Na Darsu se odpira zgodba, ki smrdi po starem slovenskem receptu: javni denar, veliki projekti, svetovalne pogodbe in vprašanje, kdo je gledal stran. Državna revizijska komisija naj bi ugotovila hude kršitve pri gradnji nove poslovne stavbe, zdaj pa se vse glasneje postavlja tudi vprašanje politične odgovornosti resorja, ki ga je vodila Alenka Bratušek.

Milijoni, razpisi in Darsova neprijetna tišina

Dars, državna avtocestna družba, ki živi od cestnin, vinjet in denarja ljudi, se je znašel pod hudimi očitki. Po poročanju Pop TV naj bi Državna revizijska komisija na okrajno sodišče vložila obdolžilni predlog zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji nove poslovne zgradbe na Griču. Ne gre za malenkosti ali birokratsko napako. Govor je o domnevnih hudih kršitvah zakona o javnih naročilih. In ko se pri državnem podjetju začnejo omenjati posli mimo razpisov, bi morali zazvoniti vsi alarmi.

Posli naj bi tekli mimo javnih naročil

V ospredju zgodbe so svetovalne in inženirske storitve, ki naj bi jih Dars pri projektu nove poslovne stavbe sklepal s podjetjema Axis in Proctor. Po navedbah medijev naj bi se to dogajalo mimo razpisov in javnih naročil. Zoper Dars in odgovorne, med njimi naj bi bil tudi predsednik uprave Andrej Ribič, naj bi zato sledil obdolžilni predlog. To je trenutek, ko se mora javnost vprašati: kdo je takšne posle dovolil, kdo jih je nadziral in zakaj se je sistem očitno premikal tako lahkotno, kot da pravila ne veljajo za vse?

Iz 19 na skoraj 30 milijonov evrov

Najbolj šokanten je očitek o ceni. Gradnja naj bi se z 19 milijonov evrov povzpela na skoraj 30 milijonov evrov, kar pomeni več kot 50-odstotno podražitev. To ni več “projekt se je pač podražil”. To je skoraj 11 milijonov evrov razlike. Pri takšnih številkah ni dovolj, da nekdo skomigne z rameni in reče, da bo zadevo preučil. Javnost ima pravico vedeti, zakaj se je račun tako napihnil in kdo ga bo na koncu plačal.

Senca pada tudi na politični vrh resorja

Pri Darsu se odgovornost ne sme ustaviti le pri upravi. Dars ni zasebna garažna delavnica, ampak državno podjetje pod političnim in lastniškim nadzorom. Zato se vprašanja nujno obračajo tudi proti nekdanjemu vodstvu infrastrukturnega resorja, ki ga je vodila Alenka Bratušek. Je ministrstvo vedelo, kaj se dogaja? Je kdo pravočasno zahteval pojasnila? Je bil nadzor dovolj trd ali je šlo spet za klasično politično gledanje stran, dokler zadeva ne udari v javnost?

Lahovnik zahteva tožbe, ne le izgovorov

Oster je bil tudi ekonomist Matej Lahovnik. Zapisal je, da mora obdolžilnemu predlogu Državne revizijske komisije zoper Dars slediti tudi odškodninska tožba zoper upravo in nadzorni svet Darsa. Dodal je še, da mora ukrepati SDH, če tega ne stori, pa je treba zamenjati upravo SDH. In prav tu je bistvo: če se očitki potrdijo, ne bo dovolj nekaj lepih izjav za javnost. Nekdo bo moral odgovarjati.

Račun vedno pride na mizo

Dars zadeve po poročanju medijev še ni komentiral, a tišina pri skoraj 30-milijonskem projektu ne deluje pomirjujoče. Deluje kot nova plast megle nad zgodbo, v kateri bi morali biti postopki čisti, številke jasne in odgovornost nedvoumna. Če so se javni milijoni res premikali mimo pravil, potem to ni le problem Darsa. To je problem sistema, ki državljanom vedno znova pošlje isti račun.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Matej Lahovnik je v komentarju ostro stopil v bran novemu predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću. Po njegovem mnenju se v parlamentu zdaj dogaja trenutek resnice: pravila, ki so nekoč veljala za opozicijo, naj bi zdaj začela veljati tudi za Svobodo.

Ko se pravila obrnejo proti tistim, ki so jih postavljali

V državnem zboru se je znova vnela razprava o tonu, pravilih in mejah političnega nastopanja. Tokrat je v ospredju Zoran Stevanović, novi predsednik državnega zbora, ki ga del politike ostro kritizira zaradi vodenja sej in uporabe izraza »pocestniško«. A Matej Lahovnik v svojem komentarju z naslovom Enaki vatli za vse opozarja, da je treba stvari pogledati širše. Po njegovem Stevanović ni predsednik, ki bi iskal politični šov, temveč želi v dvorani vzpostaviti red. »Drži se poslovnika, ne ustvarja političnega cirkusa in ne išče pozornosti z ekscesi,« je zapisal.

Primerjava z nekdanjo predsednico DZ

Lahovnik se je ob tem ostro obregnil tudi ob nekdanjo predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Spomnil je na njene poteze, ki so v preteklosti sprožale burne odzive, od boksarskega dogodka v hramu demokracije do dviga krila pred opozicijskim poslancem. Po njegovem mnenju so prav poslanke Svobode v prejšnjem mandatu postavile standarde, ki jim zdaj, ko so v opoziciji, nenadoma niso več po volji. In prav tu Lahovnik vidi glavno težavo: poslovnik naj ne bi bil stvar politične strani, temveč pravilo za vse.

P DZ se ni le seksistično izrazil do poslank opozicije.
Huje je, da se je v imenu teh užaljenih poslank paternalistično nepooblaščeno opravičil volivcem.
In da se jim za to ni opravičil, čeprav so to zahtevale.
Odvzel jim je osebnost.
Tega diabolicnega greha 👠ni storila. https://t.co/35eRBCWTzn

— Igor Pribac (@IgorPribac) June 6, 2026

»Pocestniško« ni isto kot prostitutke

Posebej je izpostavil očitke, da naj bi Stevanović poslanke primerjal s prostitutkami. Lahovnik trdi, da to ne drži. Po njegovih besedah je šlo za opis vedenja kot »pocestniškega«, kar razume kot metaforo za nekulturno, primitivno in žaljivo obnašanje. Ob tem je dodal, da bodo poslanke Svobode po njegovem zato težko uspele s tožbo. Njegovo sporočilo je jasno: če nekdo v parlamentu govori o fašizmu in diktaturi samo zato, ker ni več na oblasti, naj se ne čudi, če se politični ton zaostri tudi v drugo smer.

Spomin v politiki je očitno kratek

Lahovnikov komentar odpira neprijetno vprašanje: ali v politiki pravila veljajo samo takrat, ko koristijo »našim«? Danes Svobodo moti jemanje besede, a Lahovnik opozarja, da je bila to praksa, ki so jo v prejšnjem mandatu pomagali normalizirati prav sami. In prav zato njegov naslov zadene bistvo. Enaki vatli za vse. Ne le takrat, ko so udobni, ampak tudi takrat, ko zarežejo v lastno politično kožo.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Od torka, 9. junija 2026, se spreminjajo najvišje dovoljene cene goriv zunaj avtocest in hitrih cest. Bencin bo nekoliko cenejši, dizel in kurilno olje pa dražja, zato bo marsikdo še pred polnočjo preračunal, ali se mu pot na črpalko sploh splača.

Bencin cenejši, dizel pa udaril po žepu

Voznike čaka nova sprememba cen goriv. Od jutri, 9. junija 2026, do vključno ponedeljka, 15. junija 2026, bo liter 95-oktanskega bencina stal 1,592 evra, liter dizelskega goriva 1,685 evra, liter kurilnega olja pa 1,312 evra. Gre za najvišje dovoljene drobnoprodajne cene na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest, kjer so cene še vedno regulirane.

Ministrstvo pojasnjuje, da se bodo cene teh naftnih derivatov tudi v prihodnje izračunavale po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolarja glede na evro. Modelsko ceno izračunavajo na podlagi sedemdnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov.

Pri bencinu manjši prihranek, pri dizlu večji strošek

Za voznike bencinskih avtomobilov novica ni slaba. Liter bencina bo cenejši za 1,1 centa, kar pomeni, da bo treba za 50-litrski rezervoar odšteti 79,60 evra. Ni veliko, a v času, ko gospodinjstva gledajo na vsak evro, tudi takšna razlika ni povsem nepomembna.

Povsem drugače bo pri dizlu. Liter se bo podražil za 3,8 centa in bo po novem stal 1,685 evra. Pri 50 litrih to pomeni 84,25 evra. Tisti, ki imajo skoraj prazen rezervoar, bodo zato danes zvečer verjetno še enkrat pogledali na merilnik goriva in se vprašali: grem zdaj ali počakam?

Kurilno olje dražje ravno pred sezono priprav

Podražilo se bo tudi kurilno olje. Nova cena bo 1,312 evra za liter, kar pomeni, da bo naročilo 1.000 litrov stalo 1.312 evrov brez prevoza. Po navedbah ministrstva bi brez regulacije liter kurilnega olja stal približno 1,415 evra, pri 1.000 litrih pa bi to pomenilo 103 evre višji strošek.

Za gospodinjstva, ki se že pripravljajo na hladnejše mesece, je to podatek, ki ga ni mogoče prezreti. Pri večjih količinah se namreč vsak cent hitro pozna, zato bo marsikdo nakup načrtoval še bolj previdno kot doslej.

Na avtocesti pravila niso enaka

Pomembna podrobnost ostaja ista: ob avtocestah in hitrih cestah trgovci cene oblikujejo prosto. Zato se voznikom še vedno splača preveriti, kje natočijo gorivo. Včasih razlika ni v tem, ali natočite danes ali jutri, ampak kje sploh zavijete na črpalko. In prav tu se pri gorivu pogosto skriva največji prihranek.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Finance

Na cesti med Nemškim Rovtom in Soriško planino se je včeraj zvečer zgodila prometna nesreča, ki bi se lahko končala precej huje. A v trenutkih, ko šteje vsaka sekunda, je presenetil komaj 12-letni deček – mirno, pogumno in zbrano je priskočil na pomoč poškodovanemu.

Avto končal na boku pod cesto

Blejski policisti so bili včeraj okoli 18.30 obveščeni o prometni nesreči na relaciji Nemški Rovt–Soriška planina. Po doslej znanih podatkih je 24-letni voznik v levem nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste, trčil v drevo, nato pa z avtomobilom zdrsel po brežini. Vozilo je po nesreči obstalo prevrnjeno na bok. V avtomobilu je bil poleg voznika tudi sopotnik. Oba sta se v nesreči lažje telesno poškodovala, po oskrbi zdravstvenega osebja na kraju pa so ju reševalci prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice. Na kraju so pomoč nudili tudi gasilci, policisti pa zoper voznika vodijo postopek zaradi suma kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa.

Preizkus pokazal alkohol, voznik oporekal rezultatu

Policisti so vozniku odredili preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Rezultat je pokazal 0,81 mg/l alkohola, vendar je voznik rezultatu oporekal, zato so mu odredili še strokovni pregled. Prav ta del nesreče odpira staro, a boleče vprašanje: koliko nevarnih trenutkov bi lahko preprečili, če bi za volan sedali trezni, zbrani in z več spoštovanja do ceste?

Potem pa je stopil naprej deček

A v tej zgodbi ni ostala le sled pločevine, alkohola in policijskega postopka. Ostalo je tudi nekaj veliko bolj svetlega. V bližini nesreče se je z družino nahajal 12-letni deček Lan. Ko je videl, kaj se je zgodilo, ni obstal v šoku. Iz družinskega avtomobila je vzel komplet prve pomoči, stekel do poškodovanega in mu še pred prihodom reševalcev oskrbel krvavečo rano. Svoji mami je naročil, naj takoj pokliče številko 112. In to je tudi storila. V trenutkih, ko odrasli pogosto otrpnejo, je otrok pokazal neverjetno prisebnost.

Pogum, ki ga ne pozabiš

Gorenjski policisti so se dečku iskreno zahvalili za njegovo ravnanje. Njegova hitra reakcija, pripravljenost pomagati in mirnost so poškodovanemu zagotovili pomoč že v prvih minutah po nesreči. To je opomnik, da se pogum ne meri v letih. Včasih se pokaže v otroku, ki ve, da je treba pomagati – takoj, brez oklevanja. In prav zato bo ta nesreča, kljub nevarnemu razpletu, ostala zapisana tudi kot zgodba o srčnosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Nočna vožnja po istrski cesti se je končala tragično. Na mostu Antenal je 52-letni voznik z avtomobilom slovenskih registrskih oznak prebil zaščitno ograjo in zapeljal v morje.

Usodni ovinek na mostu Antenal

Poreška policija je v nedeljo zvečer, okoli 23. ure, prejela obvestilo o hudi prometni nesreči na državni cesti DC75, na mostu Antenal. Gre za odsek, ki ga dobro poznajo tudi številni slovenski vozniki, saj vodi po priljubljenem delu Istre, kjer je v poletnih mesecih promet pogosto gost, nočne vožnje pa še posebej zahtevne. Po doslej znanih podatkih je 52-letni voznik upravljal avtomobil s slovenskimi registrskimi oznakami. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek na mostu Antenal, naj bi zaradi hitrosti, neprilagojene razmeram in stanju vozišča, trčil v zaščitno ograjo mostu.

Trk je bil tako silovit, da je vozilo končalo v morju

Trčenje je bilo usodno. Voznik je z avtomobilom prebil zaščitno ograjo, nato pa z vozilom zgrmel v morje. Prizor, ki je sledil, je bil pretresljiv, pomoč pa je prišla prepozno. V nesreči je voznik umrl na kraju dogodka. Uradni podatki za zdaj ne navajajo, ali je bil v vozilu še kdo drug, policija pa je sporočila, da je življenje izgubila ena oseba. Takšne nesreče vedno znova opomnijo, kako hitro se lahko običajna vožnja spremeni v tragedijo. En ovinek, ena napačna ocena, nekaj sekund prevelike hitrosti – in življenje se lahko konča na kraju, kjer so še malo prej vozili turisti, domačini in mimoidoči.

Cesta je bila zaprta več ur

Zaradi ogleda kraja nesreče je bila državna cesta DC75 zaprta za ves promet od 7. junija ob 23.20 do 8. junija ob 2.55. Truplo preminulega so prepeljali na oddelek za patologijo puljske bolnišnice, kjer bodo opravili obdukcijo. Most Antenal je po tej noči postal kraj tihega opomina. Ceste ob morju so lahko čudovite, a hkrati tudi neizprosne. Ko pade tema in se cesta pred voznikom zoži v ovinek, ni prostora za napako. Za 52-letnika se je pot končala v morju, za vse druge pa ostaja grenko opozorilo: hitrost nikoli ne odpušča.

Pripravil: I.M.

Vir: 24Sata

Matjaž Han je na družbenih omrežjih pokazal trenutek, ki je raznežil številne sledilce. V naročju je držal svojo vnukinjo Milo, jo hranil po steklenički in ob fotografiji zapisal le nekaj besed, ki povedo vse: »Najlepši trenutki.«

Trenutek, ki ustavi tudi politiko

V politiki so dnevi pogosto dolgi, napeti in polni odločitev. A potem pride trenutek, ko vse to za hip obstane. Prav tak prizor je s svojimi sledilci delil prvak Socialnih demokratov Matjaž Han, ki je objavil fotografijo z novorojeno vnukinjo Milo. Na njej jo nežno drži v naročju in hrani po steklenički, ob tem pa je dodal kratek, a zelo zgovoren zapis: »Najlepši trenutki.« Fotografija je hitro zaokrožila med ljudmi, saj ne prikazuje politika za govorniškim pultom, ampak dedka v enem najmehkejših trenutkov življenja. In prav zato se je mnogih dotaknila.

Letos je prvič postal dedek

Han je veselo novico, da je postal dedek, javno delil že januarja. Takrat je zapisal, da so ga sodelavci presenetili z ganljivo gesto, med drugim tudi z veliko knjigo za babice in dedke. Ob tem je priznal, da se pripravlja na »eno najpomembnejših funkcij« v svojem življenju. »Takšni trenutki te za hip ustavijo in spomnijo, kaj v resnici šteje,« je zapisal pozimi. In prav ta misel zdaj ob fotografiji z malo Milo dobi še močnejši pomen. Delo, projekti, kampanje in volitve so del vsakdana, a družinski trenutki imajo drugačno težo. Ti pridejo tiho, brez velikih besed, a ostanejo najdlje.

Sledilci niso skrivali ganjenosti

Objava je v manj kot enem dnevu zbrala več kot 13.000 všečkov in skoraj 1.000 komentarjev. Med njimi so se vrstile čestitke, lepe želje in iskreni nasveti tistih, ki že poznajo radosti dedkovstva in babičinstva. Ena izmed sledilk mu je zapisala, naj uživa vsak trenutek, saj vnuki hitro odrastejo in gredo po svoje. V teh besedah je nekaj preprostega, a resničnega. Otroci rastejo, čas teče, takšni prizori pa postanejo spomini, ki jih človek nosi s seboj.

Ko javnost vidi tudi človeka za funkcijo

Fotografija z malo Milo je pokazala bolj osebno plat Matjaža Hana. Ne politične razprave, ne strankarskih spopadov, ne velikih izjav. Samo dedek, otrok in trenutek bližine. Morda je prav zato objava tako odmevala. Ker nas spomni, da za javnimi funkcijami stojijo ljudje, ki jih največkrat najbolj zaznamujejo prav tihi, družinski trenutki.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na vladnem portalu Predlagam vladi se je pojavila pobuda za uvedbo jesenskega regresa, ki bi ga nekateri poimenovali kar “krompirjev regres”. Ideja zveni mamljivo: dodatno izplačilo v času, ko se družinski stroški pred zimo hitro naberejo. A za zdaj gre za pobudo, ne za že sprejet ukrep.

Jesen je za mnoge družine finančno najtežji del leta

Ko se poletje umakne in pridejo hladnejši dnevi, se v številnih gospodinjstvih začne dobro znan izračun. Drva, peleti, kurilno olje, ozimnica, toplejša oblačila, šolske obveznosti, višje položnice. Vse pride skoraj hkrati. In prav tu se je rodila ideja, da bi zaposleni poleg poletnega regresa in zimskega izplačila oziroma božičnice lahko prejeli še dodatno jesensko pomoč.

Ne obveznost, ampak možnost za podjetja

Pobuda govori o uvedbi t. i. jesenskega oziroma “krompirjevega regresa”, ki bi zaposlenim pomagal pri pripravi na hladnejši del leta. Pomembno pa je, da za zdaj ne gre za sprejet ukrep, temveč za predlog. Prav tako se odpira vprašanje, ali bi šlo za prostovoljno možnost delodajalcev ali bi država kdaj v prihodnje takšno izplačilo želela urediti bolj sistemsko. Za zaposlene se ideja sliši prijetno, za podjetja pa bi pomenila novo finančno dilemo.

Zakaj bi takšno izplačilo mnogim prišlo prav

Jesenski meseci znajo biti za družinski proračun neusmiljeni. Kdor ogreva hišo, ve, kako hitro lahko stroški narastejo. Kdor ima otroke, ve, da se izdatki po začetku šolskega leta ne ustavijo. In kdor živi iz meseca v mesec, dobro razume, da tudi nekaj sto evrov lahko pomeni razliko med tesnobo in mirnejšim spanjem. Zato ni presenetljivo, da takšna pobuda hitro pritegne pozornost.

Lepa ideja ali realen ukrep?

Vprašanje pa ostaja: kdo bi to plačal? Večja, uspešna podjetja bi morda takšno izplačilo lažje uvedla kot gesto do zaposlenih. Manjši obrtniki, trgovci in podjetniki pa bi lahko hitro opozorili, da dodatni stroški niso majhna stvar. Dobra volja je eno, poslovna realnost pa drugo. In prav tu se bo verjetno lomila razprava, če bo pobuda dobila širšo politično ali gospodarsko podporo.

Bo ostalo pri želji ali se bo iz tega rodilo nekaj več?

“Krompirjev regres” za zdaj ostaja ideja, ki pa zadene v zelo resničen problem: življenje je jeseni za mnoge dražje. Če bi podjetja takšno prakso uvedla prostovoljno, bi lahko zaposlenim poslala močno sporočilo, da razumejo njihove vsakdanje skrbi. A dokler ni konkretne odločitve, ostaja vprašanje odprto: bomo nekoč poleg poletnega regresa in božičnice res govorili še o jesenskem dodatku?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Zoran Stevanović pravi, da Resnica ponudbe za partnerstvo za razvoj še ni prejela, jo pa pričakuje v torek. A že zdaj poudarja: sodelovanje mora biti javno, konkretno in brez skrivnih dogovorov v ozadju.

Partnerstvo da, a ne za zaprtimi vrati

V državnem zboru se odpira nova politična zgodba, v kateri bo pozornost očitno močno usmerjena tudi v stranko Resnica. Predsednik stranke in poslanec Zoran Stevanović je danes povedal, da ponudbe za partnerstvo za razvoj še niso prejeli, jo pa pričakujejo v torek. A njegova izjava je zvenela precej drugače od običajnega političnega taktiziranja. Kot je dejal, si želijo partnerstva, »ki bi nas potisnilo še bolj v opozicijo«. Na prvi pogled nenavadna formulacija v resnici razkriva bistvo njihovega položaja. Resnica očitno noče vtisa, da se po tihem približuje koaliciji ali da bi sodelovanje pomenilo prikrito podporo vladi. Stevanović želi ravno nasprotno: sodelovanje, ki bi bilo programsko, javno in hkrati jasno opozicijsko.

»Kot da so prepisali dobršen del našega programa«

Stevanović je znova poudaril, da koalicijski sporazum po njihovem mnenju vsebuje veliko vsebin, ki so zelo blizu programu Resnice. Dejal je celo, da deluje, »kot da so prepisali dobršen del našega programa«. Zato v stranki napovedujejo, da bodo podprli vse, kar bo skladno z njihovimi programskimi izhodišči. Med področji, kjer vidijo možnost sodelovanja, je posebej izpostavil davke in neposredno demokracijo. Pri tem pa ne želijo splošnih obljub ali političnih fraz. Kot pravi Stevanović, morajo biti v morebitni ponudbi zapisani zelo konkretni predlogi sodelovanja.

Brez skrivnih sestankov in dogovorov v ozadju

Najbolj jasno sporočilo današnje izjave je bilo morda prav opozorilo glede načina sodelovanja. Stevanović je poudaril, da bi omejil »vsak vidik skrivnega dobivanja s koalicijo« in da se morajo pogovori odvijati odkrito pred javnostjo. S tem se je očitno želel izogniti očitkom, da bi Resnica postala tiha podpornica vlade. V političnem prostoru, kjer se vsak sestanek hitro spremeni v sum zakulisnega dogovora, je takšno sporočilo razumljivo. Vprašanje pa je, ali bo takšna oblika sodelovanja za vlado sploh dovolj praktična.

Ponudbe še ni prejela niti preostala opozicija

Ponudbe za partnerstvo za razvoj za zdaj niso prejele niti Gibanje Svoboda, Levica in SD. Premier in predsednik SDS Janez Janša je sicer prejšnji teden napovedal, da bodo opozicijske stranke ponudbo dobile ta teden. Stevanović je ob tem komentiral tudi širitev Evropske unije. Resnica po njegovih besedah podpira širitev, če države izpolnijo pogoje in če za to obstaja suverena volja narodov. Tudi pri Črni gori, pravi, nimajo težav, če ljudje izrazijo takšno referendumsko voljo in država izpolni zahtevane pogoje. V ozadju vsega pa ostaja ključno vprašanje: bo partnerstvo za razvoj res prostor odprtega sodelovanja ali le nova politična preizkušnja za opozicijo?

Pripravil : I.M.

Vir

Po tednih zastojev, slabe volje in vprašanj voznikov se na primorski avtocesti pri Postojni vendarle začenja nočno delo. Jernej Vrtovec je ob tem zapisal, da bo naredil, kar lahko, da se zastoji na slovenskih avtocestah zmanjšajo.

Postojna postala simbol prometne jeze

Primorska avtocesta je v zadnjih tednih za številne voznike postala sinonim za živce, kolone in občutek, da se vse premika prepočasi. Posebej na območju Postojne, kjer dela potekajo na eni najbolj obremenjenih prometnih žil v državi, so se zastoji vrstili ravno v času, ko se promet proti Obali že tradicionalno zgosti. Zdaj prihaja premik. Jernej Vrtovec je sporočil, da se nocoj na avtocesti pri Postojni začenja nočno delo, ob tem pa dodal: »Naredil bom, kar lahko, da se zmanjšajo zastoji na naših avtocestah.« Izjava je kratka, a dovolj jasna, da jo bodo vozniki razumeli kot obljubo: dela ne smejo več tako močno dušiti prometa.

Ko statistika ne pomaga voznikom v koloni

DARS je po Vrtovčevih pozivih poudarjal, da nočna dela na avtocestah izvajajo že vrsto let, njihov obseg pa naj bi se povečeval. Toda za voznike statistika pogosto ne pomeni veliko, če obtičijo v koloni, izgubljajo čas in se v vročih dneh premikajo po polžje. Zato je Postojna postala preizkus: ali se lahko dela organizirajo tako, da bo promet čez dan manj trpel? Prav tu se bo pokazalo, ali gre samo za novo napoved ali za dejanski premik v načinu upravljanja avtocestnih gradbišč.

Zapora pri Postojni bo znova preizkus potrpežljivosti

Ob tem se začenja tudi spremenjena prometna ureditev. Uvoz na avtocesto iz Postojne proti Ljubljani bo zaprt od ponedeljka, 8. junija, po 17. uri do sobote, 13. junija, do 5. ure zjutraj. Voznike bodo preusmerjali na priključek Razdrto, zapore pa se bodo konec junija in v začetku julija še nadaljevale. Gre torej za obdobje, ko bo potrpežljivost voznikov znova na preizkušnji. Nočno delo lahko pomaga, ne more pa čez noč izbrisati vseh posledic velikih gradbišč.

Zdaj bodo šteli rezultati, ne napovedi

Vrtovčeva napoved ima politično težo, a še večjo ima praktično. Vozniki ne pričakujejo razlag, ampak pretočnost. Manj kolon, manj nervoze, manj izgubljenih ur na cesti. Če bo nočno delo pri Postojni res prineslo olajšanje, bo to močan signal, da se da tudi velika avtocestna gradbišča voditi drugače. Če ne, pa bo jeza voznikov še glasnejša. Na koncu ne bodo odločale izjave, ampak kolone – ali njihova odsotnost.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na parkirišču ene od gospodarskih družb na območju Mosta na Soči se je v soboto ponoči zgodila tragedija, ki je pretresla lokalno okolje. Med uporabo viličarja se je industrijsko vozilo prevrnilo, življenje pa je izgubil komaj 30-letni moški.

Usodna noč na parkirišču podjetja

V soboto, 6. junija 2026, ob 1.54 so policiste Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Nova Gorica obvestili o hudi nesreči na parkirišču ene od gospodarskih družb na območju naselja Most na Soči. Po prvih ugotovitvah se je nesreča zgodila izven rednega delovnega časa, med uporabo viličarja, industrijskega vozila za dvigovanje tovora. Med manevrom obračanja v levo se je viličar prevrnil na desni bočni del. 34-letnemu vozniku je ob prevrnitvi uspelo zapustiti kabino, 30-letni moški, ki se je v času nesreče nahajal na zadnjem delu viličarja, pa je padel na asfaltno površino. Poškodbe so bile tako hude, da mu kljub hitri pomoči ni bilo več mogoče rešiti življenja.

Oživljali so ga do prihoda reševalcev

Prisotni na kraju so poškodovanemu nemudoma začeli nuditi prvo pomoč in ga oživljali do prihoda reševalcev. Z oživljanjem so nato nadaljevali tudi reševalci nujne medicinske pomoči ZD Tolmin, a je bil trud zaman. 30-letnik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju dogodka. Zdravniško pomoč so kasneje nudili tudi 34-letnemu vozniku viličarja, ki so ga oskrbeli v šempetrski bolnišnici. Takšne nesreče za seboj ne pustijo le uradnih zapisnikov in preiskav, temveč tudi šok, tišino in vprašanja, na katera bodo odgovore zdaj iskali pristojni organi.

Policija preiskuje sum povzročitve smrti iz malomarnosti

Na kraju dogodka so bili tolminski policisti in novogoriški kriminalisti. O tragediji sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča in okrožna državna tožilka v Novi Gorici. Odrejena je bila sodna obdukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, ki bo pokazala natančen vzrok smrti. »Prav tako smo glede nesreče s smrtnim izidom obvestili pristojno delovno inšpekcijsko službo,« je sporočil Dean Božnik s Policijske uprave Nova Gorica. Policija zdaj nadaljuje zbiranje obvestil in ugotavljanje vseh okoliščin. Preiskava poteka v smeri suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti po 118. členu Kazenskega zakonika.

Vprašanja, ki ostajajo po tragediji

Ker gre za dogodek s smrtnim izidom, bodo preiskovalci preverjali, kaj se je v nočnih urah dogajalo na parkirišču, zakaj se je uporabljal viličar in kakšna je bila vloga vseh prisotnih. »Zaradi interesa policijske preiskave in varstva osebnih podatkov dodatnih informacij trenutno ne moremo posredovati,« dodajajo na policiji. V Mostu na Soči je tako ostala boleča zgodba o trenutku, ki se je končal najhuje. Za 30-letnika se je življenje ustavilo na kraju, kjer se takšna tragedija nikoli ne bi smela zgoditi.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija