Policisti Policijske postaje Kranj iščejo 33-letno Tino Porenta, ki so jo nazadnje opazili v ponedeljek, 18. maja 2026, na območju Kranja. Ker je z dosedanjimi ukrepi še niso našli, policija za pomoč prosi vse, ki bi o njej karkoli vedeli.

Nazadnje opažena na območju Kranja

Iz Kranja prihaja zaskrbljujoč poziv policije. Policisti so bili v petek, 22. maja 2026, okoli 19. ure obveščeni, da pogrešajo 33-letno Tino Porenta. Po doslej znanih podatkih je bila nazadnje opažena v ponedeljek, 18. maja 2026, na območju Kranja. Takšni pozivi vedno nosijo posebno težo, saj se za svojce, prijatelje in vse, ki pogrešano osebo poznajo, vsak dan brez informacije zdi dolg in negotov. Prav zato policija zdaj prosi javnost, naj bo pozorna in naj sporoči tudi tisto, kar se morda na prvi pogled zdi nepomembno.

Policija objavila njen opis

Tina Porenta je suhe postave, visoka približno 175 centimetrov. Ima temne lase, ki segajo do komolcev, in modre oči. Ob zadnjem znanem opažanju naj bi bila oblečena v sivo jopico s kapuco, modre kavbojke in bele nizke športne copate. Policisti so do zdaj izvedli več ukrepov za njeno izsleditev, vendar pogrešane še niso našli. Zato se zdaj obračajo na javnost – na ljudi, ki so jo morda videli, se z njo srečali, opazili osebo, ki ustreza opisu, ali imajo kakršnokoli informacijo o njenem gibanju.

Vsaka informacija je lahko pomembna

Policija naproša vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešani Tini Porenta, naj podatke sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali na Policijsko postajo Škofja Loka na telefonsko številko 04 502 37 00. Pokličejo lahko tudi interventno številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. V takšnih primerih ni odveč ponoviti: tudi najmanjši podatek lahko pomaga. Morda gre za bežen pogled, srečanje na ulici, informacijo o smeri odhoda ali spomin na osebo, ki je bila podobno oblečena. Za nekoga je to lahko le drobec, za iskanje pa pomemben košček celote.

Pomagajmo, da se najde čim prej

Policija medije prosi tudi za objavo podatkov in fotografije pogrešane osebe, saj želi informacijo čim hitreje razširiti med ljudi. Ko nekdo izgine, se skupnost za trenutek ustavi. Pogledamo bolj pozorno, prisluhnemo, delimo informacijo. Morda bo prav ena delitev, en klic ali ena opazka pomagala, da se Tina čim prej najde.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija

Janez Janša je po izvolitvi za predsednika vlade prejel vrsto čestitk iz tujine. Medtem ko so se odzvali voditelji evropskih institucij, sosednjih držav in Ukrajine, za zdaj najbolj odmeva tudi vprašanje, kdo mu doma še ni čestital.

Izvolitev, ki je sprožila val odzivov

Po petkovem tajnem glasovanju v državnem zboru je jasno: Janez Janša se vrača na čelo vlade. Poslanci so ga izvolili z 51 glasovi za in 36 proti, s tem pa je dobil mandat za sestavo svoje četrte in skupno 16. slovenske vlade. Gre za politični preobrat, ki ni odmeval le doma, ampak tudi daleč čez slovenske meje.

Iz Bruslja so prišle prve velike čestitke

Med prvimi se je oglasila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Janši čestitala ob izvolitvi in poudarila, da se veseli sodelovanja pri skupnih evropskih izzivih, od varnosti do gospodarske odpornosti. Čestitke sta mu namenila tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je izpostavila pomen varnejše in močnejše Evrope.

Esprimo le mie sincere congratulazioni a Janez Janša per la sua elezione a Primo Ministro di Slovenia. Sono certa che imposteremo un lavoro fruttuoso per l’ulteriore crescita delle relazioni tra Italia e Slovenia e per lo sviluppo di un’agenda europea fondata sulla promozione dei… pic.twitter.com/PRm9YGP7MR

— Giorgia Meloni (@GiorgiaMeloni) May 22, 2026

Sosedje in zavezniki: od Plenkovića do Melonijeve

Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril tesno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško, državama, ki ju povezujejo politične, gospodarske in družbene vezi. Čestitke je poslala tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki pričakuje nadaljnjo krepitev odnosov med Ljubljano in Rimom. Iz Ukrajine je prišla čestitka premierke Julije Sviridenko, ki se je Sloveniji zahvalila za podporo v boju proti ruski agresiji.

I just spoke with @JJansaSDS and congratulated him on his re-election as Prime Minister of the Republic of Slovenia @vladaRS.

I look forward to continuing the close cooperation between Croatia and Slovenia, two neighboring and friendly countries connected by strong political,… pic.twitter.com/vcmQ2o89iC

— Andrej Plenković (@AndrejPlenkovic) May 22, 2026

Čestitala tudi Pirc Musarjeva, Golobove čestitke pa za zdaj ni zaslediti

Doma je Janši čestitala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je novemu mandatarju in prihodnji vladni ekipi zaželela uspešno delo, ob tem pa poudarila odgovornost za dobrobit Slovenije, človekove pravice, vladavino prava, strpnost in sodelovanje.

Bolj opazna pa je za zdaj tišina iz vrst Svobode oziroma odhajajočega premierja Roberta Goloba. V javno dostopnih poročilih in objavah, ki smo jih preverili, njegove čestitke Janši ob izvolitvi za zdaj ni zaslediti. In prav ta tišina v političnem prostoru govori skoraj toliko kot same čestitke. Slovenija je dobila novega mandatarja, tujina mu je že segla v roko, domača politika pa očitno še išče ton, s katerim bo vstopila v novo poglavje.

Čestitam @JJansaSDS ob izvolitvi za predsednika vlade. Njemu in bodoči vladni ekipi želim uspešno delo in zavedanje, da bodo odgovorni za dobrobit Slovenije in njen ugled, doma in v tujini. Od nove vlade pa pričakujem, da bo zagovarjala tisto, za kar si je slovenski narod…

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) May 22, 2026

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Nova koalicijska pogodba napoveduje precejšnje spremembe za upokojence. Pokojnine naj bi se po novem usklajevale drugače, prispevek za dolgotrajno oskrbo pa naj bi za upokojence odpravili. A ključno vprašanje ostaja: kdaj bodo obljube zares postale zakon?

Pokojnina kot plačilo za minulo delo

Nova koalicija v pogodbi napoveduje drugačen pogled na pokojnine. Te naj ne bi bile razumljene kot socialni transfer, temveč kot plačilo za minulo delo. V ospredje se tako vrača načelo, da mora biti višina pokojnine bolj jasno povezana z delovno dobo, vplačanimi prispevki in dejanskim delom posameznika. O vsebini koalicijske pogodbe so poročali tudi N1, 24ur in Svet24, ki izpostavljajo, da dokument za mandat 2026–2030 prinaša več sprememb prav na področju pokojnin, oskrbe starejših in socialne varnosti.

Formula 50 : 50 bi lahko spremenila usklajevanje

Ena najbolj konkretnih napovedi je nova formula za usklajevanje pokojnin. Po koalicijski pogodbi naj bi se pokojnine usklajevale v razmerju 50 : 50, torej polovico glede na rast plač in polovico glede na rast življenjskih stroškov. To pomeni, da bi inflacija dobila večjo težo kot doslej, kar je za številne upokojence pomembno predvsem v času dražjih položnic, hrane in osnovnih življenjskih stroškov. Svet24 ob tem navaja tudi napoved odprave dosedanjih izrednih uskladitev v razmerju 20 : 80.

Ukinitev prispevka, ki je razburjal mnoge

Veliko pozornosti vzbuja tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Koalicijska pogodba napoveduje, da bi njegovo uvedbo vezali na dejanski začetek izvajanja storitev, hkrati pa predvideva ukinitev prispevka za upokojence in odpravo tako imenovanega dvojnega plačevanja. Žurnal24 je že pred dnevi poročal, da interventni zakon predvideva, da upokojenci tega prispevka ne bi več plačevali, trenutno pa jim Zpiz od pokojnine odtegne en odstotek odmerjene pokojnine.

Najranljivejši bodo čakali na konkretne ukrepe

Koalicija napoveduje tudi izboljšanje položaja najranljivejših upokojencev, poenostavitev postopkov pri dolgotrajni oskrbi ter odpravo napak in krivic iz preteklih reform. A med zapisanim v pogodbi in denarjem na računu je vedno še politična pot: zakoni, roki, proračun in izvedba. Zato bodo upokojenci zdaj pozorno spremljali, ali bodo besede ostale le na papirju ali pa se bodo res poznale pri mesečnih prejemkih, oskrbi in vsakdanjem življenju.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Omrežje X

Sobota se je na primorski avtocesti začela z živci, čakanjem in dolgimi kolonami. Po jutranji prometni nesreči med Logatcem in Uncem proti Kopru je nastal kar 18-kilometrski zastoj, gneča pa se preliva tudi na vzporedne regionalne ceste.

Jutro, ki je ustavilo pot proti morju

Primorska avtocesta je znova pokazala, kako hitro se lahko pot proti Obali spremeni v dolgo čakanje sredi pločevine. Po jutranji prometni nesreči med Logatcem in Uncem v smeri proti Kopru je bil odsek nekaj časa zaprt, nato pa so promet sprostili le delno. Po podatkih prometnoinformacijskega centra je zaprt vozni pas, posledice pa vozniki občutijo daleč pred krajem nesreče.

Kolona proti Kopru je po poročanju prometnoinformacijskega centra dolga že 18 kilometrov. To pomeni, da se potovanje proti Primorski za številne voznike ni začelo z običajno sobotno vožnjo, ampak z ustavljanjem, speljevanjem in negotovostjo, kdaj se bo promet sploh sprostil.

Zastoji niso le na avtocesti

Težave se ne končajo na avtocesti. Gneča nastaja tudi na vzporedni regionalni cesti, kamor se del voznikov običajno umakne v upanju, da bo pot hitrejša. A ob tako dolgi koloni se tudi obvozne poti hitro napolnijo. Vozniki zato lahko računajo na podaljšan čas potovanja, predvsem pa na veliko mero potrpežljivosti.

Prometne razmere dodatno otežuje dejstvo, da je sobota že sama po sebi eden bolj obremenjenih dni za smer proti Obali. Ko se temu pridruži še nesreča, se lahko prometni tok poruši v nekaj minutah.

Ovira tudi na ljubljanski obvoznici

Težave pa niso omejene le na Primorsko. Na ljubljanski južni obvoznici med Rudnikom in Jugom proti Malencam je zaradi prometne nesreče oviran promet na odstavnem pasu. Čeprav tam promet ni zaprt v enakem obsegu, gre za dodatno opozorilo, da je danes na cestah potrebna še večja previdnost.

Voznikom prometnoinformacijski center svetuje spremljanje razmer pred odhodom, prilagoditev hitrosti in zadostno varnostno razdaljo. V takih razmerah lahko že trenutek nepazljivosti povzroči nov zastoj.

Pot proti Obali danes zahteva mirne živce

Za vse, ki se danes odpravljajo proti Kopru, velja jasno opozorilo: na pot se ne odpravljajte brez preverjanja prometnih razmer. Kolona, zaprti pas in zgoščen promet na obvozih lahko pot občutno podaljšajo. Primorka je danes znova opomnik, da se vikend pot proti morju lahko v trenutku spremeni v preizkus potrpežljivosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Promet.si

Iz Zadra prihaja zgodba, ki je v nekaj urah ganila Hrvaško in širšo regijo. Maturanti Tehniške šole Zadar so svoji razredničarki Nini Lučić za slovo pripravili presenečenje, ob katerem so tekle solze – podarili so ji avtomobil.

Trenutek, ki je ustavil šolsko slovo

Slovo od srednje šole je vedno polno čustev. Zadnji objemi, zadnji skupni pogledi po učilnici, zadnje besede razredničarke, ki je štiri leta spremljala odraščanje svojih dijakov. A maturanti Tehniške šole Zadar so se odločili, da njihov odhod ne bo le običajen zaključek poglavja. Svoji razredničarki Nini Lučić so pripravili presenečenje, ki ga ni pričakovala. Pred njo so pripeljali avtomobil. Ne šopka. Ne simboličnega darila. Avtomobil. In ko je dojela, kaj se dogaja, so jo premagala čustva.

Solze, aplavz in prizor, ki se širi po regiji

Ganljiv trenutek so dijaki posneli z mobilnimi telefoni, posnetek pa je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih. Razredničarka je ob darilu zajokala, maturanti pa so njen odziv pospremili z aplavzom, nasmehi in iskrenim veseljem. Hrvaški mediji pišejo, da gre za eno najlepših maturantskih zgodb letošnjega leta. In res – takšni prizori ne nagovorijo le učiteljev in učencev, temveč vse, ki vedo, koliko lahko pomeni odnos med razrednikom in generacijo, ki jo spremlja skozi najobčutljivejša leta.

Darilo, za katerim očitno stoji več kot le hvaležnost

Darila razrednikom ob koncu šolanja niso nič nenavadnega. Dijaki pogosto pripravijo spominsko knjigo, rože, fotografije ali simboličen poklon. A poteza zadarskih maturantov je šla veliko dlje. Za takšno darilo mora stati nekaj več. Spoštovanje. Hvaležnost. Občutek, da je bila razredničarka ob njih ne le kot učiteljica, ampak kot oseba, ki jih je znala poslušati, usmerjati in razumeti. Prav zato je njen odziv tako močno odmeval – ker ni bil zaigran, temveč iskren.

Zgodba, ki jo bo nosila s seboj še dolgo

Posnetek je na družbenih omrežjih presegel pol milijona ogledov, zgodba pa se je iz Zadra razširila tudi zunaj Hrvaške. V času, ko pogosto beremo o napetostih v šolah, pritiskih na učitelje in vse manj potrpežljivosti v družbi, takšna gesta deluje skoraj kot opomnik. Dober učitelj pusti sled. Včasih v znanju, včasih v spominih, včasih pa v solzah hvaležnosti pred avtomobilom, ki ga ne bi nikoli pričakoval.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Dr. Aleš Štrancar je ostro udaril po vodstvu DARS-a in načinu odpiranja avtocestnih delovišč v času, ko se Slovenija pripravlja na turistično najbolj obremenjene tedne. Po njegovih besedah bi bilo bolj smiselno odpreti manj, a močnejših delovišč – in jih dokončati hitreje.

Ko avtocesta postane živčni sistem države

Slovenske avtoceste so v zadnjih tednih znova postale ena največjih bolečih točk vsakdanjega življenja. Zastoji, zapore, kolone tovornjakov, nervozni vozniki in občutek, da se vsak premik po državi lahko spremeni v večurno čakanje – vse to postaja del poletne prometne realnosti. In prav v tem ozračju je dr. Aleš Štrancar izrekel besede, ki močno odmevajo. »Tudi osebno se zelo angažiram, da bi prišlo do ovadbe tovariša Ribiča, ki vodi DARS,« je dejal Štrancar in s tem neposredno meril na vodstvo družbe, ki upravlja slovenske avtoceste.

»Delovišča so na pol prazna«

Jedro njegove kritike je preprosto, a zelo ostro: po njegovem DARS v turistični sezoni odpira preveč delovišč hkrati, čeprav naj bi bila ta kadrovsko in strojno premalo zasedena. »Delovišča so na pol prazna,« opozarja Štrancar in dodaja, da bi bilo po njegovem veliko bolj smiselno odpreti dve močni delovišči, ju dobro opremiti z ljudmi, stroji in organizacijo, nato pa jih končati bistveno hitreje. Šele potem bi se po njegovem odpirala naslednja, po dve in dve, ne pa osem naenkrat. Njegova logika je jasna: manj zapor naenkrat, več ljudi na posameznem odseku, hitrejša izvedba in manj vsakodnevnega kaosa za voznike.

Zastoji niso več samo nevšečnost

Prometni zastoji niso več le tema jeznih komentarjev na družbenih omrežjih. Za mnoge ljudi pomenijo zamujene sestanke, izgubljene ure, stres, nevarne manevre in dodatno tveganje za nesreče. Še posebej v turistični sezoni, ko se domačemu prometu pridružijo tuji vozniki, kolone hitro postanejo nepredvidljive. Štrancar zato opozarja, da takšno odpiranje delovišč ni le organizacijsko vprašanje, ampak lahko postane tudi varnostni problem. Po njegovih besedah vsi vedo, da bodo nova delovišča v sezoni povzročila dodatne zastoje in s tem tudi več možnosti za nesreče.

Vprašanje, ki ostaja na cesti

Štrancarjeve besede so ostre, celo eksplozivne. A za številne voznike se za njimi skriva zelo vsakdanje vprašanje: ali se dela na avtocestah načrtujejo tako, da čim manj ohromijo državo – ali pa se Slovenija vsako pomlad in poletje znova ujame v isti prometni krč? DARS bo moral na takšne očitke odgovoriti z dejanji, ne le s pojasnili. Kajti na koncu vseh načrtov, tabel in terminskih planov ostane voznik v koloni. In ta zelo dobro vidi, ali se na delovišču res dela – ali pa samo stoji.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na severnem Primorskem sta se v petek zgodili dve hudi nesreči, ki sta se končali s hudimi telesnimi poškodbami. V Idrskih Krnicah je jadralni padalec po kratkem letu zadel v telefonski kabel, pri Idriji pri Bači pa so na cesti našli nepremičnega starejšega kolesarja.

Polet se je končal po komaj nekaj deset metrih

Petkovo popoldne se je v Idrskih Krnicah spremenilo v trenutke strahu. Regijski center za obveščanje je policiste ob 14.04 obvestil, da je na območju padel jadralni padalec. Na kraj so odšli policisti PP Idrija, ki so ugotovili, da je šlo za državljana Švice. Po prvih ugotovitvah je padalec po približno 40 metrih letenja, na višini okoli štirih metrov, zadel v telefonski kabel. Trk ga je obrnil, nato pa je sledil padec na tla. Pri tem je utrpel hude telesne poškodbe.

S helikopterjem v UKC Ljubljana

Zaradi resnosti poškodb so ga s helikopterjem odpeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana. Policisti so ob tem ugotovili, da je imel padalec vsa potrebna dovoljenja za letenje, kar nesreči dodaja še večjo težo. Šlo je za trenutek, ki se je zgodil hitro, nenadno in z zelo hudimi posledicami.

Na cesti našli nepremičnega kolesarja

Le malo prej, ob 13.33, so bili policisti obveščeni še o drugi hudi nesreči. V bližini naselja Idrija pri Bači so na cesti našli starejšega kolesarja, ki je nepremično ležal sredi vozišča. Policisti PP Tolmin so na kraju ugotovili, da je šlo za prometno nesrečo z udeležbo električnega kolesa. Po doslej znanih podatkih je kolesar med vožnjo po klancu navzdol izgubil nadzor nad kolesom in trčil v manjši most čez reko Idrijco.

Možen vzrok tudi alkohol

Policija kot možen vzrok izgube nadzora omenja tudi alkohol. Rezultat odrejenega preizkusa je namreč pokazal 0,89 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Kolesar je utrpel hude telesne poškodbe in ostaja na zdravljenju v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru.

Trenutek, ki spremeni vse

Obe nesreči sta opomin, kako hitro se lahko prijeten polet ali vožnja s kolesom spremeni v boj za zdravje. Dovolj je le trenutek nepazljivosti, ovira na poti ali napačna odločitev. Petkovo popoldne se je za dva človeka končalo v bolnišnici, za vse druge pa ostaja opozorilo, da na cesti in v zraku ni prostora za tveganje.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Nova Gorica

Tajno glasovanje v državnem zboru je prineslo politično presenečenje, ki odmeva še dolgo po izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade. Namesto pričakovanih 50 glasov je dobil 51 podpor, zdaj pa se v parlamentu vsi sprašujejo isto: kdo iz opozicije je glasoval za?

Ko je številka 51 odmevnila po dvorani

V državnem zboru je bilo pred glasovanjem precej mirno. Podpora Janezu Janši se je zdela bolj ali manj izračunana: koalicijske stranke, Resnica in pričakovana glasova poslancev narodnih skupnosti naj bi mu prinesli 50 glasov. Dovolj za izvolitev, a brez velikega presežka. Potem pa je prišel rezultat tajnega glasovanja: 51 glasov za, 36 proti. Na desni strani dvorane je završalo, sledil je aplavz, v opoziciji pa tišina, vprašanja in očitno nelagodje. Ker glasovanje ni javno, imena ni. Ostala je samo številka, ki je v hipu postala politična uganka dneva.

Opozicija zanika, a matematika ne laže

V Svobodi, SD in Levici zatrjujejo, da njihovi poslanci Janše niso podprli. Matjaž Han je dejal, da so v SD glasovali proti in si glasovnice tudi pokazali. Asta Vrečko je poudarila, da glas zagotovo ni prišel iz Levice. Iz Svobode pa so odgovorili še ostreje: “Nikakor.” Toda nekdo je moral glasovati za. Če so vse napovedane podpore držale, je dodatni glas moral priti iz vrst tistih, ki so javno napovedovali nasprotovanje Janši. In prav zato se je po hodnikih državnega zbora začelo šepetati, ugibati in iskati razlago.

Napaka, protest ali politični signal?

Možnosti je več. Lahko bi šlo za pomoto, čeprav se mnogim to zdi malo verjetno. Lahko bi šlo za namerno povzročanje zmede znotraj opozicije. Lahko pa gre za tihi politični signal poslanca ali poslanke, ki javno ostaja v svoji skupini, v tajnosti pa je glasoval drugače. Janez Janša je po izvolitvi dejal, da dvomi, da gre za politični prestop, temveč prej za “zdrav razum” tudi v vrstah tistih, ki podpore niso podpisali. A ravno ta izjava je dodatno podžgala razprave. Je bil to samo en glas ali znamenje, da v opoziciji visi še kdo?

Glasovnice niso razkrile skrivnosti

Tudi vpogled v glasovnice ni razrešil uganke. Posebnih označb ni bilo, nekaj poslancev je besedo ZA ali PROTI le večkrat obkrožilo. Eden od nasprotnikov je na glasovnico dopisal še “DOVOLJJ”, kar kaže, kako napeto je bilo ozračje tudi za zaprtimi vrati tajnega glasovanja. A skrivnost ostaja. Janez Janša je izvoljen, opozicija pa ima pred seboj neprijetno vprašanje: ali je bil 51. glas osamljen trenutek, upor posameznika ali prvi znak globljih razpok?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Nekdo v Sloveniji bo te dni zelo težko mirno spal. V žrebanju Eurojackpota je bil izžreban dobitek 5 + 1, vreden več kot 2,35 milijona evrov, srečna kombinacija pa je bila vplačana v Šempetru v Savinjski dolini.

Sreča se je ustavila v trafiki na Rimski cesti

Slovenija ima novega milijonarja. Tokrat se je sreča nasmehnila nekomu, ki je Eurojackpot vplačal v Trafiki 3DVA na Rimski cesti 98a v Šempetru v Savinjski dolini. In znesek? Takšen, da se človeku za trenutek ustavi dih: 2.351.253,50 evra. Iz Loterije Slovenije so sporočili, da je srečnež zadel dobitek 5 + 1. Glavni dobitek sicer ni bil izžreban, kar pomeni, da bo v skladu za naslednje žrebanje, ki bo v torek, 26. maja 2026, znova najvišji možni znesek – kar 120 milijonov evrov.

Po davku mu ostaneta skoraj dva milijona evrov

A kot vedno pri velikih dobitkih, tudi tukaj del zneska pripada občini. Novi milijonar bo moral plačati 15-odstotni davek, ki znaša 352.688,03 evra. Ta denar bo prejela občina stalnega prebivališča dobitnika. Kljub temu bo srečnežu ostal znesek, o katerem večina lahko le sanja. Po plačilu davka bo bogatejši za 1.998.565,48 evra. Skoraj dva milijona evrov. Dovolj za novo življenje? Zagotovo dovolj za zelo drugačno jutro, ko človek pogleda listek in ugotovi, da se je vse spremenilo.

Dobitek lahko prevzame od začetka junija

Dobitnik bo lahko denar prevzel od 2. junija 2026 dalje, časa pa ne bo imel neomejeno. Rok za prevzem dobitka se izteče 20. avgusta 2026. Do takrat mora srečni igralec oziroma igralka storiti tisti veliki korak, ki ga sanja vsak, ki kdaj izpolni loterijski listek. In prav v tem je čar takšnih zgodb. Nekdo je šel morda povsem običajno mimo trafike, vplačal kombinacijo, nato pa se je zgodilo tisto, kar se skoraj nikoli ne zgodi. Številke so se poravnale.

Slovenija ima z Eurojackpotom že bogato zgodovino

Loterija Slovenije je ob tem spomnila, da je Slovenija prvega Eurojackpot milijonarja dobila decembra 2013, ko je bil v Grosuplju vplačan dobitek v višini 21.047.335 evrov. Še večji mejnik pa je padel 23. aprila 2024, ko je nekdo prek spleta vplačal dobitek, vreden kar 60 milijonov evrov, ki si ga je razdelil z dobitnikom iz Nemčije. Tokratni dobitek morda ni rekorden, je pa za nekoga iz Slovenije prav gotovo življenjski. Nekje v Savinjski dolini se je začela zgodba, ki jo bo srečnež verjetno pripovedoval še dolgo. Morda pa se v tem trenutku še niti ne zaveda, da ima v rokah listek, vreden skoraj dva milijona evrov.

Pripravil: I.M.

Vir: Loterija Slovenije

V razpravi o skladu za redke bolezni je Janez Janša odprl eno najbolj občutljivih vprašanj slovenskega zdravstva: zakaj morajo družine za zdravljenje otrok še vedno računati na SMS-donacije? Po njegovih besedah je zakon pripravljen, zdaj pa se bo pokazalo, kdo je pripravljen stopiti od besed k dejanjem.

Ko bolezen ne čaka, politika pa mora odgovoriti

Redke bolezni niso tema, pri kateri bi si lahko politika privoščila dolge govore in počasne postopke. Za vsako diagnozo stoji otrok, družina, noči brez spanja in starši, ki se sprašujejo, ali bo zdravljenje dosegljivo pravočasno. Zato so besede Janeza Janše v razpravi o skladu za redke bolezni zarezale naravnost v srž problema. Janša je opozoril, da je zaveza v koalicijski pogodbi zelo jasna. Kot je dejal, je zapisana »vzpostavitev sodobnega, delujočega in samostojnega sklada za redke bolezni kot javnega sklada oziroma pravne osebe javnega prava«. To ni le tehnična obljuba. To je napoved sistema, ki bi moral družinam odvzeti najtežje breme: prositi javnost za pomoč, ko gre za življenje.

»Zakon je pripravljen, kmalu ga boste dobili«

Najbolj odmeven del nastopa je bil Janšev stavek, da je zakon že pripravljen. »Zakon je pripravljen, ga boste kmalu dobili,« je sporočil poslancem in ob tem izrazil upanje, da bo rešitev pravočasna tudi za primere, za katere se zdaj zbirajo SMS-i oziroma donacije dobrih ljudi. To so besede, ki jih družine otrok z redkimi boleznimi ne slišijo kot običajno politično napoved. Slišijo jih kot možnost. Kot upanje. Kot vprašanje, ali se bo končno nekaj premaknilo tam, kjer se je predolgo prelagalo odgovornost z države na dobrodelnost ljudi.

Dobri ljudje pomagajo, a to ne sme biti sistem

Slovenija zna stopiti skupaj. Ko se pojavi zgodba bolnega otroka, ljudje pošiljajo SMS-e, nakazujejo denar, delijo objave in dokazujejo, da srce te države še vedno bije močno. A ravno zato je vprašanje še bolj boleče: ali je res prav, da mora otrokovo zdravljenje viseti na tem, koliko ljudi bo videlo objavo? Janša je ob tem nagovoril tudi opozicijo in spomnil, da so nekateri že izražali pripravljenost, da bi tak zakon podpisali. Zdaj bo prostor za izmikanje precej ozek. Če je zakon pripravljen, bodo morali poslanci pokazati, ali je pomoč otrokom z redkimi boleznimi res skupna naloga ali le tema, ob kateri vsi radi zvenijo sočutno.

Zdaj štejejo dejanja, ne aplavzi

Sklad za redke bolezni bi moral pomeniti več kot novo institucijo. Moral bi pomeniti hitrejšo pot do zdravljenja, manj ponižujočega zbiranja denarja in več varnosti za starše, ki že tako nosijo breme, ki ga večina ljudi težko sploh razume. Če bo zakon res kmalu prišel v parlament, bo razprava hitro postala zelo konkretna. Takrat ne bodo več odločali vtisi, izjave in obljube, ampak glasovi. In pri tej temi bo vsak glas nosil težo vprašanja, ki bi moralo preseči politične razlike: ali bomo bolnim otrokom pomagali kot država ali jih bomo še naprej prepuščali dobroti ljudi?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook