Desetletni Edvard je odšteval dneve do Maratona treh src v Radencih, potem pa je družino presenetil telefonski klic organizatorja. Zaradi prijave oziroma opozorila naj zaradi starosti ne bi smel nastopiti, njegova mama pa se je ob tem oglasila z ganljivim zapisom: “Z enim klicem so otroku ukradli sanje. Ponovno.”

Ko šport ni pritisk, ampak otroška ljubezen

Zgodba desetletnega Edvarda je ganila številne, saj ne govori le o enem tekaškem dogodku, ampak o otroku, ki v teku vidi veselje, cilj in del svojega vsakdana. Njegova mama je v čustvenem zapisu poudarila, da tek ni njegova obveznost, ne ambicija staršev in ne projekt, s katerim bi želeli ustvariti “čudežnega otroka”. Tek je, kot pravi, njegova ljubezen. Edvard naj bi redno tekel, za seboj ima že več daljših razdalj, njegova velika želja pa je bil nastop na Maratonu treh src v Radencih. Dneve je odšteval, spremljal priprave in sanjal trenutek, ko bo stal na startu. Potem pa je prišel klic, ki je družino pretresel.

“Prepovedali so mu tek”

Po besedah njegove mame naj bi organizator družino obvestil, da je prejel opozorilo oziroma prijavo, da Edvard zaradi starosti ne bi smel nastopiti. “Z enim klicem so otroku ukradli sanje. Ponovno,” je zapisala in dodala, da razlage o zaščiti zdravja kot zdravnica težko razume, kot mama pa še težje. Posebej jo boli sporočilo, ki ga po njenem s tem pošiljamo otrokom. V času, ko se številni starši borijo z zasloni, nezdravo prehrano in pomanjkanjem gibanja, se je njen otrok sam veselil športnega dogodka. In prav tam je naletel na prepoved.

Družina, ki živi z gibanjem

Mama je zapisala, da sta z možem Markom otrokoma že zelo zgodaj želela približati gibanje kot nekaj naravnega. Ne zaradi medalj, ne zaradi dokazovanja, ampak zaradi zdravja, discipline in veselja do aktivnosti. Edvard in Frida sta širši javnosti znana tudi po zmagi v oddaji Slovenija ima talent, kjer sta navduševala z znanjem, šahom, matematiko in programiranjem, danes pa mnoge navdihujeta tudi s športnim načinom življenja.

Bolečina, ki je ostala doma

Najbolj grenak je konec zapisa, v katerem mama sporoča, da si želi, da so ljudje, ki naj bi s prijavo povzročili prepoved, zdaj zadovoljni. “Želim si, da uživajo v vsaki solzi žalosti Fride in Edvarda. Jaz ju bom že potolažila,” je zapisala. In prav tu se zgodba neha biti le športna. Postane zgodba o otroških sanjah, odraslih pravilih in vprašanju, ali znamo v želji po zaščiti včasih tudi raniti tiste, ki jih želimo varovati.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

Odhajajoča vlada želi še pred dokončnim slovesom zarezati v javno porabo in primanjkljaj spraviti pod mejo treh odstotkov BDP. Minister Klemen Boštjančič pravi, da ne gre za »linearno rezanje«, a številka je velika: 370 milijonov evrov.

Vlada tik pred odhodom še nad javne finance

Vlada, ki opravlja tekoče posle, želi pred odhodom narediti še eno večjo potezo. Na današnji seji se je seznanila z naborom ukrepov, s katerimi bi proračunski uporabniki poiskali finančne rezerve in pomagali znižati letošnji javnofinančni primanjkljaj. Po aprilskih projekcijah naj bi primanjkljaj letos dosegel 3,4 odstotka BDP, vlada pa ga želi znižati na 2,9 odstotka. Razlika se morda na papirju zdi majhna, a v resnici pomeni velik finančni poseg: skupaj kar 370 milijonov evrov.

Boštjančič: »Nismo zelo daleč od številke«

Finančni minister Klemen Boštjančič, ki prav tako opravlja tekoče posle, je po seji vlade dejal, da proračunski uporabniki z dosedanjimi predlogi niso daleč od cilja. Približno polovica resorjev je konkretne ukrepe že predlagala, preostali imajo čas še do ponedeljka. Vlada naj bi ukrepe dokončno potrjevala prihodnji četrtek, ko bodo znane tudi natančnejše številke. Boštjančič je ob tem poudaril, da ne gre za razgradnjo socialne države, temveč za »začasno in ciljno usmerjeno prilagoditev javne porabe«.

Največji rez naj bi doletel obrambo

Od skupnih 370 milijonov evrov naj bi 120 milijonov prišlo iz višjih prihodkov pri davku od dohodkov pravnih oseb, saj je bilo poslovanje podjetij lani dobro. Preostalih 250 milijonov evrov pa naj bi država poiskala z znižanjem odhodkov po ministrstvih in pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Največji del prilagoditev naj bi padel na obrambno področje, in sicer približno 100 milijonov evrov. To je podatek, ki bo skoraj zagotovo sprožil vprašanja, zlasti v času, ko se veliko govori o varnosti, vojski in zavezah do zveze Nato.

Zakaj je primanjkljaj sploh narasel?

Boštjančič pravi, da do višje projekcije primanjkljaja ni pripeljala ena sama odločitev, temveč več dejavnikov. Med njimi je omenil zvišanje minimalne plače in z njo povezanih transferjev, višje stroške zdravstvene blagajne, hitrejše črpanje kohezijskih sredstev, uvedbo zimskega regresa ter stroške, povezane s Premogovnikom Velenje. Odhajajoči minister vztraja, da je vlada javne finance vodila odgovorno. A politično vprašanje ostaja: ali gre za pravočasno stabilizacijo ali za popravljanje računov tik pred odhodom? Odgovor bo bolj jasen prihodnji teden, ko bodo številke stopile iz vladnih map in postale konkreten načrt.

Pripravil: I.M.

VIr: Forbes, STA, Facebook

Kranjski policisti prosijo javnost za pomoč pri iskanju 17-letne Emele Bunić iz Mlake pri Kranju. Nazadnje so jo videli danes, v četrtek, 14. maja 2026, okoli 13.50 v bližini Biotehničnega centra v Naklem. Vsaka informacija je lahko pomembna.

Izginila je sredi dneva, policija prosi za pomoč

Na Gorenjskem poteka iskanje pogrešane mladoletne osebe. Policisti Policijske postaje Kranj so bili danes, v četrtek, 14. maja 2026, okoli 14.50 obveščeni, da pogrešajo 17-letno Emelo Bunić iz Mlake pri Kranju. Po doslej znanih podatkih je bila Emela nazadnje videna približno uro prej, okoli 13.50, v bližini Biotehničnega centra v Naklem. Od takrat se za njo izgublja sled, zato policisti prosijo vse, ki bi jo morda videli ali imeli kakršnekoli informacije, naj jim to čim prej sporočijo.

Takšen je njen opis

Pogrešana Emela je visoka okoli 165 centimetrov, suhe postave, ima daljše temne lase, ki segajo preko ramen. V času izginotja je bila oblečena v modre jeans hlače in pulover vojaško zelene barve, obuta pa je bila v Nike superge. S seboj je imela tudi črn nahrbtnik. Prav takšne podrobnosti so pri iskanju pogosto ključne, saj lahko nekomu v spominu ostane barva oblačil, nahrbtnik, hoja mimo določene stavbe ali srečanje na avtobusni postaji.

Policija: vsaka informacija šteje

Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešani osebi, naj pokličejo Policijsko postajo Kranj na številko 04 233 64 00, interventno številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. Javnost lahko pri takšnih iskanjih odigra izjemno pomembno vlogo, saj se pogrešana oseba lahko pojavi kjerkoli – na poti, v bližini šole, avtobusne postaje, trgovine ali pri znancih. V takih trenutkih je pomembno, da se informacije ne zadržujejo zase. Tudi če se komu zdi, da je nekaj nepomembno, je lahko prav ta droben podatek tisti, ki policistom pomaga sestaviti celotno sliko.

Delitev lahko pomaga, da se novica razširi hitreje

Najbolj pomembno je, da se poziv čim prej razširi med ljudi na območju Kranja, Naklega, Mlake pri Kranju in širše Gorenjske. Vsaka delitev lahko doseže nekoga, ki jo je morda videl. In v takih primerih je hitrost pogosto odločilna.

Pripravil: I.M.

VIr: PU Kranj

Po dogodku v središču Ljubljane, kjer naj bi predstavnik Inštituta Danes je nov dan Filip Dobranić – Muki poimensko izpostavil poslance Resni.ca in Demokratov, se zgodba seli v Državni zbor. Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot je predsednika DZ Zorana Stevanovića pozvala k ukrepanju, saj po njenem takšno ravnanje presega meje legitimne politične kritike.

Ko se politični pritisk preseli z ulic v institucije

V Sloveniji se v teh dneh sestavlja nova oblast, politično ozračje pa je vse bolj napeto. Stranke, ki naj bi oblikovale novo večino, napovedujejo ukrepe za razbremenitev gospodarstva, nižje davke, spremembe v zdravstvu in energetiki ter popravo politik pretekle vlade. V ospredju je tudi interventni zakon, ki so ga pripravile stranke Nova Slovenija, Demokrati in Resni.ca.

Med ključnimi predlogi so znižanje DDV na osnovna živila, nižja obdavčitev energentov, razbremenitve za samostojne podjetnike in normirance, razvojna kapica pri višjih plačah, spremembe pri delu upokojencev ter ukrepi na področju zdravstva. A prav ta politični obrat je sprožil oster odpor dela leve civilnodružbene scene.

@vzivo.si Kdo so ti junaki, ki nam kradejo glas? 🤔💔 Pritisnite nanje! #Referendum #Resnica ♬ original sound – vŽIVO.si

Seznam imen, ki je razburil Resni.co

Po navedbah Resni.ce naj bi Filip Dobranić – Muki na javnem dogodku v Ljubljani poimensko izpostavil poslance Resni.ca in Demokratov ter pozival k pritisku nanje. Prav ta del je sprožil največ ogorčenja, saj se odpira občutljivo vprašanje: kje se konča pravica do protesta in kje se začne organizirano targetiranje izvoljenih predstavnikov?

Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot je zaradi tega predsedniku Državnega zbora Zoranu Stevanoviću poslala uradni dopis. V njem opozarja, da poslanci sprejemajo javno kritiko, tudi ostro politično razpravo, ne sprejemajo pa poimenskega izpostavljanja, ki lahko vodi v nadlegovanje, grožnje ali celo ogrožanje varnosti.

Kokotova zahteva varnostno oceno in preiskavo dogodka

Kokotova zahteva izvedbo varnostne ocene za ogrožene poslance Resni.ca ter sprejem ustreznih zaščitnih ukrepov, tudi pri prihodih in odhodih iz Državnega zbora ter na javnih nastopih. Poleg tega zahteva preiskavo dogodka in zavarovanje dokazov, med drugim posnetkov, objav in komentarjev.

V dopisu predlaga tudi obvestilo pristojnim institucijam, med njimi policiji, ministrstvu za notranje zadeve in Računskemu sodišču. Po neuradnih informacijah naj bi bila zoper Dobranića vložena tudi kazenska ovadba zaradi domnevnega javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika.

Pod vprašajem tudi financiranje Inštituta Danes je nov dan

Poseben del zgodbe odpira financiranje Inštituta Danes je nov dan. Kokotova zahteva preveritev, ali inštitut in z njim povezani projekti prejemajo javna sredstva ter ali se ta porabljajo skladno z namenom. Po navedbah portala naj bi inštitut doslej prejel okoli 700 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, večino v času vlade Roberta Goloba.

“Javna sredstva ne smejo služiti političnemu lovu na posamezne poslance in spodbujanju pritiskov na njihove družine,” je eno ključnih sporočil dopisa. In prav ta stavek razkriva bistvo političnega spora: ne gre več le za ulični protest, ampak za vprašanje varnosti, odgovornosti in meje med aktivizmom ter pritiskom na poslance.

Zdaj je na potezi Državni zbor

Do objave članka Inštitut Danes je nov dan po navedbah vira še ni posredoval uradnega pisnega odgovora na dopis, dogodka pa niso javno komentirali v medijih. Zdaj se pozornost seli na Državni zbor in njegovega predsednika Zorana Stevanovića.

Bo primer ostal le politično opozorilo ali bo sprožil uradne postopke? V vsakem primeru je jasno, da se nova politična realnost v Sloveniji ne bo oblikovala samo za zaprtimi vrati parlamenta, ampak tudi pod pritiskom ulice, nevladnih organizacij in vse ostrejšega javnega obračunavanja.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, TikTok

V Novem mestu je dopoldne pri obravnavi prometnega prekrška prišlo do grobega napada na mestnega redarja. Po navedbah občine je kršitelj redarja fizično napadel, ga poškropil s solzivcem, poškodovani redar pa je končal v urgentnem centru.

Rutinski postopek se je sprevrgel v nasilje

Kar bi moral biti običajen postopek zaradi prometnega prekrška, se je v Novem mestu končalo z nasiljem nad uradno osebo. Po sporočilu Mestne občine Novo mesto sta pri obravnavi sodelovala redarja Skupne občinske uprave Dolenjske in Bele krajine, med izvajanjem nalog pa je prišlo do nasilnega odziva kršitelja. Ta naj bi fizično napadel redarja in ga poškodoval z uporabo solzivca. Poškodovani redar je bil po napadu še vedno v obravnavi v Urgentnem centru Novo mesto, kar dogodku daje še težjo težo – ne gre le za besedni spor ali napet trenutek, ampak za napad, ki je imel konkretne posledice.

Župan zahteva hiter odziv pristojnih

Na dogodek se je ostro odzval župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, ki je po napadu nemudoma stopil v stik s predstavniki Policijske uprave Novo mesto. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo pristojni organi ravnali hitro, odločno in učinkovito. Kot je poudaril, napad na uradno osebo pri opravljanju dolžnosti ne more ostati brez jasnega odgovora. V takšnih primerih namreč ne gre samo za varnost posameznika, temveč tudi za sporočilo, ki ga družba pošilja vsem, ki vsak dan na terenu skrbijo za red, varnost in izvajanje pravil.

»To ni napad le na posameznika«

Macedoni je v odzivu zapisal, da napad na uradno osebo, ki opravlja svoje delo v javnem interesu, ni le napad na posameznika, temveč na pravni red in varnost vseh občanov. Dodal je, da pričakuje odločno ravnanje policije in tožilstva ter jasno sporočilo, da za takšno nasilje v naši družbi ni prostora. Njegove besede zvenijo kot opozorilo, da se meja med nestrinjanjem s postopkom in nasiljem ne sme nikoli zabrisati. Ko nekdo napade človeka, ki opravlja svoje delo, napade tudi sistem pravil, ki naj bi veljal za vse enako.

Občina odpira tudi širše vprašanje varnosti

Na Mestni občini Novo mesto ob tem poudarjajo, da je dolgoročna in uspešna integracija romske skupnosti mogoča le ob doslednem spoštovanju pravil, zakonov in družbenih norm, ki veljajo za vse. Izpostavljajo, da enaka pravila za vse niso le fraza, ampak temelj pravične in varne skupnosti. Dogodek zato v občini razumejo tudi kot opomin, da nasilje nad redarji, policisti in drugimi zaposlenimi v javnih službah ne sme postati nekaj, kar družba sprejme kot del vsakdana. Ko človek, ki skrbi za red, sam postane tarča napada, se mora vprašati celotna skupnost: bomo takšna dejanja res odločno ustavili?

Pripravil: I.M.

Vir: Mestna občina Novo mesto

Za zahodno in deloma osrednjo Slovenijo velja oranžno vremensko opozorilo. Ne gre za običajno ploho, temveč za opozorilo, da lahko močnejše nevihte s krajevnimi nalivi hitro povzročijo težave.

Opozorilo za zahod in del osrednje Slovenije

Agencija RS za okolje je za severozahod, jugozahod in osrednji del Slovenije izdala oranžno vremensko opozorilo zaradi možnosti močnejših neviht. Največ pozornosti namenjajo območju med Vipavsko dolino in Posočjem, kjer so razmere za razvoj neviht najbolj izrazite. Takšna opozorila niso namenjena strašenju, ampak previdnosti. Vreme se ob nevihtah spreminja hitro, posledice pa so lahko zelo lokalne. Nekje lahko pade le nekaj dežja, drugje pa naliv v kratkem času napolni ceste, dvorišča in podvoze.

Kaj pomeni oranžni alarm?

Oranžno opozorilo pomeni drugo najvišjo stopnjo vremenske ogroženosti. To je znak, da lahko vremenski pojavi postanejo nevarni za ljudi, promet in premoženje. Pri nevihtah to običajno pomeni možnost močnejših nalivov, sunkov vetra, udarov strel in hitrega naraščanja hudourniških voda. Pomembno je razumeti, da oranžni alarm ne pomeni nujno katastrofe. Pomeni pa, da razmere niso običajne in da je treba biti pozoren. Prav pri krajevnih nevihtah je nevarnost v tem, da udarijo hitro, močno in zelo neenakomerno.

Nalivi lahko presenetijo v nekaj minutah

Največja težava pri takšnih nevihtah so krajevni nalivi. Ti so nepredvidljivi in lahko v zelo kratkem času povzročijo precej neprijetnosti. Ceste postanejo spolzke, vidljivost se močno poslabša, voda lahko zastaja na vozišču, v nižje ležečih delih pa se hitro pojavijo poplavljeni podvozi ali kleti. Posebej previdni naj bodo vozniki. Ob močnem nalivu je bolje zmanjšati hitrost, povečati varnostno razdaljo in se izogibati vožnji skozi globoko vodo. Tudi pešci in kolesarji naj ne podcenjujejo udarov strel ter sunkov vetra.

Previdnost je danes najboljši odgovor

Pri oranžnem opozorilu je najbolje narediti nekaj preprostih stvari: spremljati obvestila ARSO, preveriti radarsko sliko padavin, umakniti predmete z balkonov in dvorišč ter avtomobila ne parkirati pod drevesi. To so majhni ukrepi, ki lahko preprečijo veliko slabe volje. Današnje opozorilo je predvsem opomnik, da vreme včasih ne potrebuje veliko časa, da pokaže svojo moč. In ko se nebo enkrat zapre, je za previdnost pogosto že prepozno.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO

Odhajajoča vlada Roberta Goloba je tik pred koncem mandata znova stopila na stran ministrstva za kulturo. Asta Vrečko tako državnemu proračunu ne bo vračala 8.346 evrov, ki jih je ministrstvo izplačalo Svetlani Makarovič, čeprav je nadzorni urad že drugič ugotovil, da je bilo izplačilo neupravičeno.

Ko se mandat izteka, odločitve še vedno odmevajo

V zadnjih dneh odhajajoče vladne koalicije je v javnosti znova završalo zaradi primera, ki že dolgo buri politične duhove. Gre za 8.346 evrov, izplačanih Svetlani Makarovič, in za vprašanje, ali je ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko ravnalo zakonito ali politično zaščitniško. Po poročanju Spletnega časopisa je vlada Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, ugodila ministrstvu za kulturo in razveljavila že drugo odločbo Urada za nadzor proračuna. Ta je odločil, da mora ministrstvo denar vrniti v državni proračun, ker naj bi šlo za neupravičeno izplačilo proračunskih sredstev.

Denar, ki ga Prešernov sklad ni želel izplačati

Zgodba sega v leto 2000, ko je Svetlana Makarovič zavrnila Prešernovo nagrado. Leta 2023 je nato zahtevala izplačilo denarnega dela nagrade, a jo je Prešernov sklad zavrnil. Razlog? Po njihovem tega niso mogli storiti brez kršitve zakona. Kar ni storil sklad, je nato omogočilo ministrstvo za kulturo. Vrečkova je izplačilo utemeljevala s tem, da naj bi Makarovičevi denar pripadal, ker se mu je pred leti odrekla skupaj z nagrado. Toda prav tu se je začel zaplet, ki zdaj dobiva vse bolj političen priokus.

Nadzorni urad dvakrat, vlada dvakrat drugače

Urad za nadzor proračuna je v izrednem inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da mora ministrstvo vrniti 8.346 evrov. Ko je vlada prvo odločbo odpravila, je urad postopek ponovil. In znova prišel do enakega sklepa: denar naj se vrne v proračun. Ministrstvo za kulturo se je ponovno pritožilo, vlada pa je še drugič odločila v njegovo korist. Iz vlade so pojasnili, da so odločbo odpravili po dodatnih procesnih dejanjih, skladno z zakonodajo o splošnem upravnem postopku. S tem se je konkretni inšpekcijski postopek ustavil.

Primer, ki odpira neprijetno vprašanje

Pri vsem skupaj ne gre le za znesek. Gre za občutek, da se pravila za nekatere razlagajo drugače kot za druge. Računsko sodišče naj bi že v reviziji poslovanja vlade za leto 2023 opozorilo, da je bilo izplačilo izvedeno mimo pravil. In zato primer ostaja politično občutljiv. Ko vlada, ki odhaja, še drugič reši svojo ministrico pred vračilom denarja, se neizogibno pojavi vprašanje: je šlo za popravek postopkovne napake ali za še eno zadnjo politično uslugo?

Za številne davčne zavezance konec maja ne bo prinesel le položnic, ampak tudi dobrodošlo nakazilo. FURS bo tistim, ki so med letom plačali preveč dohodnine, denar vrnil najpozneje do 29. maja 2026.

Skoraj milijon izračunov, za mnoge dobra novica

V začetku aprila je Finančna uprava Republike Slovenije poslala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2025. Številka ni majhna – odposlanih je bilo kar 991.504 izračunov. Za številne prejemnike je bil pogled na dokument precej prijetnejši kot običajno, saj jim izračun kaže vračilo dohodnine. Gre za denar, ki so ga zavezanci med letom plačali preveč. Če je informativni izračun pravilen in če posameznik ni vložil ugovora, posebnih postopkov ni več. FURS bo vračilo izvedel samodejno, denar pa mora biti nakazan najpozneje do 29. maja 2026.

Kdo lahko pričakuje nakazilo?

V prvem svežnju so bili predvsem zavezanci z enostavnejšimi davčnimi podatki. To so večinoma zaposleni in upokojenci, ki niso uveljavljali posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane, nimajo dohodkov iz tujine, dejavnosti ali drugih bolj zapletenih davčnih okoliščin. Za marsikoga bo vračilo prišlo ob pravem času. Pred poletjem, ko se gospodinjski stroški pogosto povečajo, lahko že nekaj deset ali nekaj sto evrov pomeni razliko. Nekateri bodo denar namenili za dopust, drugi za položnice, tretji za nakupe, ki so jih že nekaj časa odlagali.

Rok za ugovor je že mimo

Zavezanci so morali informativni izračun skrbno pregledati. Če so opazili napake pri osebnih podatkih, dohodkih, olajšavah ali končnem izračunu, so morali ugovor vložiti najpozneje do 30. aprila 2026. Ta rok je že potekel. To pomeni, da se pri tistih, ki ugovora niso vložili, šteje, da se z izračunom strinjajo. Če izračun izkazuje vračilo, lahko zdaj le še počakajo na nakazilo.

Kaj pa tisti, ki izračuna še niso prejeli?

Če informativnega izračuna še niste dobili, to ne pomeni, da ste ostali brez njega. FURS bo drugi sveženj odposlal 29. maja 2026. Vanj bodo vključeni predvsem tisti z bolj kompleksnimi davčnimi podatki, denimo z dohodki iz tujine, dohodki iz dejavnosti ali uveljavljanjem olajšav za vzdrževane družinske člane. Za tiste iz prvega svežnja pa ostaja najpomembnejše sporočilo preprosto: če vam pripada vračilo, bo denar na vaš račun prišel brez dodatne vloge. Včasih je dobra novica res zapisana v davčnem izračunu.

Pripravil: I.M.

Vir: FURS

Fotografije praznih polic v Hoferjevih trgovinah so med kupci sprožile precej vprašanj. Gre za težave z dobavo, prenovo ali preprosto za izdelke, ki jih ljudje razgrabijo še hitreje kot običajno? Pri trgovcu zdaj mirijo javnost in pojasnjujejo ozadje.

Kupci opazili prazne police, vprašanj je bilo vse več

Prazne police v trgovinah vedno pritegnejo pozornost. Še posebej takrat, ko jih kupci opazijo sredi običajnega nakupovalnega dne in se začnejo spraševati, ali se v ozadju dogaja kaj večjega. Prav to se je zgodilo v eni izmed Hoferjevih trgovin v Ljubljani, podobne prizore pa so kupci opazili tudi na Vrhniki. Fotografije so hitro sprožile ugibanja. Je zmanjkalo določenih izdelkov? Gre za motnje v dobavi? Ali trgovina morda prenavlja police in spreminja razporeditev izdelkov? V času, ko so kupci občutljivi na cene, zaloge in vsak znak morebitnega pomanjkanja, takšni prizori hitro vzbudijo nelagodje.

Hofer: Gre predvsem za posebno ponudbo, ki hitro poide

Pri Hoferju pojasnjujejo, da so na fotografijah večinoma police s posebno ponudbo, ki je v njihovih trgovinah na voljo ob ponedeljkih in četrtkih. Ti izdelki so praviloma na voljo v omejenih količinah, zato se lahko zgodi, da jih kupci razgrabijo zelo hitro. »Izdelki posebne ponudbe imajo v zadnjih mesecih izjemno konkurenčne cene in so na voljo v omejenih količinah, zato se še hitreje odprodajo,« pojasnjujejo pri trgovcu. Dodajajo, da je prav hitra prodaja del njihovega modela, saj lahko tako vsakih nekaj dni na istem mestu ponudijo nove izdelke.

Ni nujno pomanjkanje, a težave priznavajo

Hofer ob tem poudarja, da prazne police ne pomenijo večjih motenj v poslovanju ali umika s trga. Kljub temu priznavajo, da lahko v posameznih trgovinah pride do slabše založenosti določenih izdelkov. Razlog naj bi bil v nadgradnji in digitalizaciji sistemov v nabavi, logistiki in prodaji ter v prenovi postavitve izdelkov po trgovinah. Kupcem se za morebitne nevšečnosti opravičujejo in jih prosijo za razumevanje. Ob tem izpostavljajo, da so od septembra lani znižali cene več kot 60 odstotkom izdelkov v redni ponudbi.

Ko prazna polica pove več kot tisoč besed

Za trgovca so prazne police lahko znak hitre prodaje. Za kupca pa so pogosto nekaj drugega: majhen alarm, ki sproži vprašanje, ali bo naslednjič želeni izdelek sploh še tam. In ravno zato takšne fotografije hitro postanejo tema pogovorov. V času draginje ljudje še bolj gledajo na cene, akcije in zaloge – prazna polica pa včasih pove več kot katerakoli reklama.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Slovenci imamo na bankah rekordne prihranke, a velik del tega denarja še vedno leži skoraj brez obresti. Zdaj pa štiri banke izstopajo s posebnimi ponudbami za vezane depozite, ki presegajo slovensko in celo evropsko povprečje.

Milijarde ležijo na računih, obresti pa skoraj ni

Slovenci smo v zadnjem letu še povečali svoje prihranke. Po podatkih Banke Slovenije je bilo ob koncu lanskega leta na bančnih računih kar 32,8 milijarde evrov, kar je nov rekord. V enem letu se je znesek povečal za 2,2 milijarde evrov. A tu se skriva zanimiva podrobnost. Več kot 85 odstotkov vlog je nevezanih in večinoma neobrestovanih. To pomeni, da denar sicer varno leži na računu, vendar lastniku ne prinaša skoraj ničesar. V Evropski uniji je takšnih vlog v povprečju okoli polovica, Slovenija pa je pri tem v samem vrhu.

Štiri banke so stopile iz povprečja

Večina bank še vedno ponuja obrestne mere, ki so nižje od evropskega povprečja. V Sloveniji so vezave do enega leta v povprečju obrestovane po 0,74 odstotka, vezave od enega do dveh let po 1,59 odstotka, nad dvema letoma pa po 1,81 odstotka. V evrskem območju so številke precej višje: za vezave do enega leta povprečje znaša 1,82 odstotka, pri daljših vezavah pa presega dva odstotka. Zato toliko bolj izstopajo Gorenjska banka, Intesa Sanpaolo, Unicredit in Sparkasse, ki so pripravile posebne ponudbe z obrestno mero okoli treh odstotkov oziroma celo 3,1 odstotka.

Pri 10.000 evrih razlika ni več zanemarljiva

Gorenjska banka novo stranko nagovarja s 3,1-odstotno obrestno mero za 13-mesečno varčevanje, vendar mora ta pri banki odpreti transakcijski račun in nanj prejemati plačo. Pri vezavi 10.000 evrov bi to pomenilo približno 336 evrov obresti. Za obstoječe stranke banka oglašuje 2,75-odstotno obrestno mero. Intesa Sanpaolo ponuja triodstotne obresti za nove stranke pri 12-mesečni vezavi, za obstoječe pa le za novo nakazana sredstva. Podobno ponudbo ima tudi Unicredit. Sparkasse triodstotno akcijsko obrestno mero namenja novim strankam, ki denar vežejo za obdobje od 12 do 14 mesecev.

Tudi neobanke niso zanemarljive

Med neobankami še vedno izstopa Trade Republic z dvoodstotno obrestno mero za vloge na vpogled. Revolut v standardnem paketu ponuja 1,25 odstotka letno, pri dražjih paketih pa več. Pri N26 se obrestne mere gibljejo od 0,3 do 1,5 odstotka, odvisno od paketa. Za mnoge varčevalce je zato vprašanje preprosto: bo denar še naprej tiho ležal na računu ali pa bo vsaj nekaj malega začel delati zanje?

Pripravil: I.M.

Vir: Forbes, www