Za številne Slovence je konec maja prinesel prijetno presenečenje. Furs je že začel nakazovati vračila preplačane dohodnine, denar pa bo na račune prihajal postopoma vse do 29. maja.

Nakazila so se že začela

Marsikdo je danes ob pogledu na bančni račun opazil nekaj, kar vedno nekoliko polepša dan: nakazilo Finančne uprave Republike Slovenije. Furs je namreč že začel vračati preplačano dohodnino iz prvega svežnja informativnih izračunov za leto 2025.

Čeprav je uradni rok za vračilo 29. maj 2026, se denar na račune ne steka šele zadnji dan. Kot so pojasnili na Fursu, so z nakazili začeli že včeraj, vračila pa bodo zaradi tehničnih omejitev potekala več dni zapored.

Denarja ne bodo dobili vsi na isti dan

To pomeni, da se nekateri vračila že veselijo, drugi pa bodo morali še nekoliko počakati. Nakazila se namreč ne izvedejo v enem samem dnevu, ampak jih Furs običajno začne pošiljati približno teden dni pred zakonskim rokom. Pošiljajo jih postopoma, približno enakomerno po dnevih, in sicer po naključnem vrstnem redu.

Zato ni nič nenavadnega, če je sosed denar dobil danes, vi pa ga še niste. Če ste med tistimi, ki jim vračilo pripada, lahko nakazilo pričakujete najpozneje do 29. maja.

Skoraj 385 tisoč ljudi čaka vračilo

V prvem svežnju informativnih izračunov, ki ga je Furs odpremil 31. marca 2026, je bilo poslanih 991.504 izračunov dohodnine. Med njimi jih je kar 384.903 takšnih, pri katerih je bilo ugotovljeno vračilo.

Skupni znesek vračil znaša več kot 100 milijonov evrov, natančneje 100.170.283 evrov. Povprečno vračilo znaša 260 evrov. Za marsikoga to ni majhen znesek – nekdo ga bo namenil položnicam, drugi nakupu, tretji pa si bo z njim morda privoščil nekaj, kar je že dolgo odlagal.

Nekateri bodo morali doplačati

Seveda pa informativni izračuni niso prinesli dobrih novic vsem. V prvem svežnju je bilo tudi 150.192 zavezancev, ki bodo morali dohodnino doplačati. Skupni znesek doplačil znaša dobrih 43 milijonov evrov, povprečno doplačilo pa 288 evrov.

Največ, 456.409 prejemnikov izračuna, pa ni imelo ne vračila ne doplačila.

Poglejte račun, a brez panike

Naslednji sveženj informativnih izračunov bo odpremljen 29. maja 2026, zato dohodninska zgodba za letos še ni končana. Za tiste iz prvega svežnja pa velja: če vračila še ni, to še ne pomeni, da ga ne bo. Denar prihaja postopoma – in za skoraj 385 tisoč ljudi je to ena prijetnejših novic tega meseca.

Pripravil: I.M.

Vir: FURS

V Tarči se je razprava o bodoči vladi, domnevnih podkupninah in očitkih o vmešavanju v volitve hitro spremenila v oster besedni dvoboj. V ospredju sta pristala Zoran Stevanović in Luka Mesec, med njima pa so padale izjave, ki danes odmevajo po družbenih omrežjih.

Ko razprava ni več samo politika

V sinočnji Tarči so se gostje lotili ene najbolj občutljivih tem po volitvah: kdo bo sestavljal prihodnjo vlado, kaj pomenijo domnevne ponudbe poslancem in ali so se v pretekle parlamentarne volitve vmešavale organizacije oziroma državni organi. V studiu so sedeli Zoran Stevanović, Jelka Godec, Janez Cigler Kralj, Tadej Ostrc, Janja Sluga, Luka Goršek in Luka Mesec. A razprava se je najbolj vnela pri trditvah predsednika DZ in Resni.ce Zorana Stevanovića. Ta je vztrajal: »Jasno trdim, da se je SOVA vmešavala v volitve.« Pri tem je opozoril, da se po njegovem ne bi smelo dogajati, da politična stranka v povezavi z mediji pridobiva informacije od organov pregona in jih nato javno uporablja.

Stevanović o telefonu, Mesec pa z ostro pripombo

Najbolj napeto je postalo, ko je Stevanović govoril o dveh domnevno spornih dogodkih. Kot prvi primer je omenil navedbe o klicu iz NPU na stranko Svoboda, kot drugi pa zgodbo, da je sam »na takten način prevaral SOVO«, ko naj bi svoj telefon dal drugi osebi, da bi preveril, ali bo informacija o lokaciji prišla do medijev. Takrat se je oglasil Luka Mesec in ga zbodel z vprašanjem: »A to je takrat, ko je telefon noge dobil?« Prav ta trenutek je razpravo potisnil iz običajnega političnega soočenja v besedni obračun, ki ga gledalci hitro pograbijo, delijo in komentirajo. Posnetek izjave »Prebrani ste kot prva vrstica pri okulistu« se je nato začel širiti tudi po omrežju X.

»Del korupcije ste« in stavek, ki je obkrožil splet

Stevanović Mescu ni ostal dolžen. V oddaji mu je zabrusil, da je »del korupcije«, zato se njemu takšne stvari ne dogajajo. Ob koncu izmenjave ga je pozval, naj preneha, nato pa dodal stavek, ki je postal glavna spletna fraza večera: »Prebrani ste kot prva vrstica pri okulistu, to vam garantiram.« Na Facebook strani Resni.ce so posnetek pospremili s hudomušnim zapisom: »A še kdo ne vidi prve vrstice pri okulistu?« In prav tu se pokaže, kako hitro se resna politična razprava spremeni v viralni politični trenutek.

Smeh, zgražanje in vprašanje ravni razprave

Odzivi so razdeljeni. Eni so se ob pikrih izjavah nasmejali, drugi opozarjajo, da takšen ton ne sodi v razpravo med izvoljenimi predstavniki ljudstva. A nekaj je jasno: Tarča je znova pokazala, kako napeta je slovenska politika po volitvah. Ko se v istem studiu srečajo očitki o volitvah, SOVI, podkupninah in sestavljanju vlade, besede hitro postanejo orožje. In tokrat je zadela predvsem tista o prvi vrstici pri okulistu.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Državni zbor je odločil: Janez Janša se vrača na čelo izvršne oblasti. Na tajnem glasovanju je prejel 51 glasov podpore, zaprisegel pred poslanci in odprl pot k sestavi svoje četrte vlade.

Tajno glasovanje prineslo jasno večino

V državnem zboru se je danes zgodil politični preobrat, ki bo zaznamoval naslednje tedne slovenske politike. Predsednik SDS Janez Janša je bil na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za novega predsednika vlade. S tem je dobil mandat za sestavo svoje četrte vlade, ki bo hkrati 16. slovenska vlada. Po glasovanju je Janša pred poslanci že zaprisegel. Zdaj se začenja drugi, nič manj napet del politične zgodbe: sestavljanje ministrske ekipe. Kandidate za ministre mora v državni zbor predložiti v 15 dneh.

Podpora je bila širša od podpisov

Janševo kandidaturo so podprle stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, s katerimi je že podpisal koalicijsko pogodbo. Pomembno vlogo je imela tudi Resnica, ki je sicer napovedala formalno opozicijsko držo, a so njeni poslanci prispevali podpise pod mandatarsko kandidaturo. Skupaj so te stranke imele 48 poslanskih glasov. Končni izid 51 glasov za pa odpira zanimivo politično vprašanje: kdo je še dodal podporo? Po izidu glasovanja je mogoče sklepati, da sta Janšo podprla tudi poslanca narodnih skupnosti in še najmanj en poslanec ali poslanka iz opozicijskih vrst. Prav ta razlika daje današnjemu glasovanju dodatno politično težo.

Za Janšo se začenja najtežji del poti

Mandat je dobljen, a vlada še ni sestavljena. Pred Janšo je zdaj občutljivo usklajevanje ministrskih imen, razdelitev resorjev in dokazovanje, da nova večina ni samo številka na papirju, ampak dejansko delujoča politična ekipa. V ozadju ostaja tudi vprašanje stabilnosti. Čeprav 51 glasov pomeni udobnejši rezultat od gole večine, bo vsak večji zakon pokazal, kako trdna je nova politična konstrukcija. Slovenija tako vstopa v novo poglavje, v katerem bo vsak premik v državnem zboru pod drobnogledom.

Slovenija pred novo politično realnostjo

Janša se vrača v trenutku, ko je politični prostor močno razdeljen, pričakovanja pa velika. Za ene je to začetek odločnejšega vodenja države, za druge vrnitev najbolj polarizirajočega politika v vrh oblasti. A eno je jasno: današnje glasovanje ni bilo le proceduralni korak. Bilo je sporočilo, da se razmerja moči v Sloveniji znova obračajo.

Pripravil: I.M.

Vir: STA

V državnem zboru je danes počilo z vso politično težo. Robert Golob je Janezu Janši očital, da je na seji sveta za nacionalno varnost grozil prisotnim, tudi njemu osebno, da ga bo »poslal na Dob«.

Seja, na kateri ni manjkalo ostrih besed

Izredna seja državnega zbora, na kateri poslanci odločajo o Janezu Janši kot kandidatu za predsednika vlade, se je hitro spremenila tudi v obračun med odhajajočim premierjem Robertom Golobom in najverjetnejšim novim mandatarjem. Golob je v nastopu dejal, da naj bi Janša na zadnji seji sveta za nacionalno varnost odkrito grozil prisotnim. Po njegovih besedah tudi njemu osebno – z besedami, da ga bo poslal na Dob. O tem so danes poročali tudi STA oziroma slovenski mediji, ki spremljajo razpravo v DZ.

Golob: Domoljubje ne more biti krinka

Golob je Janši očital, da se v javnosti rad predstavlja kot domoljub, a da po njegovem prav ravnanja predsednika SDS pomenijo nevarnost za slovensko demokracijo in suverenost. Pri tem je izpostavil financiranje strankarskih glasil z madžarskim denarjem ter domnevno uporabo zasebne obveščevalne službe Black Cube za vplivanje na volitve. Gre za ostre politične očitke, ki jih je treba razumeti kot del burne parlamentarne razprave, v kateri sta si oba politična tabora izrekla težke besede.

Napetost pred glasovanjem o Janši

Seja poteka v trenutku, ko Janša računa na podporo poslancev SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice. Po poročanju medijev naj bi imel za izvolitev zagotovljenih 48 glasov, glasovanje pa bo tajno. Prav zato ima današnja razprava še dodatno težo: ne gre le za običajno politično prerekanje, temveč za trenutek, ki lahko Slovenijo popelje v novo vladno obdobje.

Spor tudi zaradi referenduma

Golob je novo koalicijo kritiziral tudi zaradi nasprotovanja referendumu o interventnem zakonu. V svojem govoru se ni ustavil samo pri očitkih Janši, ampak je strnil tudi pogled na zadnja štiri leta vodenja vlade. Kot je dejal, mu bo iz tega obdobja za vedno ostalo načelo solidarnosti – beseda, s katero je poskušal svoj mandat postaviti v drugačen okvir od političnega spopada, ki je danes zaznamoval dvorano.

Dan, ki kaže, kako globok je politični prepad

Današnja razprava je znova pokazala, kako napeta in osebna je postala slovenska politika. Ko v parlamentu odmevajo besede o Dobu, tujih vplivih in grožnjah demokraciji, ne gre več samo za menjavo oblasti. Gre za vprašanje zaupanja, tona javne razprave in tega, koliko prostora je še ostalo za miren politični pogovor.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Prometno obremenjen konec tedna je že pokazal zobe. Na ljubljanski obvoznici, primorski in štajerski avtocesti nastajajo zastoji, vozniki pa poročajo o počasni, živčni in na trenutke skoraj nepremični vožnji.

Petkov začetek, ki diši po prometnem kaosu

Napovedi prometnoinformacijskega centra se, kot kaže, niso uresničile šele delno, ampak zelo hitro in precej boleče za vse, ki so se danes popoldne znašli na cestah. Kombinacija petkove konice, začetka podaljšanega vikenda in praznika v več evropskih državah je poskrbela, da se je promet zgostil že v prvih urah popoldneva. Najhuje je po poročanju N1 na ljubljanski obvoznici, kjer naj bi eden od bralcev stanje opisal kar kot “katastrofalno”. In kdor je danes obtičal med pločevino, tovornjaki, zaviranjem in nervoznim prestavljanjem iz pasu na pas, verjetno dobro ve, zakaj.

Obvoznica pod pritiskom z vseh strani

Na ljubljanski obvoznici nastajajo zastoji proti Primorski, Dolenjski in Golovcu. Na zahodni obvoznici je gneča od Broda proti Brezovici, predor Šentvid pa občasno zapirajo. Na južni obvoznici promet stoji oziroma se premika zelo počasi od Centra proti Brezovici ter od Centra do Šmarja – Sapa proti Dolenjski. Na vzhodni obvoznici dodatne težave povzročajo zastoji med Bizovikom in Strmcem proti Golovcu. Promet še dodatno dušijo nesreče. Na vzhodni obvoznici je bil v pokritem vkopu Strmec proti Golovcu zaprt prehitevalni pas, na severni obvoznici pa je bil promet oviran med Novimi Jaršami in Zadobrovo.

Gneča tudi proti morju, Štajerski in turističnim točkam

Ni pa Ljubljana edina prometna rana današnjega dne. Na primorski avtocesti se zastoji vlečejo med Kozarjami in Vrhniko proti Kopru, pred delovno zaporo med Uncem in Postojno ter med Razdrtim in Postojno proti Ljubljani. Na štajerski avtocesti se promet gosti pred Šentiljem proti Sloveniji, pred Slovensko Bistrico jug proti Ljubljani in od Zadobrove proti Domžalam. Težave nastajajo tudi pred predorom Karavanke iz smeri Avstrije proti Sloveniji, na cestah Izola–Strunjan, Lesce–Bled in na relaciji Koper–Dragonja. Skratka: če se odpravljate na pot, računajte na potrpežljivost.

Najslabše morda še ni mimo

Ker je ponedeljek dela prost dan v številnih evropskih državah, se lahko prometni pritisk nadaljuje tudi čez konec tedna. Današnji zastoji so zato predvsem opozorilo: na pot se velja odpraviti prej, preveriti razmere in predvsem ne računati, da bo šlo “na hitro”. Ta vikend bodo minute na cestah hitro postale ure.

Pripravil: I.M.

Vir: Promet.si

Iskanje 35-letnega Uroša Pirša je končano. Policija je sporočila, da so ga hrvaški varnostni organi izsledili na hrvaško-srbski meji, zato so preklicali javno iskanje.

Iskanje se je končalo zunaj Slovenije

Iz Policijske uprave Celje so danes sporočili, da preklicujejo iskanje 35-letnega Uroša Pirša. Novica je prišla po obvestilu hrvaških varnostnih organov, ki so slovenskim policistom sporočili, da so ga izsledili na območju hrvaško-srbske meje. S tem se je iskalna akcija tudi uradno končala. Policija je javnost obvestila kratko in jasno: iskanje ni več potrebno, saj je bil moški najden.

Ko pride obvestilo, si svojci oddahnejo

Vsako iskanje pogrešane osebe s seboj nosi veliko negotovosti. Za svojce, prijatelje in vse, ki pogrešanega poznajo, so takšne ure in dnevi lahko izjemno težki. Vsaka informacija šteje, vsaka sled lahko pomeni premik, vsako uradno obvestilo pa prinese vsaj nekaj jasnosti. Tokrat se je zgodba končala z informacijo, da so Uroša Pirša našli izven slovenskega ozemlja. Podrobnosti o okoliščinah, v katerih so ga izsledili, policija v sporočilu ni navajala.

Sodelovanje policij čez mejo je bilo ključno

Primer znova kaže, kako pomembno je sodelovanje varnostnih organov med državami. Ko obstaja možnost, da se pogrešana oseba nahaja zunaj Slovenije, so hitra izmenjava informacij, preverjanje na mejnih območjih in sodelovanje s tujimi organi pogosto odločilni. Hrvaški varnostni organi so slovensko policijo obvestili, da so 35-letnika izsledili na hrvaško-srbski meji. Prav ta informacija je bila dovolj, da je Policijska uprava Celje preklicala iskanje.

Najpomembnejše je, da je iskanje končano

V takšnih primerih ima veliko vlogo tudi javnost. Objave o pogrešanih osebah se hitro širijo po družbenih omrežjih, ljudje delijo fotografije, podatke in pozive policije. Včasih je prav ena opažena podrobnost tista, ki pomaga pri iskanju. Tokrat je najpomembnejše, da je iskanje preklicano. Po obdobju negotovosti je prišla informacija, ki jo v takšnih primerih vsi čakajo: pogrešana oseba je bila izsledena, iskalna akcija pa končana.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija

Primer smrti Aleša Šutarja, ki je močno pretresel Dolenjsko in širšo Slovenijo, naj bi dobil nenaden sodni zasuk. Kot poročajo Slovenske novice, naj bi Samire Šiljić priznal krivdo, tožilstvo pa naj bi potrdilo sporazum o priznanju krivde.

Primer, ki je zarezal globoko v Novo mesto

Smrt Aleša Šutarja ni bila le še ena črna kronika. Za mnoge na Dolenjskem je postala rana, ki se ni zaprla. Njegovo ime se je v javnosti povezovalo z bolečino, jezo, vprašanji o varnosti in občutkom, da se je zgodilo nekaj, česar ljudje niso mogli preprosto sprejeti kot “tragičen dogodek”. Zdaj pa primer očitno dobiva velik sodni preobrat. Kot poročajo Slovenske novice, naj bi Samire Šiljić, obtoženi v zadevi smrti Aleša Šutarja, priznal krivdo in sklenil sporazum o priznanju krivde. Po njihovih informacijah naj bi tožilstvo sporazum tudi potrdilo. Kakšna kazen naj bi bila dogovorjena oziroma kakšno odločitev bo sprejelo sodišče, v trenutku poročanja še ni bilo jasno.

Sojenje bi se lahko končalo ekspresno hitro

Že predobravnavni narok v začetku maja je nakazal, da bi lahko postopek dobil hitrejši razplet. Obtoženi je takrat na sodišče prišel v spremstvu policistov, dogajanje pa se je zaključilo hitro. Prav to je odprlo vprašanja, ali v ozadju že potekajo pogovori o priznanju krivde in morebitni kazni. Če bo sporazum o priznanju krivde tudi formalno sprejet pred sodiščem, se sojenje ne bo razvleklo v dolgotrajno dokazovanje, zaslišanja in ponavljanje najtežjih podrobnosti tragedije. Za javnost to pomeni hitrejši epilog, za svojce pa morda vsaj konec negotovosti, ki se vleče od usodnega dogodka.

Grozi mu visoka zaporna kazen

Po dosedanjih informacijah Šiljiću grozi do 15 let zapora. Vendar priznanje krivde pogosto vpliva na višino kazni, zato se zdaj odpira ključno vprašanje: koliko let zapora bo sodišče na koncu dejansko izreklo? Prav ta del bo najverjetneje najbolj odmeval. Javnost, ki je primer spremljala z veliko pozornosti, bo težko spregledala razliko med zagroženo kaznijo in morebitno nižjo kaznijo zaradi priznanja. Pri takšnih primerih namreč ne gre le za pravne postopke, temveč tudi za občutek pravičnosti.

Dolenjska čaka odgovor

Za družino Aleša Šutarja noben sodni razplet ne more povrniti izgubljenega človeka. Lahko pa priznanje krivde prinese jasno sporočilo, da odgovornost ni ostala nekje v megli postopkov in pravnih manevrov. Nadaljevanje sojenja je napovedano za 26. maj. Takrat bo verjetno bolj jasno, ali se bo primer res zaključil hitro in kakšna kazen čaka obtoženega. Do takrat pa ostaja eno samo težko vprašanje: bo sodni epilog ljudem prinesel občutek pravice ali novo razočaranje?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Slovenske novice

V državnem zboru je danes odmeval trenutek, ki je presegel običajno politično razpravo. Janez Janša je med nagovorom razkril, da se prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle bori s težko boleznijo, in mu javno zaželel hitro okrevanje.

Nagovor, ki je za trenutek utišal politično napetost

Kandidat za mandatarja Janez Janša je v državnem zboru med svojim nagovorom spomnil na maj 1990, na čas prve demokratično izvoljene slovenske vlade in na človeka, ki je takrat stal na njenem čelu – Lojzeta Peterleta. Danes 77-letni Peterle je v slovensko zgodovino zapisan kot prvi predsednik vlade, ki je Slovenijo popeljal skozi enega najpomembnejših političnih trenutkov: osamosvojitev. Janša je ob tem poudaril, da je imela takratna vlada dve veliki programski točki: osamosvojitev in demokratizacijo. Po njegovih besedah so mnogi takrat verjeli, da bo demokratizacija lažji del poti, a se je, kot je dejal, izkazalo drugače.

»Lažje je bilo Slovenijo osamosvojiti kot jo demokratizirati«

V svojem nastopu je Janša izrekel tudi eno ostrejših političnih ocen dneva. Dejal je: »Lažje je bilo Slovenijo osamosvojiti kot jo demokratizirati.« S tem je želel pokazati, da se po njegovem mnenju del naloge, ki si jo je prva demokratična vlada zadala pred več kot tremi desetletji, še vedno ni končal. A nato je sledil trenutek, ki ni bil več samo političen. Bil je oseben. Janša se je obrnil k Peterletu, nekdanjemu sodelavcu iz časa osamosvajanja, in razkril, da se ta bori s težko boleznijo.

Javna želja za okrevanje prvega predsednika vlade

»Ker se prvi predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade gospod Lojze Peterle ravno bori s težko boleznijo, izkoriščam to priložnost, da mu v imenu vseh nas zaželim hitro in uspešno okrevanje,« je dejal Janša. Za kakšno bolezen gre, javno ni znano. Peterle se je sicer v preteklosti že boril z rakom prostate, pozneje pa je veliko govoril tudi o pomenu preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni. Njegova osebna izkušnja je večkrat prerasla v javno sporočilo: zdravje ni samoumevno, politika pa se v takšnih trenutkih umakne človeškosti.

Ko politika za trenutek postane osebna

Lojze Peterle ostaja ena ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve. Ne glede na politične razlike in kasnejše razpoke v slovenskem prostoru je njegovo ime neločljivo povezano z nastankom samostojne države. Zato so Janševe besede v DZ odmevale drugače kot običajni parlamentarni stavki.

Včasih je dovolj en sam stavek, da se hrup politike za trenutek ustavi. Tokrat je bil to stavek želje po okrevanju človeku, ki je stal na začetku slovenske državnosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Pred nami je konec tedna, ki bo na prvi pogled idealen za izlet, obisk morja ali pot proti počitniškim krajem. A prav sonce, prazniki v sosednjih državah in več tranzitnega prometa lahko na slovenskih cestah povzročijo dolge kolone, živčnost in nevarne trenutke.

Najhuje bo že v petek popoldne in soboto dopoldne

Vozniki, ta konec tedna ne bo običajen. Prometni koledar znova opozarja na močno povečane prometne obremenitve, saj binkoštni ponedeljek v številnih sosednjih državah pomeni dela prost dan. V Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, delu Švice, v Belgiji in na Nizozemskem bodo številni izkoristili podaljšan vikend, kar pomeni eno: več avtomobilov, več tranzita in več kolon tudi pri nas. Največje zgostitve se pričakujejo že v petek popoldne, ko se bodo ljudje odpravljali na pot, ter v soboto dopoldne, ko bo promet proti jugu in turističnim krajem najmočnejši. Dodatno obremenitev prinaša tudi začetek počitnic v nemških zveznih deželah Bavarska in Baden-Württemberg, zato bo pritisk na slovenske avtoceste še večji.

To so odseki, kjer bo najhuje

Največ težav se pričakuje na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Postojno, kjer zaradi obsežnih vzdrževalnih del lahko nastanejo daljši zastoji. To bo eden najbolj občutljivih odsekov, zato naj vozniki računajo na počasnejšo vožnjo in daljši potovalni čas. Gneča se pričakuje tudi na gorenjski avtocesti, predvsem pred predorom Karavanke, na območju delovišč pri priključku Hrušica ter med Kranjem in Naklim. Povečan tranzitni promet bo obremenil še štajersko in podravsko avtocesto na relaciji Šentilj–Maribor–Gruškovje, težave pa so možne tudi na zahodni ljubljanski obvoznici med predorom Šentvid in Brezovico. V nedeljo in ponedeljek se bo prometni val obrnil v nasprotno smer, ko se bodo številni vračali proti severu.

Vročina bo dodatna nevarnost

Konec tedna bo sončen, temperature pa se lahko povzpnejo tudi do 30 stopinj Celzija. To pomeni več motoristov, kolesarjev, pešcev in uporabnikov e-skirojev, zato bo potrebna še večja zbranost. Vozniki naj imajo v vozilu dovolj tekočine, posebej če potujejo z otroki, starejšimi osebami ali hišnimi ljubljenčki. Otroka ali živali nikoli ne puščajte samih v avtomobilu, niti v senci in niti za nekaj minut, saj se temperatura v vozilu lahko nevarno hitro dvigne.

Na cesti bo štela vsaka mirna odločitev

Na daljšo pot se odpravite spočiti, pred odhodom preverite aktualne prometne razmere in potovalne čase. V zastojih ustvarite reševalni pas, na deloviščih spoštujte omejitve in ne menjajte prometnih pasov po nepotrebnem. Velja preprosto pravilo: »Vozi desno, prehitevaj levo!« Levi pas ni namenjen vztrajni vožnji, temveč prehitevanju. Ta vikend bo potrpežljivost ena najpomembnejših stvari v avtomobilu. Sonce bo vabilo na pot, a cesta bo zahtevala hladno glavo.

Pripravil: I.M.

Vir: AMZS, DARS

Vrtoglavica in pritisk sta kombinacija, ki jo marsikdo najprej pripiše utrujenosti, vremenu, stresu ali temu, da je prehitro vstal iz postelje. A telo nam s takšnimi znaki včasih sporoča precej več. V ozadju je lahko nizek pritisk, previsok pritisk, dehidracija, težava z notranjim ušesom, stranski učinek zdravil ali stanje, pri katerem ni pametno čakati. Vrtoglavica in pritisk sta zato težavi, ki ju ni dobro obravnavati ločeno, saj se lahko pojavita zaradi istega vzroka ali pa opozarjata na povsem različna stanja.

Vrtoglavica in pritisk: zakaj se lahko pojavita skupaj

Vrtoglavica in pritisk sta med najpogostejšimi težavami, zaradi katerih ljudje začnejo bolj pozorno spremljati svoje telo. Nekdo zjutraj hitro vstane iz postelje in se mu za trenutek stemni pred očmi. Drugi sredi dneva začuti pritisk v glavi, rahlo slabost in občutek, kot da izgublja ravnotežje. Tretji si izmeri krvni tlak in ga prestraši številka na merilniku.

Prav zato je pomembno vedeti, da vrtoglavica ni bolezen, ampak simptom. Lahko pomeni občutek vrtenja, omotice, nestabilnosti, slabosti, prazne glave ali skorajšnje omedlevice. Pritisk oziroma krvni tlak pa pove, s kakšno silo kri pritiska na stene žil. Ko krvni tlak pade prenizko, lahko možgani za kratek čas dobijo manj krvi in kisika, zato se pojavi omotica. Ko je tlak previsok, je težava drugačna: visok krvni tlak lahko dolgo poteka brez jasnih znakov, vendar obremenjuje žile, srce, možgane in ledvice.

Ko se pojavita vrtoglavica in pritisk, je pomembno opazovati, ali gre za kratkotrajno omotico ali za težavo, ki se ponavlja več dni zapored.

Je za vrtoglavico pogosteje kriv nizek ali visok pritisk?

Ko ljudje iščejo izraz vrtoglavica in pritisk, jih običajno zanima predvsem eno: ali je za slabo počutje kriv previsok ali prenizek krvni tlak? Odgovor ni vedno preprost, vendar je vrtoglavica zelo pogosto povezana s padcem krvnega tlaka, posebej ob hitrem vstajanju, dolgem stanju, vročini, pomanjkanju tekočine ali po daljšem obdobju brez hrane.

Pri nizkem pritisku se lahko pojavijo zamegljen vid, slabost, šibkost, potenje, mehke noge in občutek, da bo človek omedlel. Pri visokem pritisku pa je slika bolj zahrbtna. Veliko ljudi misli, da bodo visok krvni tlak vedno čutili kot glavobol, pritisk v glavi ali vrtoglavico, vendar to ni zanesljivo. Človek ima lahko previsok tlak in se počuti povsem normalno. Zato samo počutje ni dovolj. Meritev je tista, ki pokaže, kaj se v resnici dogaja.

Nizek pritisk in vrtoglavica pri vstajanju

Eden najpogostejših scenarijev je vrtoglavica pri vstajanju. Človek sedi ali leži, nato hitro vstane, za nekaj sekund se mu zamegli vid, v glavi začuti praznino, morda ga oblije pot, noge postanejo mehke in zdi se mu, da bo omedlel. To je lahko povezano s padcem krvnega tlaka ob spremembi položaja telesa. Takšna epizoda je lahko kratka in nenevarna, posebej če se zgodi po premalo spanja, ob vročini, po naporu ali zaradi dehidracije.

Težava pa postane resnejša, če se ponavlja, če človek zaradi tega pada, izgublja zavest ali če se vrtoglavici pridružijo bolečina v prsih, težko dihanje, motnje govora, hud glavobol ali šibkost ene strani telesa. Takrat ne gre več za običajno omotico, ampak za znak, ki zahteva zdravniško presojo. Vrtoglavica in pritisk sta pri nizkih vrednostih krvnega tlaka pogosto povezana z občutkom šibkosti, zamegljenim vidom in občutkom, da bo človek vsak hip omedlel.

Vrtoglavica in pritisk v glavi: je to znak visokega tlaka?

Veliko ljudi opisuje občutek, da imajo »pritisk v glavi«. Ob tem hitro pomislijo na visok krvni tlak, vendar povezava ni vedno neposredna. Pritisk v glavi se lahko pojavi zaradi napetosti, stresa, težav s sinusi, migrene, težav z vratno hrbtenico, slabega spanca ali tesnobe. Lahko pa se pojavi tudi ob izrazito povišanem krvnem tlaku. Posebej resno je, če se ob visokih vrednostih pojavijo hud glavobol, motnje vida, bolečina v prsih, težko dihanje, zmedenost ali nevrološki znaki. Takrat ni dovolj, da človek popije kozarec vode in čaka, ali bo minilo. Če so simptomi močni, nenadni ali drugačni kot običajno, je treba poiskati nujno medicinsko pomoč.

Najpogostejši vzroki za vrtoglavico ob nihanju pritiska

Vrtoglavica in pritisk se lahko pojavita zaradi zelo različnih razlogov. Pogost vzrok je dehidracija. Če človek premalo pije, se poti, ima drisko, bruha ali je dolgo na vročini, se lahko količina tekočine v telesu zmanjša, krvni tlak pade, posledica pa je omotica. Pogost vzrok je tudi premalo hrane. Če krvni sladkor pade, se lahko pojavijo tresenje, slabost, šibkost, potenje in občutek, da se bo človek zgrudil.

Tretji pogost vzrok so zdravila. Nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka, odvajanje vode, pomirjevala ali zdravila za srce lahko vplivajo na tlak in ravnotežje. Med pogostimi vzroki so tudi slabokrvnost, motnje srčnega ritma, težave s ščitnico, okužbe, virusna obolenja, težave z notranjim ušesom, vratna hrbtenica, stres, tesnoba in panični napadi. Prav zato je pomembno, da težave ne pripišemo takoj samo pritisku, ampak pogledamo celotno sliko.

Vrtoglavica ni vedno posledica pritiska

Čeprav ljudje pogosto povežejo vrtoglavico in pritisk, pritisk ni vedno glavni krivec. Prava vrtoglavica, pri kateri ima človek občutek, da se prostor vrti okoli njega, je pogosto povezana z ravnotežnim organom v notranjem ušesu. Lahko se sproži ob obračanju glave, vstajanju iz postelje ali ležanju na določeni strani.

Po drugi strani je omotica, pri kateri ima človek občutek prazne glave, slabosti ali skorajšnje omedlevice, pogosteje povezana s krvnim tlakom, krvnim sladkorjem, dehidracijo ali srcem. Pri zdravniku je zato zelo pomembno čim bolj natančno opisati občutek. Se vrti prostor? Se vam temni pred očmi? Vas vleče v eno stran? Se pojavi slabost? Imate šumenje v ušesih? Se težava pojavi ob vstajanju ali ob obračanju glave? Ti podatki lahko zelo pomagajo pri iskanju pravega vzroka.

Kaj lahko naredite doma, ko se pojavita vrtoglavica in pritisk?

Če se pojavi vrtoglavica in pritisk ni izmerjen, je prvi korak varnost. Usedite se ali lezite, da ne padete. Če stojite, ne nadaljujte z delom, vožnjo ali hojo po stopnicah. Počakajte nekaj minut, počasi dihajte in opazujte, ali se stanje umirja. Če sumite, da ste premalo pili, popijte vodo.

Če niste jedli več ur, pojejte nekaj lahkega. Če imate merilnik tlaka, si tlak izmerite po nekaj minutah mirovanja, ne takoj po paniki, hoji po stopnicah ali fizičnem naporu. Meritev ponovite po nekaj minutah in si vrednosti zapišite. Koristno je zapisati tudi uro, okoliščine, zdravila, količino tekočine, kavo, alkohol, stres in to, ali ste pred tem hitro vstali. Ena sama meritev še ne pove vsega. Pri ponavljajočih se težavah je veliko bolj uporaben dnevnik meritev kot panično merjenje vsako minuto.

Kako pravilno meriti pritisk, ko se vam vrti?

Pri temi vrtoglavica in pritisk je pravilno merjenje zelo pomembno. Merilnik naj bo zanesljiv, manšeta naj bo primerne velikosti, roka naj bo podprta, telo pa naj bo nekaj minut v mirovanju. Če tlak merite takoj po tem, ko ste tekli po stanovanju, se prestrašili ali ravno vstali iz postelje, lahko dobite vrednost, ki ne pokaže realnega stanja.

Pri sumu na padec tlaka ob vstajanju je koristno, da si tlak izmerite sede ali leže, nato pa še po vstajanju, vendar to počnite varno. Če imate občutek, da bi lahko omedleli, naj bo ob vas druga oseba. Če opazite izrazite padce, ponavljajočo vrtoglavico ali skorajšnje omedlevice, je to pomemben podatek za zdravnika. Odmerkov zdravil za pritisk ne spreminjajte sami. Če sumite, da vam zdravilo preveč znižuje tlak ali povzroča vrtoglavico, se posvetujte z zdravnikom.

Kdaj je vrtoglavica lahko znak za alarm?

Vrtoglavica je lahko nenevarna, lahko pa je tudi opozorilo. Posebej resno jo je treba jemati, če se pojavi nenadoma in močno, če se ji pridružijo bolečina v prsih, težko dihanje, motnje govora, povešen ustni kot, šibkost ali mravljinčenje ene strani telesa, nenaden hud glavobol, zmedenost, izguba zavesti, dvojni vid, motnje hoje ali bruhanje, ki ne poneha.

To so znaki, pri katerih ni pametno čakati na domače nasvete. Takrat je treba poiskati nujno medicinsko pomoč. Prav tako je potreben hiter pregled, če se vrtoglavica pojavi po poškodbi glave, če je človek omedlel, če ima znano srčno bolezen, če ima zelo nenavadne meritve krvnega tlaka ali če so simptomi drugačni kot običajno.

Vrtoglavica in visok pritisk: kdaj ne smete čakati?

Visok krvni tlak je zahrbten zato, ker marsikdo čaka na simptome. A simptomi niso zanesljiv pokazatelj. Človek ima lahko visok tlak leta in tega sploh ne ve. Zato so redne meritve pomembne, posebej pri ljudeh s prekomerno telesno težo, družinsko obremenjenostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic, stresnim življenjem, kajenjem ali premalo gibanja.

Če se ob visokem pritisku pojavijo še hud glavobol, motnje vida, bolečina v prsih, težko dihanje, zmedenost ali nevrološki znaki, to ni trenutek za čakanje. Vrtoglavica in pritisk sta v takem primeru lahko del širše in nevarnejše slike, zato je potrebna hitra zdravniška presoja.

Vrtoglavica in nizek pritisk: kdaj je težava resna?

Nizek pritisk sam po sebi pri nekaterih ljudeh ni nevaren, posebej če nimajo težav. Nekateri imajo naravno nižje vrednosti in normalno živijo. Težava nastane, ko se ob nizkem pritisku pojavijo simptomi: omedlevica, močna šibkost, zmedenost, hladen pot, bledica, hitro bitje srca, bolečina v prsih ali težko dihanje.

Posebej nevarno je, če nizek tlak nastane zaradi krvavitve, hude okužbe, dehidracije, srčnih težav ali alergijske reakcije. Pri starejših je treba ponavljajoče padce tlaka obravnavati resno, ker lahko vodijo v padce in poškodbe. Če se vam pogosto vrti, ko vstanete, tega ni dobro ignorirati mesece. Morda je rešitev preprosta, morda pa je treba preveriti zdravila, kri, srce ali druge vzroke.

Kaj bo zdravnik vprašal, če pridete zaradi vrtoglavice in pritiska?

Če greste k zdravniku zaradi težave vrtoglavica in pritisk, bo zelo pomagalo, če boste znali opisati vzorec. Kdaj se začne? Zjutraj, po jedi, ob vstajanju, med hojo, ob stresu, pri obračanju glave? Koliko časa traja? Nekaj sekund, minut ali ur? Se prostor vrti ali ste samo omotični? Ste kdaj omedleli? Kakšne so meritve tlaka?

Jemljete zdravila za pritisk, srce, odvajanje vode, tesnobo ali spanje? Ste v zadnjem času premalo pili, imeli drisko, bruhanje ali vročino? Imate šumenje v ušesih, izgubo sluha, glavobol, bolečine v prsih ali motnje vida? Od teh odgovorov je odvisno, ali bo zdravnik najprej pomislil na tlak, srce, notranje uho, slabokrvnost, nevrološko težavo ali kaj drugega.

Pripravil: I.M.

Vir: Vizita.si, Facebook, Omrežje X