NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Reberšek brez zavor nad Sukičevo: »Ne mi pošiljati lupčkov, sram vas je lahko!« (VIDEO)

V državnem zboru je znova završalo med poslancem NSi Aleksandrom Reberškom in poslanko Levice Natašo Sukič. Tema, ki je že pred dnevi dvignila temperaturo v parlamentu, se očitno ni polegla – njegov nekdanji s. p., delo na trgu, javni denar in vprašanje, kdo v politiki sploh razume življenje ljudi, ki morajo vsak mesec poskrbeti za plače, stroške in obstanek.

Spor, ki očitno še ni končan

Že pred nekaj dnevi je bilo v državnem zboru med Aleksandrom Reberškom in Natašo Sukič zelo vroče. Razprava se je takrat vrtela okoli njegovega nekdanjega samostojnega podjetništva, očitkov o poslovanju in širšega vprašanja, kdo ima pravico drugim pridigati o gospodarstvu, če sam nikoli ni zares občutil pritiska trga. A namesto da bi se napetosti umirile, je zdaj ponovno počilo. Reberšek je v novem nastopu ostro odgovoril na očitke in poudaril, da je 15 let delal v gostinstvu, kjer po njegovih besedah ni prostora za prazne parole. Tam je treba vsak mesec plačati zaposlene, stroške, davke in dobavitelje. »Gostinstvo je trg, posel, skrb za plače, zaposlene, stroške in vse dajatve,« je dejal ter dal jasno vedeti, da se s tem ne more primerjati nekdo, ki nikoli ni nosil odgovornosti za plačilne liste.

»Ne morete se primerjati z mano«

Najostrejši del govora je bil namenjen prav Nataši Sukič. Reberšek ji je očital, da se ukvarja z njegovim s. p.-jem, medtem ko naj bi bilo društvo, s katerim jo je povezal, prejemnik visokih zneskov javnega denarja. Pri tem je omenjal 700 tisoč evrov javnih sredstev in ji neposredno zabrusil: »Ne morete se primerjati z mano.« V nadaljevanju je Levici očital še politično dvoličnost. Po njegovem naj bi na eni strani govorili o boju proti kapitalizmu, na drugi strani pa izkoriščali vse, kar ponuja država. Uporabil je izraz »kaviar socializem«, ki v politični razpravi vedno zadene naravnost v jedro očitka: eno govoriti, drugo živeti.

Od s. p.-ja do očitkov o državnem denarju

Reberšek je razpravo razširil tudi na Zorana Jankovića in Roberta Goloba ter jima očital, da naj bi državo obravnavala kot nekakšen družinski posel. Ob tem je poudaril, da je sam vrnil 80 tisoč evrov bančnega kredita, medtem ko je pri Jankoviću omenil 9,5 milijona evrov dolga. Njegovo sporočilo je bilo jasno in ostro: ljudje, ki delajo, ustvarjajo in nosijo odgovornost, morajo biti nagrajeni. Tisti, ki živijo od javnega denarja, pa po njegovem ne morejo drugim pridigati o pravičnosti, delu in ekonomiji.

Ko osebni spor preraste v širši politični obračun

Na koncu je Reberšek udaril še po delu nevladnih organizacij. Dejal je, da je treba določenim organizacijam »pipice zapreti«, saj naj bi nekatere po njegovem mnenju predvsem črpale davkoplačevalski denar. Prav tu se razprava iz osebnega spora med dvema poslancema spremeni v širše politično vprašanje: kdo v tej državi ustvarja in kdo porablja? Spor med Reberškom in Sukičevo se tako očitno ne umirja. Nasprotno, iz dneva v dan dobiva ostrejše tone. In če je bilo pred nekaj dnevi vroče, je zdaj jasno, da se je vse skupaj samo še stopnjevalo.

Reberšek nad poslanko Levice, prebral je njen življenjepis: Denar ne raste na drevesu. Razen, če si urednica Lezbomanije … (VIDEO)

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Iz Trsta prihajajo grozljivi posnetki: tolpe se na ulicah spopadajo z mačetami, domačini si ne upajo iz svojih stanovanj (VIDEO)

Trst, mesto tik ob slovenski meji, pretresajo nasilni ulični obračuni med skupinami mladih oziroma tolpami. Po ulicah se širijo prizori, ki jih je težko gledati: udarci, panika, poškodovani, noži, palice, steklo, na posnetkih z družbenih omrežij pa naj bi bile vidne tudi mačete. Med domačini se medtem širi strah – mnogi zvečer raje ostajajo za zaprtimi vrati.

Ko se ulica spremeni v prizorišče obračuna

Trst se v zadnjih tednih vse pogosteje pojavlja v poročilih zaradi nasilnih spopadov med skupinami mladih. Italijanski medij Trieste All News je poročal o množičnem pretepu med Piazza Venezia in Via del Lazzaretto Vecchio, kjer naj bi se spopadlo približno 40 mladih, poškodovanih pa je bilo okoli deset ljudi. Med obračunom naj bi leteli udarci, uporabljeni naj bi bili tudi kosi stekla in dražilni sprej.

Toda najbolj zgroženi so ljudje ob posnetkih, ki krožijo po družbenih omrežjih. Na njih se govori tudi o mačetah. In prav ta podoba najbolj zareže: to niso več prizori običajnega pretepa, ampak občutek uličnega kaosa, v katerem se skupine ne ustavijo pri pestih. Noži, palice, steklo, mačete – vse skupaj ustvarja podobo mesta, kjer se varnost na določenih točkah lomi pred očmi prebivalcev.

Domačini zvečer raje ostajajo za zaprtimi vrati

Najbolj zaskrbljujoč ni le sam posnetek nasilja, ampak občutek, ki se širi med ljudmi. Domačini po takšnih prizorih vse pogosteje govorijo o strahu pred večernim izhodom. Ulice, ki so bile še pred kratkim del vsakdanjega mestnega utripa, se ob mraku za nekatere spreminjajo v območja, ki se jim je bolje izogniti.

Ko ljudje zvečer ne gredo več mirno iz stanovanja, ko se sprašujejo, po kateri ulici je še varno hoditi, ko starši premislijo, ali naj otrok sploh še sam domov, potem ne govorimo več o posameznem izgredu. Govorimo o razpadu občutka varnosti. In prav ta občutek je najtežje obnoviti.

Tolpe, ki jih mesto očitno ne more več spregledati

Il Piccolo je ob poročanju o zadnjem množičnem pretepu zapisal, da so nekatera območja Trsta že dlje časa teren spopadov med skupinami tako imenovanih “maranza”, posebej pa omenja Piazza Perugino, Roiano in javni vrt De Tomassini. To pomeni, da ne gre le za en sam izbruh nasilja, ki bi ga lahko hitro pozabili, ampak za pojav, ki se ponavlja in vse bolj vznemirja mesto.

Zaskrbljenost še povečujejo incidenti z noži. ANSA je aprila poročala o pretepu v Trstu, v katerem sta bili dve osebi zabodeni, dogodek pa se je zgodil na območju Piazza Libertà pri železniški postaji. Le mesec pozneje je ANSA poročala še o približno 20-letnem afganistanskem državljanu, ki je bil na istem območju hudo poškodovan po napadu z nožem.

Mesto tik ob Sloveniji, prizori pa kot iz drugega sveta

Za Slovence Trst ni tuje, oddaljeno mesto. Je bližina. Je kava, nakupi, sprehod ob morju. Prav zato takšni prizori toliko bolj zabolijo. Ko se po ulicah mesta ob meji vrstijo obračuni med tolpami, ko se govori o nožih, palicah in mačetah, to ni več samo lokalna italijanska novica. To je opozorilo, ki ga slišimo tudi pri nas.

Ljudje ne potrebujejo razlag, ampak varnost

Trst zdaj potrebuje odločen odgovor oblasti. Če se skupine zbirajo, spopadajo in ustrahujejo ljudi, mora policija pokazati, da ulica ne pripada tolpam. Ker ko se enkrat v mesto naseli občutek, da se je nekaterim ulicam po temi bolje izogniti, je škoda že narejena. Strah ne potrebuje veliko prostora. Dovolj je nekaj posnetkov, nekaj krikov in občutek, da red popušča.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

»Bolj so moji, kot če bi imela svoje« Ganljiva izpoved Darke, ki je sedmim otrokom postala mama, ko so jo najbolj potrebovali (VIDEO)

Včasih junaki ne stojijo na odrih in ne iščejo aplavza. Včasih sedijo za domačo mizo, z mehkim glasom pripovedujejo o življenju – in razkrijejo, da so sedmim otrokom dali nekaj najdragocenejšega: dom.

Ko dobrota ne potrebuje velikih besed

Slovenijo je ganila izpoved rejnice Darke, ki je skupaj z možem pod svojo streho sprejela kar sedem otrok. Njena zgodba je prišla v javnost ob dobrodelni akciji Dežela junakov, v kateri bo letos osrednjo vlogo prevzel Cene Prevc. Ta je Darko obiskal in z njo spregovoril o življenju, ki ga ni izbrala zato, ker bi bilo lahko, temveč zato, ker je čutila, da lahko nekomu spremeni svet. »To je bil zame najboljši posel na svetu, ki sem ga lahko naredila,« je ganjeno povedala Darka. Besede, preproste, a močne, so se hitro dotaknile številnih gledalcev in komentatorjev. Ker za njimi ni bilo patetike. Bila je resnica.

Sedem otrok, ena streha in srce, ki ni štelo

Darka in njen mož svojih otrok nista mogla imeti. Ko so jima predstavili možnost rejništva, se je pred njima odprla pot, ki je sprva morda delovala negotovo, a se je spremenila v največje življenjsko poslanstvo. Pod njuno streho je prišlo sedem otrok. Ne kot številka. Ne kot »primeri«. Prišli so kot otroci, ki so potrebovali varnost, objem, potrpežljivost in občutek, da nekje pripadajo. Darka je v posnetku povedala, da so to bolj »njeni otroci, kot če bi imela svoje«. Prav ta stavek je mnoge najbolj zadel. Ker pokaže, da družina ni vedno stvar krvi. Včasih jo ustvarijo vztrajnost, ljubezen in vsakodnevne male odločitve, da nekomu stojiš ob strani tudi takrat, ko je težko.

Cene Prevc letos na poti dobrote

Dobrodelna akcija Dežela junakov se bo uradno začela v sredo, 27. maja, ob 9. uri. Cene Prevc bo na kvadrociklu pedala pognal izpred Osnovne šole Železniki, kjer so prve šolske korake začeli tudi otroci družine Prevc. Na Radiu 1 so ob tem zapisali, da nevidni junaki niso ljudje, ki iščejo pozornost. So tisti, ki tiho pomagajo, rešujejo, učijo in puščajo sledi v življenjih drugih. Darka je prav takšna junakinja. Tiha, srčna, a z življenjem, ki govori glasneje od mnogih velikih besed.

Ko rejnica postane mama tudi staršem

Darka je Cenetu zaupala tudi, da imajo nekateri otroci še vedno stik z biološkimi starši. A njena vloga se ni ustavila pri otrocih. Postala je opora tudi njihovim staršem. Ena od mamic je ob smrti Darkinega moža povedala, da je izgubila očeta, a da ji še vedno ostaja mama – Darka. In morda je prav v tem največja moč te zgodbe. Ni le zgodba o rejništvu. Je zgodba o tem, kako lahko človek drugemu postane dom. Tudi takrat, ko življenje ne gre po načrtih. Morda prav takrat najbolj.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Radio1

Jelka Godec v oddaji Tarča: Levica se je pritožbam desnice posmehovala, zdaj pa sami kričijo o volilnih nepravilnostih: »Danes trdijo, da je prišlo do vplivanja« (VIDEO)

V oddaji Tarča je Jelka Godec ostro komentirala zadnje politično dogajanje, pritožbe glede volitev in vlogo ustavnega sodišča. Po njenih besedah naj bi se levica nekoč posmehovala opozorilom o nepravilnostih, danes pa naj bi sama iskala poti, kako preprečiti oblikovanje nove vlade.

V Tarči odprla vprašanje volitev in pritožb

V politično razgreti oddaji Tarča je Jelka Godec opozorila, da so v SDS že po volitvah govorili o domnevnih nepravilnostih in kršitvah volilne pravice. Med drugim je omenila nezakonita volišča, nezakonito imenovane volilne komisije, težave z glasovnicami iz tujine in primere, ko naj nekateri volivci v tujini glasovnic ne bi prejeli pravočasno. Po njenih besedah so bili takrat deležni posmeha. “Takrat so se vsi člani koalicije in drugi posmehovali temu, ko smo vlagali pritožbe na državno volilno komisijo,” je dejala v oddaji. Ob tem je poudarila, da so pritožbe vlagali po zakonu o volitvah v državni zbor.

Očitek Golobu: »Rekel je, da bodo naredili vse«

Godec je v Tarči spomnila tudi na izjave Roberta Goloba iz aprila, ko je ta govoril o oblikovanju četrte Janševe vlade. Po njenih besedah je Golob dejal, da bodo naredili vse, da do nje ne bi prišlo. “Robert Golob je nekje v aprilu dejal, da bodo naredili vse, da ne bo prišlo do četrte Janševe vlade. Torej delajo vse,” je bila ostra Godec. Njena poanta je jasna: po njenem mnenju gre zdaj za politični pritisk, ne le za pravno vprašanje.

Dan pred odločanjem – naključje ali politična taktika?

Najbolj pomenljiv se ji zdi trenutek, v katerem se vse dogaja. “Zanimivo, točno dan pred izvolitvijo predsednika vlade v državnem zboru,” je opozorila. Prav zato se v njenem nastopu čuti očitek, da del politike poskuša rezultat volitev in razmerja moči v parlamentu prestaviti na drugo bojišče – pred ustavne sodnike. V ozadju je seveda odločanje o novi vladi, zato imajo njene besede še večjo težo. Ne govorijo več le o pravnih postopkih, ampak tudi o političnem živčnem boju, ki se stopnjuje iz dneva v dan.

»Jaz se ne spomnim, da bi nevladniki protestirali«

Godec je bila ostra tudi do nevladnega prostora. Spomnila je na afere, ki so v zadnjih letih razburjale del javnosti, od kanala C0 do očitkov o korupciji. “Jaz se ne spomnim, da bi nevladniki kadarkoli protestirali proti gospodu 10 %, proti kanalu C0, proti tej korupciji, ki je bila v videoposnetkih,” je dejala. S tem je odprla vprašanje dvojnih meril. Kdaj se civilna družba oglasi? In kdaj molči? Prav ta očitek je bil eden najbolj ostrih delov njenega nastopa, saj je neposredno meril v občutek, da se javni pritisk pogosto pojavi selektivno – takrat, ko ustreza eni politični strani.

Politična rana, ki se še ni zaprla

Najmočnejši stavek njenega nastopa pa je bil kratek: “Ljudje niso neumni.” V njem je zajeta jeza dela politike in volivcev, ki menijo, da se pravila razlagajo različno – odvisno od tega, komu koristijo. V tem trenutku ne gre več samo za Janšo, Goloba ali eno oddajo. Gre za zaupanje v volitve, institucije in občutek, da morajo za vse veljati ista pravila. Če tega občutka ne bo, bo politična rana ostala odprta še dolgo po tem, ko bo nova vlada že sedela za mizo.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Zakaj levica tako ostro nasprotuje testiranju funkcionarjev na droge? Urška Klakočar Zupančič: ” To je poseg v zasebnost!” (VIDEO)

Nova koalicijska pogodba prinaša predlog, ki je hitro zarezal v politični prostor: redno letno testiranje državnih funkcionarjev na droge. Medtem ko del javnosti ukrep vidi kot logičen korak k večji odgovornosti, je odziv Urške Klakočar Zupančič sprožil očitke o dvojnih merilih.

En stavek v pogodbi, velika politična eksplozija

V novi koalicijski pogodbi za mandat 2026–2030 je zapisano, da bi država uzakonila redno letno testiranje na droge za funkcionarje funkcionarskega plačnega stebra na državni ravni. Na prvi pogled gre za tehničen ukrep, a v resnici odpira eno najbolj občutljivih vprašanj slovenske politike: koliko nadzora so pripravljeni sprejeti tisti, ki vsak dan odločajo o življenju državljanov?

Za številne ljudi takšno testiranje ne bi bilo nič nenavadnega. V določenih poklicih, kjer gre za varnost, odgovornost ali zaupanje, so preverjanja že dolgo del realnosti. Zato se marsikomu zdi logično vprašanje: če lahko država od navadnega človeka zahteva dokazovanje zanesljivosti, zakaj bi bili iz tega izvzeti ravno funkcionarji?

Urška Klakočar Zupančič opozarja na zasebnost, a tu se začne nelagodje

Med tistimi, ki so predlog problematizirali, je tudi Urška Klakočar Zupančič. Po njenem naj bi šlo za vprašanje posega v zasebnost. Ta pomislek seveda ni nepomemben. Vsak ukrep mora biti zakonit, sorazmeren in izveden brez poniževanja ali političnih zlorab.

A njen odziv kljub temu pušča grenak priokus. Ko država nadzoruje državljane, je to pogosto predstavljeno kot red, odgovornost in varnost. Ko bi podobno preverjanje veljalo za funkcionarje, pa se nenadoma v ospredje postavi zasebnost. In prav tukaj se pri mnogih ljudeh prižge rdeča luč.

Politik na visoki funkciji ni več samo zasebnik. Ima moč, vpliv, dostop do informacij in odgovornost za odločitve, ki se dotikajo celotne države. Zato javnost upravičeno pričakuje višja merila.

Vprašanje, ki ga bo težko utišati

Nihče ne trdi, da je kdo kriv česarkoli. Toda če bi bilo testiranje enako za vse funkcionarje, jasno zakonsko urejeno in strokovno izvedeno, se postavlja preprosto vprašanje: zakaj tak odpor?

Prav ta odziv bi lahko delu javnosti deloval kot še en dokaz, da politika rada postavlja pravila drugim, zase pa hitro najde izjeme. In to je nevaren vtis. Ljudje že dolgo čutijo, da morajo sami dokazovati skoraj vse, medtem ko se politični vrh pogosto sklicuje na posebne okoliščine.

Zaupanje se ne gradi z izjemami

Predlog testiranja funkcionarjev na droge bo zagotovo odprl razpravo o zasebnosti, pravicah in mejah nadzora. Toda če želi politika ponovno pridobiti zaupanje ljudi, bo morala razumeti nekaj preprostega: javna funkcija ni privilegij, ampak odgovornost.

In ko se funkcionarji ob prvem resnejšem preverjanju začnejo sklicevati na zasebnost, se med ljudmi hitro rodi vprašanje, ki ga nobena politična razlaga ne bo zlahka utišala: če nimajo česa skrivati, zakaj jih tak ukrep tako zelo moti?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Ko je Kongresni trg utihnil: maturanti so Leni namenili minuto, ob kateri je zajokala tudi Ljubljana (FOTO)

Na Kongresnem trgu bi moral danes odmevati le mladostni smeh, glasba in ritem maturantske četvorke. A sredi praznovanja se je zgodil trenutek, ki je Ljubljano ganil do solz: maturanti so obstali in se z minuto tišine poklonili 17-letni Leni.

Ko je trg, poln mladih, nenadoma utihnil

Današnja Parada ljubljanskih maturantov je bila letos drugačna. Kongresni trg je bil poln mladih, nasmehov, objemov in tiste posebne energije, ki spremlja konec srednješolskih let. A med veseljem je visela tudi tiha bolečina. Maturanti so namreč za trenutek prekinili dogajanje in se z minuto molka poklonili 17-letni Leni, dijakinji Gimnazije Poljane, ki je v petek tragično umrla v prometni nesreči v središču Ljubljane. Na trgu je za hip izginil običajen vrvež. Ni bilo glasbe, ni bilo vzklikov. Bila je samo tišina. In v njej spomin.

Gesta, ki je povedala več kot besede

Prav ta trenutek je najbolj zaznamoval letošnjo četvorko. Mnogi so na družbenih omrežjih zapisali, da so maturanti s tem pokazali zrelost, spoštovanje in srce. Generacija, ki jo odrasli včasih prehitro označijo za brezbrižno, je danes pokazala ravno nasprotno: da zna čutiti, obstati in se pokloniti življenju, ki se je končalo mnogo prezgodaj. Ganljiv prizor je odmeval daleč prek Ljubljane. Ljudje so pisali, da Slovenija mladim ploska ne le zaradi plesa, ampak zaradi tišine. Zaradi tiste minute, v kateri je množica dijakov pokazala, da veselje in žalost lahko stojita druga ob drugi.

Minuta molka med plesom četvorke; vir: Sašo Rakić
Minuta molka med plesom četvorke; vir: Sašo Rakić

Tragedija, ki je pretresla Ljubljano in šolsko skupnost

Lena je življenje izgubila na križišču Poljanske in Kopitarjeve ulice, kjer je vanjo na prehodu za pešce trčil mestni avtobus. Okoliščine nesreče policija še preiskuje, zato dokončnih odgovorov še ni. A bolečina je že zdaj neizmerna. Pretreseni so njeni najbližji, sošolci, prijatelji, profesorji in celotna skupnost Gimnazije Poljane. Na šoli so se od svoje dijakinje poslovili s pretresljivim verzom Srečka Kosovela: »O, saj ni … smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka.« Besede, ki so danes na Kongresnem trgu dobile še globlji pomen.

Dan, ko je mladost pokazala svoje največje srce

Maturantska četvorka je običajno praznik mladosti. Dan smeha, fotografij, plesa in prijateljstev. Letos pa je postala tudi dan spomina. In morda prav zato bo ostala še bolj zapisana v ljubljanski spomin. Ker so mladi sredi svojega praznika našli prostor za nekoga, ki tega dne ni mogla biti z njimi. Ker so pokazali, da se tudi v najbolj glasnih trenutkih življenja lahko ustavimo, sklonimo glavo in začutimo drugega. In ker je včasih najmočnejši aplavz prav tišina.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Ljubljanainfo, Sašo Rakić

Smrt mlade peške odpira resno vprašanje: so ljubljanske zebre narisane tako, da ogrožajo ljudi? – oglasil se je bivši minister (FOTO)

Tragična smrt mlajše peške v Ljubljani je odprla razpravo, ki presega eno samo nesrečo. Žiga Turk opozarja na postavitev prehodov za pešce, nemške smernice pa kažejo, da pri zebrastih prehodih ne gre le za barvo na asfaltu, ampak za vidnost, čas reakcije in prostor, ki lahko odloča o življenju.

Tragedija, ki je mesto ustavila

V Ljubljani je 15. maja 2026 odjeknila vest, ki jo je težko prebrati brez cmoka v grlu. V križišču Poljanske ceste in Kopitarjeve ulice je v prometni nesreči umrla mlajša peška. Po dosedanjih ugotovitvah policije je prečkala vozišče na prehodu za pešce, ko je vanjo trčil 48-letni voznik avtobusa. Policija je opravila ogled kraja, pri tem pa sta sodelovali tudi preiskovalna sodnica in državna tožilka.

Žiga Turk: pešec ne sme vozniku priti “izza hrbta”

Na omrežju X je Žiga Turk opozoril na problem, ki ga marsikdo v prometu čuti, a ga redko ubesedi. Po njegovem mnenju bi morali biti prehodi za pešce ob križiščih postavljeni tako, da voznik, ki zavija, pešca vidi pred seboj, ne pa šele v trenutku, ko mu ta pride iz strani oziroma “izza hrbta”. Njegova poanta ni nepomembna. Voznik avtobusa ali tovornjaka v križišču ne spremlja samo ene stvari. Gleda semafor, promet pred seboj, nasproti vozeča vozila, kolesarje, pešce, robnike, ogledala, mrtve kote. Če je prehod za pešce postavljen tik ob liniji zavijanja, lahko voznik pešca zazna zelo pozno. V prometu pa “pozno” včasih pomeni prepozno.

Nemške smernice govorijo o preglednosti, ne o naključju

Turk zdaj opozarja še na nemške predpise oziroma smernice, ki pri urejanju zebrastih prehodov poudarjajo preglednost in ustrezen odmik. Po njegovih besedah naj bi bil prehod za pešce praviloma postavljen nekaj metrov stran od križajoče se ceste, da imajo vozniki, ki zavijajo, boljši pregled nad pešci, čakajoča vozila pa ne ovirajo prometa v križišču. Nemške smernice za ureditev in opremo prehodov za pešce poudarjajo, da morajo biti prehodi pravočasno prepoznavni in da mora biti zagotovljena zadostna vidnost med voznikom in pešcem. Če preglednost zmanjšujejo parkirana vozila, drevesa, ograje ali druge ovire, je treba po smernicah zagotoviti dodatne ukrepe, denimo bolj izpostavljene čakalne površine oziroma ureditev, ki pešca naredi vidnega.

Ljubljanske “dobre prakse” pod povečevalnim steklom

Turk ob tem opozarja, da se v ljubljanskih dokumentih, ki svetujejo, kako urejati prometni prostor v mestu, po njegovih besedah najdejo tudi primeri “dobrih praks”, kjer prehod za pešce nima takšnega umika. To je občutljiva trditev, ki bi jo morali pristojni vzeti resno, ne pa jo odpraviti kot še eno spletno polemiko. Mesta danes pogosto želijo biti prijazna pešcem. To je dobro. Več pločnikov, več varnih prehodov, manj hitrosti, več javnega prostora. Toda prijaznost pešcem se ne meri samo s tem, da na cesto narišemo zebro. Meri se s tem, ali je ta zebra postavljena tako, da jo voznik pravočasno vidi, da pešec ne stoji v mrtvem kotu in da križišče ne proizvaja nevarnih presenečenj.

Krivda je eno, sistemska odgovornost nekaj drugega

Pomembno je poudariti: razprava o postavitvi prehodov za pešce ne pomeni, da se vnaprej določa krivca za konkretno nesrečo. To bodo ugotavljali pristojni organi. Toda prometna varnost ne sme čakati samo na kazenske postopke. Tudi če se v posameznem primeru ugotovi napaka voznika, pešca, signalizacije ali česa tretjega, ostaja širše vprašanje: ali lahko infrastruktura zmanjša možnost, da do takšnih trenutkov sploh pride? To je razlika med iskanjem krivde in iskanjem rešitev. Krivda gleda nazaj. Rešitve gledajo naprej.

Pešec ima prednost, a najprej mora biti viden

V javnosti pogosto slišimo stavek: “Pešec ima na prehodu prednost.” Res je. A ta stavek sam po sebi ne reši vsega. Prednost ne pomaga veliko, če voznik pešca opazi prepozno. Prednost ne ustavi avtobusa v delčku sekunde. Prednost ne izbriše mrtvega kota. Zato so dobra križišča tista, kjer pravila niso odvisna od idealnega vedenja vseh udeležencev. Dobra križišča dopuščajo človeške napake, jih predvidijo in jih ublažijo. Dober prehod za pešce ni samo tam, kjer je pešcu najkrajše prečkati cesto, ampak tam, kjer ga voznik lahko pravočasno vidi in kjer pešec razume, od kod prihaja nevarnost.

Vprašanje za Ljubljano: koliko nevarnih točk še poznamo, pa jih ne vidimo?

Po takšni tragediji bi bilo najlažje reči, da se je zgodilo nekaj groznega, izraziti sožalje in čez nekaj dni nadaljevati kot prej. A prav to bi bila največja napaka. Ljubljana in druga slovenska mesta bi morala pregledati najbolj obremenjena križišča, predvsem tista, kjer avtobusi in tovorna vozila zavijajo čez prehode za pešce. Treba bi bilo pogledati, kje pešci voznikom prihajajo iz mrtvih kotov, kje so zebre tik za zavojem, kje semaforji ustvarjajo lažen občutek varnosti in kje bi že majhen premik prehoda, boljša talna označba, drugačna signalizacija ali fizična ureditev čakalne površine lahko zmanjšala tveganje. Ker na koncu ne gre za polemiko med enim politikom, mestom in projektanti. Gre za nekaj precej bolj osnovnega. Za vprašanje, ali se bo otrok, dijakinja, starejša gospa ali kdorkoli od nas varno vrnil domov. Črte na cesti niso nedolžne. Včasih vodijo. Včasih opozarjajo. Včasih pa, če so postavljene slabo, ustvarijo nevarnost, ki jo opazimo šele takrat, ko je že prepozno.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Janša na pragu četrte vlade: koalicijski dogovor podpisan tik pred odločilnim glasovanjem

V državnem zboru je danes padel pomemben podpis, ki lahko odpre vrata novi vladi. SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus so podpisali koalicijsko pogodbo, Janez Janša pa pred petkovim glasovanjem stopa v odločilne ure.

Podpis za zaprtimi vrati, sporočilo pa jasno

V slovenski politiki se je danes zgodil eden ključnih trenutkov po volitvah. Stranke SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus so podpisale koalicijsko pogodbo, s katero so tudi uradno zapečatile dogovor o oblikovanju nove desne koalicije. Podpis je v državnem zboru potekal za zaprtimi vrati, javnost pa zdaj čaka predvsem na vsebino sporazuma, ki naj bi jo stranke objavile še danes. Med glavnimi poudarki prihodnje koalicije so razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji, decentralizacija ter debirokratizacija. To so besede, ki se v politiki pogosto slišijo, a vprašanje je, kako hitro in kako odločno jih bo morebitna nova vlada znala preliti v konkretne ukrepe.

Janša z 48 podpisi pred petkovim glasovanjem

Podpis koalicijske pogodbe prihaja dan pred glasovanjem o mandatarskem kandidatu Janezu Janši. Njegovo kandidaturo so poleg poslancev strank prihodnje koalicije podprli tudi poslanci Resnice, čeprav ta formalno ostaja v opoziciji. Skupaj naj bi imel Janša 48 glasov, za izvolitev pa jih potrebuje najmanj 46. Če bo glasovanje v petek potekalo po pričakovanjih, bo Janša še četrtič v zgodovini države dobil mandat za sestavo vlade. To bi pomenilo velik politični preobrat po tednih negotovosti in pogajanj, v katerih je bilo jasno predvsem eno: brez dodatne podpore zunaj jedra koalicije večine ne bi bilo.

Janša na pragu četrte vlade: koalicijski dogovor podpisan tik pred odločilnim glasovanjem
Podpisniki koalicijske pogodbe; vir: STA

Resnica v opoziciji, a s pomembno vlogo

Posebno težo ima pri vsem skupaj prav vloga Resnice. Stranka naj ne bi vstopila v vlado, a naj bi s podporo pri mandatarskem glasovanju omogočila oblikovanje večine. Politično gledano je to položaj, ki lahko novi koaliciji pomaga pri rojstvu vlade, hkrati pa odpira vprašanje, kako stabilna bo ta podpora pri kasnejših zakonih. V ozadju zato ne gre samo za podpis pogodbe, ampak za začetek novega razmerja moči v državnem zboru. Koalicija ima številke, a šele prihodnji tedni bodo pokazali, ali ima tudi notranjo trdnost.

Zdaj prihaja najtežji del

Podpis pogodbe je pomemben korak, ni pa še konec politične zgodbe. Petkovo glasovanje bo prvi pravi preizkus discipline, enotnosti in zaupanja med partnerji. Če bo Janša izvoljen, se bo začela sestava ministrske ekipe, nato pa še zahtevnejši del: dokazati, da dogovor na papirju zdrži tudi pritisk vsakodnevne politike.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Državni zbor, Facebook

Tragičen konec iskalne akcije na Gorenjskem: pogrešano 68-letno osebo našli mrtvo

Gorenjski policisti so imeli v zadnjih 24 urah polne roke dela. Med 172 klici na številko 113 najbolj izstopa tragičen dogodek iz Škofje Loke, kjer so pogrešano 68-letno osebo po iskalni akciji našli mrtvo.

Večerni klic, ki se je končal z žalostno novico

Škofjeloški policisti so bili včeraj okoli 20.45 obveščeni, da na območju Škofje Loke pogrešajo 68-letno osebo. Stekla je iskalna akcija, v kateri niso sodelovali le policisti, temveč tudi gorski reševalci GRS Škofja Loka, gasilci več prostovoljnih gasilskih društev ter drugi pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč. Upanje, da bodo pogrešano osebo našli živo, se žal ni izpolnilo. Pogrešano osebo so v nadaljevanju iskalne akcije našli mrtvo. Policisti so po doslej zbranih obvestilih sporočili, da smrt ni posledica kaznivega ravnanja. O vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.

Za številkami so ljudje, ne le policijska statistika

Takšni dogodki vedno zarežejo globlje kot suhoparna statistika. Za številkami so ljudje, družine, svojci, skrb in tisti dolgi trenutki čakanja, ko nihče ne ve, kako se bo iskanje končalo. Gorenjski operativno-komunikacijski center je sicer v zadnjih 24 urah sprejel 172 klicev na številko 113, za posredovanje v interventnih dogodkih pa jih je bilo 51. Največ jih je bilo s področja prometne varnosti, sledili so dogodki s področja kriminalitete, javnega reda in miru ter drugi dogodki.

V Kranju vlomilec odnesel denar in nakit

Med dogodki s področja kriminalitete izstopa tudi vlom v stanovanje na območju Kranja. Policisti so bili o njem obveščeni včeraj nekaj po 16. uri. Storilec je nasilno vstopil v notranjost, odnesel denar in nakit ter lastnika oškodoval za več tisoč evrov. Policisti še zbirajo obvestila in bodo o vseh ugotovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo.

Na cestah poškodovana motorist in kolesar

Na cestah prav tako ni bilo mirno, a sta ta dogodka v primerjavi s tragično iskalno akcijo ostala v drugem planu. Kranjski policisti so obravnavali 49-letnega motorista, državljana Avstrije, ki je na relaciji Naklo–Podnart zapeljal s ceste in se lažje poškodoval. Reševalci so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Jesenice, policisti pa so mu izdali globo. Na gozdni cesti Stara Fužina–Planina Blato je padel še 31-letni kolesar, ki si je poškodoval roko. Pomagali so mu tudi reševalci GRS Bohinj, nato pa so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Policisti zoper njega vodijo prekrškovni postopek.

Dan, ki se je končal s težko novico

Za policiste, gasilce in reševalce je bil to še en naporen dan, poln klicev, posredovanj in hitrih odločitev. A za svojce pogrešane osebe je bil to predvsem dan, ki se je končal z najtežjo novico. Včasih se za eno samo vrstico v policijskem poročilu skriva zgodba, ki ne potrebuje veliko besed, da zaboli.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Kranj

Žreb je končan: to so dobitniki brezplačnih vstopnic za Vejžde Fest 2026

Na portalu NaDlani.si smo opravili žreb med vsemi sodelujočimi v nagradni igri za Vejžde Fest 2026. Pet srečnežev bo lahko v Sevnici uživalo v večeru glasbe, druženja in dobre energije – tudi ob nastopu legendarnega Plavega orkestra.

Žreb je odločil, kdo gre na Vejžde Fest

Na portalu NaDlani.si smo zaključili nagradno igro, v kateri smo med bralke in bralce razdelili brezplačne vstopnice za Vejžde Fest 2026. Prijave so potekale prek spletnega obrazca, odziv pa je pokazal, da je zanimanje za dogodek res veliko. Nič čudnega – Sevnico čaka večer, ki bo združil glasbo, zabavo in tisto posebno festivalsko energijo, zaradi katere se poletni dogodki še dolgo vtisnejo v spomin.

Po zaključku zbiranja prijav smo med vsemi sodelujočimi opravili naključni žreb. Tokrat je sreča izbrala pet imen, ki bodo prejela brezplačne vstopnice in si dogodek ogledala v živo.

Kdo so srečni izžrebanci?

Brezplačne vstopnice za Vejžde Fest 2026 prejmejo Tomi Ban, Kaja Korimšek, Danilo Jazbec, Martina Peterlin in Karmen Gačnik.

Iskrene čestitke vsem izžrebancem! Dobitniki bodo o prevzemu vstopnic oziroma nadaljnjih navodilih obveščeni prek kontaktnih podatkov, ki so jih navedli ob prijavi na nagradno igro. Za njih se zdaj zares začenja odštevanje do dogodka, ki bo v Sevnico privabil številne obiskovalce.

V Sevnico prihaja Plavi orkestar

Eden od vrhuncev Vejžde Festa 2026 bo zagotovo nastop legendarnega Plavega orkestra, skupine, ki je s svojimi uspešnicami zaznamovala več generacij. Njihove pesmi poznajo tako tisti, ki so z njimi odraščali, kot tudi mlajši poslušalci, ki so jih odkrili pozneje. Prav zato se obeta večer, kjer ne bo manjkalo petja, nostalgije in dobre volje. Takšni koncerti imajo posebno moč – ljudi za nekaj ur povežejo v skupen ritem, v znane refrene in v občutek, da je glasba še vedno eden najlepših razlogov za druženje.

Hvala vsem, ki ste sodelovali

Vsem, ki ste se prijavili na nagradno igro, se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Tokrat je žreb največ sreče prinesel petim izžrebancem, a novih priložnosti na portalu NaDlani.si zagotovo ne bo manjkalo.

Spremljajte nas še naprej, saj bomo tudi v prihodnjih tednih pripravljali zanimive vsebine za naše bralke in bralce.

Pripravil: I.M.

Vir: NaDlani.si