent ali dva, bo pri 50-litrskem rezervoarju razlika znašala približno pol evra do evro. To ni znesek, zaradi katerega bi se večini splačalo posebej načrtovati obisk črpalke. Drugače je seveda pri tistih, ki točijo večje količine ali gorivo uporabljajo za delo. Tam se tudi manjši premiki hitro poznajo.

Vlada ima še vedno zadnjo besedo

Pomembno vlogo ima tudi vlada, saj lahko s prilagajanjem trošarin blaži ali povečuje končno ceno. Prav zato dokončnega odgovora pred uradno objavo ni mogoče dati. Najbolj realen scenarij? V torek se bodo cene premaknile le minimalno. Vozniki pa bodo, kot že tolikokrat, ob pogledu na zaslon črpalke hitro izračunali, ali so pridobili nekaj centov – ali jih spet pustili tam.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Finance, Omrežje X

Na Velikem Snežniku se je večerni izlet spremenil v reševalno akcijo. Planinka se je pri padcu v Planinskem zavetišču Snežnik poškodovala, na pomoč pa so v zahtevnih razmerah prihiteli gorski reševalci in helikopterska ekipa.

Večer, ki se je na Snežniku končal z reševalno akcijo

Včeraj ob 20.36 se je na Velikem Snežniku, na območju občine Ilirska Bistrica, zgodila nesreča, v kateri se je poškodovala planinka. Po navedbah Gorske reševalne službe Ljubljana je do poškodbe prišlo pri padcu v Planinskem zavetišču Snežnik, dogodek pa je sprožil hitro in usklajeno reševalno akcijo.

Na pomoč so odhiteli reševalci iz obeh primorskih reševalnih skupin, Ilirske Bistrice in Postojne, pridružili pa so se jim tudi reševalci iz Ljubljane. V takšnih trenutkih šteje vsaka minuta, še posebej na višje ležečih območjih, kjer tema, teren in oddaljenost od doline reševanje hitro spremenijo v zahtevno nalogo.

Planinko oskrbeli v koči in jo pripravili za transport

Reševalci so poškodovano planinko oskrbeli v koči ter jo pripravili za transport. Pri gorskem reševanju ni dovolj le priti do ponesrečenca. Treba ga je stabilizirati, zaščititi pred mrazom, oceniti poškodbe in pripraviti tako, da je prevoz varen.

Tokrat se je reševalna akcija nadaljevala tudi v noč. Gorski reševalci so se zahvalili posadki helikopterja Slovenske vojske in dežurni ekipi GRS, ki je podaljšala dežurstvo. Malo po 23. uri je helikopter z vrha Snežnika s poškodovanko poletel proti UKC Ljubljana.

Snežnik znova pokazal, da gore ne odpuščajo nepazljivosti

Veliki Snežnik je priljubljena izletniška točka, a tudi tam lahko nesreča pride hitro. En napačen korak, padec, utrujenost ali slabša vidljivost so dovolj, da se prijeten planinski dan konča z intervencijo reševalcev.

Gorski reševalci so poškodovani planinki zaželeli čimprejšnje okrevanje. Njihova akcija pa znova spomni, kako pomembni so dobra pripravljenost, previdnost in spoštovanje gora – tudi takrat, ko se zdi, da je cilj že zelo blizu.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Slovenska košarka ima nov zgodovinski trenutek. Teja Oblak je kot prva Slovenka zaigrala v ligi WNBA, ob debiju za Portland Fire pa takoj pokazala, zakaj je ena najbolj prepoznavnih slovenskih organizatork igre.

Večer, ki ga slovenska košarka ne bo pozabila

Teja Oblak je v noči, ki bo ostala zapisana v zgodovino slovenske košarke, dočakala svoj trenutek v najmočnejši ženski košarkarski ligi na svetu. Kapetanka slovenske reprezentance je za Portland Fire zaigrala ob zmagi nad Toronto Tempo z 99:80 in s tem postala prva Slovenka, ki je nastopila v WNBA. Njena ekipa je slavila v obračunu dveh novih ekip v ligi, Portland pa je prišel do prve gostujoče zmage sezone.

View this post on Instagram

A post shared by Portland Fire (@portlandfirewnba)

Ni potrebovala veliko točk, da je pustila pečat

Oblakova je na parketu preživela 16 minut in 45 sekund. Štirikrat je vrgla na koš, zadela trojko, ob treh točkah pa dodala še devet podaj in skok. In prav podaje so bile tiste, ki so najbolj glasno povedale, kdo je Teja Oblak. Ne igralka, ki bi za vsako ceno iskala svoj met, ampak organizatorka, ki zna umiriti igro, odpreti prostor in soigralko najti v pravem trenutku. WNBA je njen debi pospremila tudi z izpostavljenim posnetkom njenih devetih asistenc.

Portland zanesljiv, Oblakova del zmagovitega ritma

Portland Fire je proti Torontu pokazal energijo, širino in dobro gibanje žoge. Najboljša pri zmagovalkah je bila Emily Engstler s 16 točkami in sedmimi skoki, Carla Leite pa je dodala 15 točk in devet podaj. Portland je tekmo prelomil predvsem v drugem polčasu, ko je z obrambo in natančnim metom od daleč nadzoroval ritem srečanja.

View this post on Instagram

A post shared by Portland Fire (@portlandfirewnba)

Slovenski podpis na največjem odru

Za Oblakovo ta nastop pomeni več kot le vpis v statistiko. Po letih evropskih izkušenj, reprezentančnih bitk in velikih tekem je zdaj odprla vrata tudi na ameriškem parketu. In čeprav so bile na semaforju zapisane le tri njene točke, je bilo med vrsticami jasno precej več: Slovenija je dobila svojo predstavnico v WNBA, Teja Oblak pa je že v prvem nastopu pokazala, da zna igrati tudi tam, kjer je tempo najhitrejši, pritisk največji in pozornost svetovna.

Pripravil: I.M.

Vir: WNBA, Instagram

V Vikrčah se je včeraj popoldne zgodila huda prometna nesreča, ki je znova pokazala, kako usodne so lahko sekunde nepazljivosti v prometu. Kolesar je po trčenju pristal v bolnišnici, njegovo življenje pa je ogroženo.

Usoden trenutek pri zavijanju levo

Včeraj, nekaj pred 15. uro, je v Vikrčah prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega vozila in kolesar. Po doslej zbranih obvestilih je voznica v križišču zavijala levo, pri tem pa odvzela prednost kolesarju, ki je pripeljal nasproti. V prometu so takšni trenutki izjemno nevarni. Dovolj je hip napačne presoje, pogled v napačno smer ali prepozno zaviranje, pa se vsakdanja vožnja spremeni v dogodek, ki lahko za vedno zaznamuje več življenj.

Kolesarja odpeljali v ljubljanski klinični center

Kolesar se je pri trčenju huje telesno poškodoval. Reševalci so ga z reševalnim vozilom odpeljali v UKC Ljubljana, njegovo življenje pa je po navedbah policije ogroženo. Gre za eno tistih novic, ob katerih se človek nehote ustavi. Kolesarji so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu, saj jih v primeru trčenja ne varujejo pločevina, varnostni pasovi ali zračne blazine. Posledice so zato pogosto hude, včasih tudi tragične.

Policija nadaljuje preiskavo

Policisti še naprej zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja. Ko bodo zbrali vse potrebne informacije in razjasnili okoliščine nesreče, bodo o ugotovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo. Za zdaj ostaja znano predvsem to, da je do nesreče prišlo pri zavijanju levo, ko bi morala biti pozornost voznice še posebej velika. Takšni manevri zahtevajo zbranost, previdnost in jasno presojo, predvsem takrat, ko se iz nasprotne smeri približuje kolesar.

Promet ne odpušča napak

Nesreča v Vikrčah je še en boleč opomin, da v prometu ni prostora za rutino. Križišča, zavijanja in srečanja z ranljivejšimi udeleženci zahtevajo popolno pozornost. Ena sama napačna odločitev lahko pomeni razliko med varno potjo domov in bojem za življenje. Tokrat se ta boj nadaljuje v bolnišnici, za vse druge pa ostaja jasno opozorilo: na cesti ne gledamo le nase, ampak tudi na človeka, ki prihaja nasproti.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija

Politični ogenj po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja se še ni polegel. Tokrat je v središče stopila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je jasno komentirala Golobove besede o domnevnih grožnjah in razkrila, da njegov predlog o tehničnem mandatarju ni bil usklajen ne z njo ne z Janšo.

Ko se politična drama obrne proti Golobu

Odhajajoči premier Robert Golob je v državnem zboru dvignil veliko prahu, ko je dejal, da naj bi mu Janez Janša na seji sveta za nacionalno varnost grozil, da ga bo »poslal na Dob«. Izjava je padla v razgretem trenutku, ko se oblast že seli iz rok ene politične garniture v drugo, zato je takoj dobila veliko težo. A nato je prišla izjava predsednice države Nataše Pirc Musar. In ta za Goloba ni bila prav prijetna. Na vprašanje novinarjev je namreč jasno povedala, da sama dogodka ni razumela tako, kot ga je predstavil Golob. »Nisem slišala tega, kar je rekel predsednik vlade Golob. V žaru politične razgretosti besede vsak malce drugače razume. Meni osebno pa ni grozil nihče,« je poudarila predsednica republike.

Predsednica hladno prizemljila zgodbo o grožnjah

Ta izjava je politično pomembna, saj prihaja od osebe, ki je bila prav tako del pogovorov na najvišji ravni. Pirc Musarjeva ni napadla Goloba neposredno, a njene besede so bile dovolj jasne: razlaga odhajajočega premierja ni edina in očitno tudi ne takšna, kot jo je zaznala predsednica države. V politiki so besede orožje. Še posebej takrat, ko se končuje ena vlada in nastaja druga. Prav zato ima njen odziv dodatno težo – ker je v razgreto zgodbo vnesla hladen tuš. Ne z dolgim govorom, ampak z enim stavkom, ki odmeva: njej osebno ni grozil nihče.

Tehnični mandatar? Golob naj bi soliral

Še bolj neprijetno za Goloba pa je bilo pojasnilo o ideji tehničnega mandatarja. Pirc Musarjeva je razkrila, da je z odhajajočim in prihajajočim premierjem govorila o več možnih scenarijih, a da Golobov javni predlog ni bil usklajen z njo. »To, kar se je zgodilo potem na dan, ko mi je osebno predlagal, naj predlagam tehničnega mandatarja, ni bilo usklajeno z menoj in ni bilo usklajeno z gospodom Janšo,« je dejala. To je precej močna politična klofuta. Ne zaradi tona, ampak zaradi vsebine. Predsednica je dala vedeti, da se tako občutljivih rešitev ne lansira v javnost brez dogovora med ključnimi akterji.

Neverjetno, kako Golobu in tistim, ki ga – śe vedno – podpirajo, ni prav nič nerodno, da se bodoči “kralj opozicije” praktično ves čas laže. 🤷🏻‍♂️ pic.twitter.com/VeHDnKwsS8

— BojanPožar (@BojanPozar) May 24, 2026

Nova vlada prihaja, stare napetosti ostajajo

Janša je bil v petek v državnem zboru s 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za mandatarja. Pred njim je zdaj sestavljanje četrte vlade, pogovori o kadrovskem razrezu pa naj bi se začeli v ponedeljek. Toda že zdaj je jasno: menjava oblasti ne bo tiha. Golob odhaja z ostrimi obtožbami, Pirc Musarjeva pa je z nekaj stavki pokazala, da se politične zgodbe lahko hitro obrnejo. Včasih ni potreben dolg govor. Dovolj je stavek: »Meni osebno ni grozil nihče.«

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

V Gradišču pri Škofljici so zjutraj opazili medvedjega mladiča, zato je občina takoj aktivirala Lovsko družino Škofljica. Prebivalce pozivajo, naj bodo previdni, naj ne puščajo hrane na prostem in naj se ob morebitnem srečanju z medvedom mirno umaknejo.

Mladič medveda v bližini naselja

V okolici Škofljice je znova završalo. Občani so namreč na območju naselja Gradišče opazili medvedjega mladiča, kar je dovolj velik razlog za previdnost – predvsem zato, ker mladič praviloma ni daleč od matere. In prav srečanje z medvedko, ki varuje svojega mladiča, je lahko najbolj nepredvidljivo. Občina Škofljica je po opažanju hitro ukrepala. Na pobudo župana Primoža Cimermana so aktivirali Lovsko družino Škofljica, ki že opravlja terenske oglede v gozdu in tudi v urbanih delih občine. Namen je jasen: preprečiti, da bi se medved približal točkam, kjer bi lahko prišlo do stika s človekom.

Lovci na terenu, občani naj bodo pozorni

Kot so sporočili z občine, je to pomlad na terenu več lovcev hkrati. Ti spremljajo območje in po potrebi skrbijo za odvračanje medveda od naselij. Če bo treba, bodo število lovcev še povečali. Ob tem občane prosijo, naj ravnajo odgovorno. Zabojniki naj bodo zaprti in zavarovani, organskih odpadkov naj ljudje ne mečejo v naravo, v okolici hiš pa naj odstranijo vse, kar bi lahko privabilo zveri – od hrane za živali do ostankov hrane in komposta.

Kaj storiti, če srečate medveda?

Obiskovalcem narave občina svetuje, naj se po gozdu gibljejo umirjeno, a dovolj glasno, da jih živali zaznajo. Psi naj bodo na povodcu, ostankov hrane naj se ne pušča v naravi, divjih mladičev pa se nikakor ne sme hraniti ali se jim približevati. Če pride do srečanja z medvedom, je najpomembneje ostati miren. Ne tecite. Ne kričite. Ne približujte se. Počasi se umaknite in živali pustite prostor za umik.

Spomin na lanski napad še ni zbledel

V Gradišču so pred enim letom že zabeležili napad medvedke. Ta je maja lani huje poškodovala sprehajalko s psom, kasneje pa se je izkazalo, da je pred tem napadla še enega sprehajalca. Prav zato današnje opozorilo ni le rutinski poziv, ampak opomnik, da narava včasih pride zelo blizu naših domov.

Če občani medveda opazijo v naselju ali njegovi bližini, naj opažanje prijavijo prek aplikacije MedvedoFON. V primeru poškodb ali prometne nesreče z živaljo pa naj pokličejo 112.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Občina Škofljica

Koalicijska pogodba napoveduje enega ostrejših posegov v sistem socialnih transferjev zadnjih let. Pomoč naj bi ostala za tiste, ki jo res potrebujejo, a hkrati naj bi država od upravičencev zahtevala več odgovornosti, sodelovanja in pripravljenosti za vključitev v delo.

Delo kot jasna meja med pomočjo in izkoriščanjem sistema

Podpisana koalicijska pogodba strank SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokusa prinaša pomembne spremembe tudi na področju socialne politike. Koalicija v dokumentu izhaja iz preprostega sporočila: socialna država mora pomagati človeku v stiski, ne pa ustvarjati udobnega prostora za zlorabe.

V ospredje postavlja odgovornost posameznika, večjo delovno aktivnost in bolj jasen nadzor nad tem, komu pomoč pripada in komu ne. Po njihovem razumevanju mora država pomagati tistim, ki zaradi bolezni, starosti, družinskih razmer ali drugih okoliščin ne morejo poskrbeti zase. A hkrati naj bi sistem od tistih, ki lahko delajo, zahteval tudi konkreten korak nazaj proti trgu dela.

Socialna pomoč vezana na javna dela

Najbolj odmeven ukrep je vezava denarne socialne pomoči na vključevanje v javna dela. To pomeni, da bi se od delovno sposobnih upravičencev lahko zahtevalo sodelovanje v programih, ki koristijo skupnosti in hkrati posameznika vračajo v delovno okolje.

Pogodba predvideva tudi možnost 50-odstotnega znižanja socialne pomoči, če upravičenec neupravičeno zavrne sodelovanje. Gre za jasno sporočilo: pomoč da, izmikanje odgovornosti ne.

Konec sistema, v katerem kazni ostanejo neplačane?

Koalicija napoveduje tudi strožji nadzor nad zlorabami socialnih transferjev in družinskih ugodnosti. Med ukrepi se omenja načelo »odgovornega upravičenca«, obravnava neprijavljenega premoženja v tujini ter možnost delnega odtegljaja pomoči ob ponavljajočih se prekrških in neplačanih obveznostih.

Posebej pomembna je napoved, da socialni transferji ne bi bili več popolnoma izvzeti iz izvršbe denarnih kazni. To bi pomenilo, da država tudi pri prejemnikih socialnih transferjev ne bi več nemočno gledala, kako se globe kopičijo, plačila pa ni.

Pomoč ostaja, a pod drugačnimi pravili

Spremembe bodo zagotovo sprožile ostre razprave. Podporniki bodo rekli, da gre za nujen red v sistemu, ki ga predolgo bremenijo zlorabe. Kritiki bodo opozarjali na nevarnost, da strožji ukrepi prizadenejo tudi ranljive ljudi.

A politično sporočilo pogodbe je jasno: socialna pomoč naj bo varnostna mreža, ne trajen nadomestek za delo. In prav tu se odpira ključno vprašanje prihodnjih mesecev: bo država znala ločiti med človekom v resnični stiski in tistim, ki sistem le izkorišča?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X