To soboto, 23. maja 2026, bo pred Športnim domom Sevnica odmeval eden največjih koncertnih večerov v zgodovini Posavja. Na Vejžde Fest prihajajo legendarni Plavi Orkestar, slovenska indie rock senzacija MRFY in energični Ember, v prodaji pa je ostalo manj kot 300 vstopnic.

Petnajst let tradicije, letos pa nekaj zares posebnega

Vejžde Fest, tradicionalni koncert, ki ljubitelje dobre glasbe v Sevnico privablja že 15 let, je v zadnjih letih prerasel v največji koncertni dogodek v Posavju. A letošnja izvedba bo imela še posebej močan pečat. Organizatorji napovedujejo večer, kakršnega na tem odru še ni bilo, saj v Sevnico prvič prihaja ena najbolj legendarnih skupin nekdanje skupne države – Plavi Orkestar. Ob njih bodo oder zatresli še MRFY in Ember, zato se obeta večer, ki bo povezal nostalgijo, mladostno energijo in pravi koncertni naboj.

Plavi Orkestar: pesmi, ki jih poznajo generacije

Plavi Orkestar velja za kultno pop-rock skupino, ki je prodala kar 5 milijonov plošč in nastopila na več kot 2500 koncertih. Njihove pesmi, med njimi Ako su to samo bile laži, Suada, Bolje biti pijan nego star in Goodbye Teens, so zaznamovale osemdeseta in devetdeseta leta ter ostale zapisane v spomin številnih generacij. Njihovi koncerti še danes povezujejo tiste, ki so ob teh skladbah odraščali, in mlajše poslušalce, ki njihov opus šele odkrivajo. Uspešnice Plavega Orkestra so še vedno del radijskih glasbenih oprem, nepogrešljive so na zabavah, zdaj pa jih bo mogoče doživeti v živo tudi v Sevnici.

Želite na največji koncertni večer v Posavju brezplačno? Izpolnite obrazec in sodelujte v nagradni igri za eno od petih vstopnic za Vejžde Fest 2026.

MRFY in Ember za novo energijo večera

Na odru bo tudi MRFY, štiričlanska indie rock senzacija, ki je v zadnjih letih osvojila slovensko glasbeno sceno s karizmo in nalezljivimi ritmi. S skladbami Zaljubila, Prjatučki, Angeli in Tobogan veljajo za ene glavnih nosilcev mlade slovenske glasbene scene. Njihovo ime se navezuje na Murphyja in njegov znani zakon, a na odru zanje velja ravno nasprotno – vse deluje popolno. Večer bodo dodatno razgreli Ember, ki se s prijetno trdimi riffi dotaknejo vsake radovedne duše. Njihov debitantski singel Pepel je bil leta 2021 največkrat predvajana skladba na Valu 202, sledili so Sam, Cukr in Katarza, nato prvi album, zdaj pa skupina z novimi idejami stopa proti drugemu albumu.

Vstopnic je vse manj, organizirani bodo tudi prevozi

Vejžde Fest 2026 bo to soboto, 23. maja 2026, pred Športnim domom Sevnica. Vstopnice so na voljo na povezavi bit.ly/VejzdeFestEventim in na prodajnih mestih sistema Eventim Si, med drugim na Petrolu in Pošti, organizatorji pa opozarjajo, da je v prodaji ostalo manj kot 300 vstopnic. Za obiskovalce, ki niso iz Sevnice, v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pripravljajo posebne festivalske vlake iz smeri Ljubljane, Celja in Brežic ter vseh vmesnih postaj, s popustom pri nakupu vozovnice. Več informacij je na voljo TUKAJ. Organizatorji skupaj z Občino Sevnica pripravljajo tudi brezplačni VEJŽDE BUS za obiskovalce iz Trebnjega, Mirnske doline in okolice, mesto pa je mogoče rezervirati NA TEJ POVEZAVI. . Več informacij najdete na FACEBOOK STRANI

View this post on Instagram

A post shared by Vejžde Fest (@vejzde.fest)

Bi šli na Vejžde Fest brezplačno? Pet vstopnic podarjamo našim bralcem

Ker Vejžde Fest 2026 v Sevnico prinaša enega največjih koncertnih večerov v Posavju, bomo del festivalskega vzdušja delili tudi z našimi bralci. V nagradni igri bomo izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli brezplačno vstopnico za dogodek. Sodelovanje je preprosto: izpolnite obrazec v članku in morda boste prav vi to soboto pred Športnim domom Sevnica uživali ob Plavem Orkestru, MRFY in Ember.

Pet brezplačnih vstopnic čaka na pet srečnežev. Morda ste med njimi prav vi – izpolnite obrazec in sodelujte v nagradni igri.

Nagradna igra se zaključi 21.5.2026 ob 11. uri. Nagrajenci bodo objavljeni na socialnih omrežjih.

Naročnik: Študentski klub Sevnica

Dolgo napovedovani politični preobrat je dobil uradni pečat. Skupina poslancev je v državni zbor vložila predlog za izvolitev Janeza Janše za predsednika vlade, pod kandidaturo pa je zbranih več podpisov, kot jih potrebuje za izvolitev.

Kandidatura je vložena, politična računica pa jasna

Zdaj ni več le napoved, dogovor ali politično ugibanje iz zakulisja. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, vodjo poslanske skupine SDS, je v državni zbor vložila predlog za izvolitev Janeza Janše na položaj predsednika vlade. S tem se je začel formalni del postopka, ki bi lahko Sloveniji že v nekaj dneh prinesel novo vlado. Pod predlog kandidature se je podpisalo vseh 43 poslancev bodočih koalicijskih strank, torej SDS, NSi, Demokratov, SLS in Fokus. Dodatno politično težo pa daje kandidaturi še pet podpisov poslancev Resnice, ki so sicer napovedali, da bodo Janšo podprli, vendar naj bi ostali v opoziciji.

Podpisi Resnice odpirajo vrata do večine

Za izvolitev predsednika vlade je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Janševa kandidatura jih ima že ob vložitvi 48, po napovedih pa naj bi lahko računal tudi na podporo dveh poslancev narodnih skupnosti. To pomeni, da bi lahko na glasovanju prejel 50 glasov. V političnem smislu je to pomemben trenutek. Po tednih pogajanj, ugibanj in pritiskov se zdaj pred poslanci odpira glasovanje, pri katerem večjih presenečenj za zdaj ne pričakuje niti predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Kot je dejal, bo po njegovih pričakovanjih glede na dane podpise naslednji mandatar sprejet.

Petek kot dan odločitve

Glasovanje o novem predsedniku vlade bi lahko glede na roke sledilo najhitreje v petek. Prav ta dan se v političnih kuloarjih omenja kot najverjetnejši trenutek, ko bi Janša lahko še četrtič postal predsednik slovenske vlade. Ker se je pod njegovo kandidaturo podpisalo 48 poslancev, se zdi, da je ključna parlamentarna matematika že postavljena. Resnica ob tem poudarja, da koalicijske pogodbe ni prejela, naj bi pa prejela izhodišča, ki jih ocenjuje kot zelo dobra. Stevanović je celo dejal, da naj bi bil vsaj del teh točk podoben oziroma prepisan iz programa Resnice. Njihova napoved je jasna: podprli bodo zakonske predloge, ki bodo po njihovi oceni dobri za Slovenijo.

Zdaj bodo šteli samo še glasovi

Po vseh zapletih, poskusih drugačnih računov in zadnjih pritiskih je postopek prišel do točke, kjer bodo odločali poslanci. Ne več izjave, ne namigi, ne zakulisne igre. Če se napovedi uresničijo, bo Slovenija že konec tedna dobila novega mandatarja, Janša pa bo stopil pred nalogo, ki jo dobro pozna – sestavljanje vlade v politično razdeljeni državi. Vse oči bodo zdaj uprte v petkovo sejo državnega zbora, kjer bi lahko tudi uradno padla odločitev, ki bo začrtala novo politično obdobje.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

V Bruslju se pritisk na Marto Kos očitno ni prijel tako, kot so si želeli v delu slovenske desnice. Evropska komisija je Romani Tomc odgovorila, da nima razloga znova odpirati vprašanja domnevnega sodelovanja Kosove z nekdanjo jugoslovansko tajno službo.

Tomčeva je pritisk stopnjevala, Bruselj pa je potegnil črto

Tik pred nastankom nove Janševe vlade je iz Bruslja prišel odgovor, ki za Romano Tomc in SDS ni ravno politična zmaga. Evropska poslanka in podpredsednica SDS je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen opozorila na nove očitke zoper slovensko evropsko komisarko Marto Kos, a je vrh Komisije njeno pobudo očitno ustavil že pri osnovnem vprašanju: ali je treba zadevo ponovno odpreti? Odgovor je bil jasen. Evropska komisija po navedbah vira nima razloga, da bi znova odpirala vprašanje, ki je bilo že obravnavano v času zaslišanja kandidatke za komisarko. Kosova je takrat očitke zavrnila in zatrdila, da nikoli ni bila informantka niti ni delala za jugoslovansko tajno službo.

»Imamo nove dokaze,« je trdila Romana Tomc

Tomčeva je v pismu opozorila na knjigo Igorja Omerze Komisarka, v kateri naj bi bili po njenih navedbah predstavljeni dokumenti nekdanje jugoslovanske tajne policije. Ti naj bi po interpretaciji avtorja in Tomčeve kazali, da je Marta Kos v preteklosti sodelovala s službo državne varnosti. Šla je še korak dlje. Zapisala je, da naj bi novi dokumenti nakazovali, da je Kosova med zaslišanjem v Evropskem parlamentu lagala, ko je zavrnila očitke o sodelovanju s tajno službo. Prav zato je od Komisije zahtevala pojasnila, ali bodo ukrepali in ali lahko nadaljnja razkritja vplivajo na verodostojnost komisarke za širitev.

Kot kaže pripravljeni uradni odgovor Romani Tomc, Ursula von der Leyen nima nobenega posluha za očitke Marti Kos glede Udbe/SDV. pic.twitter.com/CfUOgYFCNW

— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) May 18, 2026

Toda znotraj EPP se ni zgodil preboj

Za Tomčevo je neprijetno predvsem to, da se pritiskom na Kosovo niso množično pridružili niti znotraj Evropske ljudske stranke. Vprašanja so ji zastavljali predvsem slovenski poslanci iz vrst EPP, širše politične podpore pa ta manever očitno ni dobil. To je pomemben signal. SDS doma gradi politični pritisk, v Bruslju pa se zdi, da institucije primera ne želijo spreminjati v novo veliko evropsko afero. Von der Leynova je s tem dejansko sporočila, da je bil postopek preverjanja opravljen in da Komisija zadeve ne bo odpirala znova.

Bruselj je poslal sporočilo, ki bo odmevalo tudi doma

Zgodba se zato vrača v slovenski politični prostor. Za SDS in Romano Tomc bo vprašanje Marte Kos verjetno ostalo orožje v političnem spopadu, za Evropsko komisijo pa je stvar za zdaj zaključena. In prav v tem je hladen tuš: Bruselj ni udaril po Kosovi, ampak je umiril poskus, da bi se primer znova razplamtel na evropski ravni.

Pripravil: I.M.

VIr: Omrežje X

V naselju Javorje pri Črni na Koroškem se je zgodaj zjutraj zgodila huda nesreča, ki se je končala tragično. Drevo je v gozdu padlo na mimo vozeče osebno vozilo, ena oseba pa je zaradi hudih poškodb umrla.

Jutro, ki se je v trenutku spremenilo v tragedijo

Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje se je nesreča zgodila danes ob 6.29 v naselju Javorje, v občini Črna na Koroškem. Med sečnjo drevja je je eno od dreves padlo na mimo vozeče osebno vozilo. Gre za enega tistih dogodkov, ki se zgodijo nenadoma, brez opozorila, in za seboj pustijo težko vprašanje, kako se lahko običajna jutranja vožnja v nekaj sekundah spremeni v tragedijo. Na kraj so hitro prihiteli gasilci KGZ Ravne na Koroškem in PGD Črna na Koroškem. Zavarovali so kraj nesreče in poškodovani osebi nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči. V takšnih trenutkih šteje vsaka sekunda, a tokrat so bile poškodbe prehude.

Gasilci pomagali, a poškodbe so bile usodne

Kljub hitremu posredovanju gasilcev in reševalcev osebi niso mogli več pomagati. Zaradi hudih poškodb je umrla. Dogodek je še posebej pretresljiv, ker se je zgodil zgodaj zjutraj, ko se številni odpravljajo na delo, po opravkih ali na vsakdanjo pot. Nihče ne pričakuje, da bo ravno na takšni poti naletel na smrtno nevarnost. Drevesa ob cestah in gozdnih poteh lahko ob neugodnih razmerah, starosti, razmočenem terenu ali vetru postanejo resna grožnja, a v takšnih primerih voznik pogosto nima časa za odziv. Vse se zgodi prehitro. Ostane le tišina, šok in žalost.

Koroško pretresla nenadna smrt

Tragična nesreča je pretresla območje Črne na Koroškem in širšo Koroško. Gasilci so opravili svoje delo požrtvovalno, kraj zavarovali in pomagali po najboljših močeh, a nesreča je bila tokrat močnejša od vseh naporov. Takšni dogodki so boleč opomnik, kako nepredvidljivo je lahko življenje in kako hitro se lahko vsakdanji trenutek spremeni v nepopravljivo izgubo. Javorje bo to jutro nosilo v spominu kot dan, ko se je običajna vožnja končala s smrtjo.

Pripravil: I.M.

Vir: Spin, PU Celje

Zoran Stevanović je v podcastu Info360 odprl eno najostrejših političnih zgodb zadnjih dni. Trdi, da naj bi predstavniki Sove pred volitvami obiskovali njegove znance in iskali informacije iz njegove preteklosti, Sova pa očitke odločno zavrača.

Obtožbe, ki so udarile naravnost v politično zakulisje

Predsednik državnega zbora in prvak Resnice Zoran Stevanović je v nedavno objavljenem pogovoru za Info360 izrekel trditve, ki so v političnem prostoru hitro odmevale. Govoril je o domnevnih pritiskih, o ljudeh iz svoje preteklosti in o tem, da naj bi se v predvolilnem času dogajale stvari, ki po njegovih besedah presegajo običajno politično tekmo. Stevanović je dejal, da naj bi “določeni predstavniki Sove” obiskovali njegove prijatelje iz preteklosti in jih nagovarjali, naj o njem povedo oziroma potrdijo kaj obremenilnega. Najbolj odmeven pa je bil njegov očitek, da naj bi enemu znancu po volitvah celo obljubili ustavitev kazenskega postopka, če bi ga “na kakršenkoli način onemogočil pri delovanju”. Gre za zelo resne navedbe, zato je pri njih ključno poudariti: za zdaj gre za Stevanovićeve trditve, ki jih pristojna agencija zanika.

Sova odgovarja ostro: očitke zavračajo v celoti

Na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji so navedbe zavrnili. Poudarili so, da agencija deluje strokovno in zakonito, ob tem pa pozvali, naj se vsako sumljivo ravnanje s predloženimi dokazi prijavi policiji in naj se o tem obvesti tudi komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ta odziv je pomemben, ker zgodbo prestavlja iz ravni politične izjave na teren dokazov, institucij in nadzora. Če Stevanović razpolaga z imeni, pričami ali dokumenti, bo pritisk zdaj še večji: javnost bo želela vedeti, ali gre za konkretne primere ali za politično oceno dogajanja v ozadju.

Preiskava, ki lahko odpre neprijetna vprašanja

Zgodba se ne dogaja v praznem prostoru. Skupina poslancev s prvopodpisanim Stevanovićem je minuli teden vložila zahtevo za parlamentarno preiskavo, ki naj bi preverjala sume politične zlorabe Sove in policije, posebej v predvolilnem času. Prav zato imajo njegove besede dodatno politično težo. Ne gre več le za izrečen očitek v podcastu, temveč za del širše zgodbe o zaupanju v institucije, nadzoru nad obveščevalnimi službami in vprašanju, kje se konča politika in kje se začne morebitna zloraba oblasti. Če se trditve izkažejo za neutemeljene, bodo ostale kot težka politična obtožba. Če pa bi se pokazalo, da je bilo v ozadju res kaj več, bi bila to zgodba z zelo resnimi posledicami za državo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Info360

Po ugibanjih o tehničnem mandatarju je Janez Janša zvečer poslal jasno politično sporočilo: SDS je potrdila vsebinski del koalicijske pogodbe, kandidaturo pa nameravajo vložiti v torek. Medtem ko Svoboda še vedno govori o tehničnem mandatarju, Janša odgovarja s potezo, ki nakazuje, da se nastajanje nove vlade nadaljuje.

Janša zvečer prekinil ugibanja

V ponedeljek zvečer je Janez Janša sporočil novico, ki je v političnem trenutku odmevala precej močneje kot le običajna strankarska odločitev. Svet SDS je namreč potrdil vsebinski del koalicijske pogodbe, kandidaturo za mandatarja pa nameravajo vložiti v torek. To je bil jasen signal, da v SDS ne čakajo več na razplete okoli tehničnega mandatarja, ampak nadaljujejo pot proti sestavi nove vlade.

Janša je ob tem povedal, da so pripravljeni tudi na širše sodelovanje. Če bodo sestavili vlado, naj bi opozicijskim strankam ponudili pogodbo o partnerstvu za razvoj. S tem je želel sporočiti, da njegova nastajajoča vlada ne bo zaprta le v ozke koalicijske okvire, ampak da želi vsaj na papirju odpreti vrata širšemu političnemu dogovoru.

»Nisem se šel pogajat«

Posebej pomemben je bil Janšev odziv na srečanje pri predsednici republike Nataši Pirc Musar, kjer so bili po navedbah iz urada predsednice prisotni tudi pogovori o možnosti tehničnega mandatarja. Janša je dejal, da se k predsednici republike ni šel pogajat, temveč se je odzval njenemu vabilu.

Prav ta izjava daje celotni zgodbi dodatno težo. Medtem ko se je v javnosti ustvarjal vtis, da bi lahko tehnični mandatar postal resna alternativa novi Janševi vladi, je Janša s svojim nastopom pokazal, da takšnega scenarija ne sprejema kot osrednje politične poti. Njegov odgovor na vprašanje o tehničnem mandatarju je bil po vsebini preprost: koalicijska pogodba je potrjena, postopek gre naprej.

Svoboda bi ga ustavila, SDS pa že potrjuje pogodbo

Na drugi strani je Svoboda odkrito priznala, da je pripravljena podpreti tehničnega mandatarja, če bi s tem preprečila vlado Janeza Janše. Predsednica sveta Svobode Nataša Avšič Bogovič je po seji organov stranke dejala: »V Svobodi smo volivkam in volivcem obljubili, da bomo storili vse, da preprečimo vlado Janeza Janše.«

A ravno zato Janševa večerna izjava deluje kot politični odgovor na poskus zaviranja. Medtem ko Svoboda govori o začasni vladi, stabilnosti in spremembi volilnega sistema, SDS potrjuje pogodbo, napoveduje vložitev kandidature in zbira podporo med potencialnimi partnerji.

Zdaj štejejo podpisi, ne več ugibanja

Koalicijsko pogodbo so po poročanju Slovenskih novic potrdili tudi v SLS in stranki Fokus, kar kaže, da se nastajajoča vladna konstrukcija premika naprej. Janševo sporočilo zato ni bilo le notranjestrankarska informacija, ampak jasen znak, da se politična računica seli v državni zbor.

Po tednih napetosti, ugibanj in zakulisnih manevrov se zdi, da je Janša želel javnosti in političnim tekmecem povedati predvsem eno: tehnični mandatar ni ustavil procesa. Zdaj ne bodo več odločale izjave o tem, kdo bi koga preprečil, ampak podpisi, glasovi in vprašanje, ali ima Janez Janša dovolj podpore za novo vlado.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

V Svobodi odkrito pravijo, da so pripravljeni podpreti tehničnega mandatarja, če bi s tem preprečili vlado Janeza Janše. A izjava »storili bomo vse« odpira neprijetno vprašanje: gre za skrb za stabilnost države ali za zadnji poskus ohranjanja vpliva po izgubljeni politični bitki?

Izjava, ki pove več kot dolg program

Ko stranka reče, da bo »storila vse«, da prepreči vlado političnega tekmeca, to ni več običajna politična fraza. To je sporočilo, ki razgalja vso napetost trenutka. Predsednica sveta Svobode Nataša Avšič Bogovič je po seji izvršnega odbora in sveta stranke dejala, da so v Svobodi volivcem obljubili, da bodo storili vse, da preprečijo vlado Janeza Janše, zato so pripravljeni podpreti tudi tehničnega mandatarja, če bi ga predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Na papirju se sliši kot iskanje izhoda iz politične krize. V praksi pa deluje tudi kot priznanje, da Svoboda sama nima več dovolj moči za sestavo vlade, zato zdaj išče formulo, ki bi vsaj začasno spremenila računico.

Tehnični mandatar kot rešitev ali politična blokada?

Po navedbah iz Svobode bi takšen predlog podprli največ za dve leti oziroma do predčasnih volitev. V tem času naj bi poskrbeli za stabilnost države in spremembo volilnega sistema. Hkrati pa so poudarili, da se Robert Golob ne umika ne z mesta predsednika stranke ne s funkcije poslanca.

Prav ta del je politično najbolj zanimiv. Če Golob ostaja na čelu stranke, Svoboda pa podpira nekoga drugega za vodenje vlade, se odpira vprašanje, kdo bi v resnici držal vajeti. Tehnični mandatar bi moral imeti podporo v državnem zboru, jasno politično nalogo in dovolj avtoritete, da ne bi postal le začasna figura v veliki igri strankarskih interesov.

Sestanek za zaprtimi vrati

V uradu predsednice republike so potrdili, da so se Robert Golob, Janez Janša in Nataša Pirc Musar minuli teden sestali ter razpravljali tudi o možnosti tehničnega mandatarja. Iz SDS se za zdaj na to možnost še niso odzvali, ime morebitnega kandidata pa ni znano.

To pomeni, da je ideja še vedno politično nedorečena. Brez imena, brez jasne večine in brez odgovora največje nasprotne strani ostaja predvsem signal: Svoboda ne želi Janševe vlade in je pripravljena iskati tudi izredne politične poti.

Ko stabilnost postane orožje

Beseda stabilnost v politiki pogosto zveni pomirjujoče. A v tem primeru ima tudi drugo plat. Če tehnični mandatar pomeni začasno umiritev razmer, je lahko rešitev. Če pa pomeni predvsem način, kako preprečiti oblikovanje druge večine, potem bo javnost težko spregledala politični račun za takšno potezo.

Svoboda je s to izjavo stopila v nevaren prostor. Volivcem sporoča, da se bori proti Janševi vladi. A hkrati tvega vtis, da se bolj kot za novo vsebino bori za to, da oblast ne bi zdrsnila iz njenih rok.

Pripravil: I.M.

Vir: YouTube

Evropa je še pred dnevi trepetala v nenavadnem majskem mrazu, zdaj pa se vremenska slika obrača skoraj čez noč. Nad zahodne in osrednje dele celine prihaja topel zrak iz severne Afrike, temperature pa bi lahko ponekod poskočile tudi za 15 stopinj.

Od zmrzali do skoraj poletne vročine

Maj je letos marsikje po Evropi pokazal ostrejši obraz, kot bi ga pričakovali tik pred poletjem. Hladen arktični zrak je v preteklih dneh prinesel temperature, ki so bile tudi od 10 do 15 stopinj nižje od običajnih za ta čas. Ljudje so znova segali po bundah, kmetje pa so z zaskrbljenostjo spremljali noči, ko je mraz ponekod poškodoval pridelke.

A vreme se zdaj obrača. In to silovito. Po poročanju vremenskih napovedi se nad zahodno Evropo krepi območje visokega zračnega tlaka, ki bo odprlo pot toplejšemu zraku iz severne Afrike. V praksi to pomeni nenaden preskok iz občutka pozne zime v skoraj poletne razmere.

Konec tedna bi lahko prinesel pravi temperaturni skok

Najizrazitejši preobrat naj bi občutile države zahodne Evrope. V Franciji in Angliji bi lahko bile temperature do petka tudi za 15 stopinj višje kot teden prej. Španija in Portugalska pa bi se lahko ponekod približali oziroma presegli 35 stopinj Celzija.

Toplotni obrat bo oplazil tudi Slovenijo. Po hladnejšem obdobju in svežih jutrih se bo ozračje tudi pri nas hitro ogrevalo, temperature pa se bodo v prihodnjih dneh marsikje povzpele precej višje kot v preteklem tednu. Ponekod se lahko približajo tudi 30 stopinjam Celzija, kar pomeni, da bomo iz skoraj jesenskega občutka nenadoma stopili v vreme, ki bo bolj spominjalo na začetek poletja.

Za hladnim valom ostala tudi škoda

Pretekli hladen val ni minil brez posledic. Nočne zmrzali so povzročale težave v kmetijstvu, številne nevihte pa so prinesle nalive, močne sunke vetra in točo. Med 11. in 16. majem so po Evropi in okolici zabeležili približno 750.000 udarov strele, kar kaže, kako nemirno je bilo ozračje.

Zdaj prihaja druga skrajnost. In čeprav marsikdo po mrazu komaj čaka toplejše dni, vremenski preobrati niso več le nedolžna zanimivost. Telo se na hitre spremembe težje prilagodi, še posebej starejši, kronični bolniki in otroci. Po obdobju mraza ljudje pogosto podcenijo moč sonca, vročine in dehidracije.

Vreme, ki nas ne pusti več ravnodušnih

Podobni kontrasti se dogajajo tudi drugod po svetu. V ZDA se na eni strani soočajo s snežnimi nevihtami, na drugi pa s sušo, vetrom in požarno ogroženostjo. Vzhod države medtem trepeta pred nevihtami in možnostjo tornadov.

Vse to znova odpira vprašanje, na katerega ne moremo več zamahniti z roko: se bomo morali navaditi na vreme, ki iz ene skrajnosti v drugo prehaja skoraj brez opozorila? Pomlad, ki je še včeraj zmrzovala, se lahko namreč že jutri spremeni v poletje.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO, Neurje.si

Prenovljeni Športni park Savsko naselje bi moral biti danes predstavljen kot ena večjih športno-rekreacijskih pridobitev v Ljubljani. A še pred slovesnim odprtjem je po družbenih omrežjih završalo zaradi posnetkov razmočenih igrišč, ki jih je ostro komentiral raper Rok Terkaj – Trkaj.

Namesto športnega ponosa – posnetki vode na igriščih

Danes ob 16. uri naj bi prenovljeni Športni park Savsko naselje tudi uradno odprl vrata obiskovalcem, projekt pa Mestna občina Ljubljana predstavlja kot sodoben prostor za rekreacijo, gibanje in druženje. V parku so med drugim večnamensko igrišče, igrišči za padel, rolkarski poligon, otroško igrišče in obstoječi košarkarski igrišči Luke Dončića, ki ju po prenovi obkrožajo nove ureditve. A praznično vzdušje je še pred odprtjem dobilo precej mokro senco. Raper Rok Terkaj – Trkaj je na omrežju X objavil kritiko, ob kateri so mnogi zastrigli z ušesi. Po njegovih besedah se je že ob prvem dežju pokazalo, da na igriščih nastajajo velike luže.

»Šlampasto kot le kaj!«

»Zoran Janković se širokousti, kako prekrasen je nov Savski športni park, sedaj ko je prenovljen. Ljudje govorijo drugače. Sedaj pa poglejte, kakšni bazeni nastanejo, že ob prvem dežju. Šlampasto kot le kaj!« je zapisal Trkaj in s tem neposredno zbodel ljubljanskega župana. Njegova kritika se ni ustavila pri vodi. Spomnil je tudi na druge ljubljanske težave ob nalivih, pri tem pa ironično dodal: »Upravičeno smo žabarji.« V zapisu je omenil še ograjo okoli prenovljenega dela parka, ki mu očitno močno ni všeč. Po njegovih besedah naj bi bil občutek bolj podoben zaprtemu prostoru kot javnemu parku.

Zoran Janković se širokousti, kako prekrasen je nov Savski športni park, sedaj ko je prenovljen. Ljudje govorijo drugače. Sedaj pa poglejte, kakšni bazeni nastanejo, že ob prvem dežju. Šlampasto kot le kaj! @resni_ca Lahko povprašate vašega predsednika, ali je planiran tudi kak… pic.twitter.com/23tdPeLQjq

— Rok Trkaj Terkaj (@Trkaj) May 17, 2026

Projekt z mestnim, državnim in evropskim denarjem

Prav zato je zgodba toliko bolj občutljiva. Gre namreč za projekt, ki ni financiran le iz mestnega proračuna. Po objavljenih informacijah je projekt financiran iz mestnih, državnih in evropskih sredstev, zato Trkaj poudarja, da imajo pravico do mnenja ne le Ljubljančani, ampak vsi državljani. Ob tem je zapisal, da so ogorčeni tudi nad ograjo, saj gre za prostor, kjer je začel igrati Luka Dončić. »Ta prenovljeni del je pa čisto zaprt, s tem da so že znotraj tega dodatni zaprti boxi, in je feeling k da si v zaporu na pa na javnem prostoru,« je bil oster.

Ko nov park še pred odprtjem sproži neprijetna vprašanja

Mestna občina Ljubljana park predstavlja kot pomembno pridobitev za kakovost bivanja in rekreacijo v Savskem naselju, a Trkajevi posnetki in komentarji odpirajo preprosto vprašanje: ali je prenova res izvedena tako dobro, kot jo predstavljajo uradne objave? Dokončno oceno bodo dali uporaba, vreme in odzivi obiskovalcev. A za projekt, ki naj bi bil ponos soseske, začetek zagotovo ni najbolj miren. Namesto športnega navdušenja so v ospredju luže, ograje in grenak občutek, da se je nekaj zalomilo še preden se je park sploh zares odprl.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Mark Baržić, znan iz šova Kmetija, je z objavami iz urgence sprožil burne odzive. Mnogi menijo, da se iz zdravstvenih ustanov, kjer ljudje iščejo resnično pomoč, ne bi smelo delati spletne predstave za pozornost.

Najprej skrb, nato ogorčenje

Mark Baržić je v teh dneh znova poskrbel, da se o njem govori. A tokrat razlog ni bil običajen spletni izpad ali provokacija, temveč obisk urgence, ki ga je 19-letnik spremenil v vsebino za družbena omrežja. Na svojih profilih je objavil posnetke iz nujne medicinske pomoči, pred tem pa dramatično opisoval hude bolečine in napihnjen trebuh. Marsikdo je ob tem najprej pomislil, da gre za resno zdravstveno težavo. Toda kmalu je sledil preobrat, ki je marsikoga pustil odprtih ust. Mark je po obravnavi sam razkril, kaj naj bi bil razlog za obisk urgence: »Mene je samo kakat tiščalo.« Stavek, ki ga je očitno izrekel v šaljivem tonu, se je na spletu hitro obrnil proti njemu.

Komentarji so bili neusmiljeni

Pod objavami so se usuli ostri odzivi. Del gledalcev mu očita, da je izkoristil zdravstveno ustanovo za klike in pozornost, medtem ko tam vsak dan pomoč iščejo ljudje v resnični stiski. »Ni videti, da je tvoje zdravje življenjsko ogroženo … Zaradi takih so gužve na urgencah,« je zapisala ena od komentatork. Druga je bila še bolj neposredna: »Sram te je lahko. Spoštuj zdravstveno osebje in ljudi, ki pridejo na urgenco, ker jih zares potrebujejo.« Mark se je pozneje odzval in dejal, da je »dramatična oseba« ter da raje takoj preveri pri zdravniku, ko začuti, da nekaj ni v redu. Dodal je, da se zdaj počuti bolje in da situacija očitno ni bila resna. A škoda je bila že narejena.

Kje se konča humor in začne neodgovornost?

Primer ni razburil javnosti samo zaradi ene objave. Dotaknil se je širšega vprašanja: ali vplivneži sploh še ločijo med zasebnim trenutkom, resno ustanovo in vsebino za splet? Urgenca ni kulisa za viralni posnetek. Tam ljudje čakajo prestrašeni, v bolečinah, v negotovosti. Tam zdravstveno osebje dela pod pritiskom, pogosto na robu zmogljivosti. Prav zato je bil odziv tako oster. Ne zato, ker bi ljudje ne razumeli humorja, ampak ker mnogi čutijo, da obstajajo meje. In ko se iz obiska urgence naredi drama za sledilce, se te meje nevarno zabrišejo.

Pozornost je dobil, a vprašanje ostaja

Mark Baržić je s posnetki nedvomno dosegel, kar splet pogosto nagrajuje: pozornost, komentarje, delitve in odzive. A cena takšne pozornosti je lahko visoka. Ugled se gradi počasi, izgubi pa v trenutku, posebej takrat, ko javnost dobi občutek, da nekdo iz resnih stvari dela predstavo. V času, ko se zdravstvo spopada s preobremenjenostjo, se takšna vsebina marsikomu ne zdi zabavna. Zdi se mu neodgovorna. In prav zato se bo o tem primeru verjetno še govorilo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook