V Levici so ostro napadli predsednika državnega sveta Marka Lotriča in zahtevajo njegov takojšnji odstop. Prepričani so, da njegova dvojna vloga – vodenje državnega sveta in hkratno predsedovanje stranki Fokus – odpira resno vprašanje konflikta interesov.

Ko se funkcije začnejo prepletati

V slovenski politiki se odpira novo vroče vprašanje: ali lahko predsednik državnega sveta hkrati vodi parlamentarno stranko, ki naj bi se pripravljala na vstop v novo vladno koalicijo? V Levici pravijo, da ne. In pri tem ne izbirajo mehkih besed. Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je opozorila, da se je Marko Lotrič znašel v položaju, kjer se po njihovem mnenju nevarno prepletata dve funkciji: predsednik državnega sveta in predsednik stranke Fokus. Prav Fokus naj bi bil po volitvah del političnega dogajanja okoli oblikovanja nove vlade Janeza Janše, zato v Levici menijo, da gre za jasen konflikt interesov.

»Ne vemo več, v čigavem imenu govori«

Vrečko je poudarila, da državni svet ni organ političnih strank, temveč institucija, ki po ustavi zastopa socialne, gospodarske, lokalne in poklicne interese. Lotrič je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik delodajalcev, zdaj pa po besedah Levice hkrati nastopa tudi kot predsednik parlamentarne stranke. »Državljani in državljanke ne vemo več, ali govori v imenu predsednika državnega sveta ali v imenu predsednika parlamentarne stranke,« je opozorila Vrečko. Po njenem mnenju bi moral državni svet ostati nadzorni korektiv parlamenta, ne pa institucija, ki bi jo lahko zasenčili interesi bodoče koalicije.

V središču spora odložilni veto

Največji problem Levica vidi pri odložilnem vetu, enem najmočnejših orodij državnega sveta. Če državni svet na zakon izglasuje veto, mora državni zbor za ponovno potrditev zagotoviti 46 glasov. V Levici opozarjajo, da bi to lahko postalo posebej pomembno, če bo nastala manjšinska vlada, ki takšne večine sama po sebi ne bo imela vedno zagotovljene. Po besedah Vrečko bi državni svet pod vodstvom predsednika koalicijske stranke lahko bodoči vladi precej olajšal delo, saj bi se postavljalo vprašanje, ali bi še enako odločno uporabljal veto proti zakonom, ki bi prihajali iz vlade, v kateri sodeluje tudi Lotričeva stranka.

Pritisk se seli tudi na KPK

V Levici zato zahtevajo, da Lotrič odstopi nemudoma, še preden bi se nova koalicija tudi formalno oblikovala. Vrečko je napovedala tudi prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije, saj po njenem mnenju v tem primeru zadostuje že videz konflikta interesov. Politična bitka se tako seli tudi na polje integritete in zaupanja v institucije. Vprašanje pa ostaja: bo Marko Lotrič pritisk Levice zavrnil kot politični napad ali pa bo moral pojasniti, kje se konča funkcija predsednika državnega sveta in kje se začne vloga predsednika stranke?

Pripravil: I.M.

VIr: Omrežje X

Izginotje 49-letne Sonie Bottacchiari in njenih dveh otrok je iz skrivnostnega odhoda preraslo v eno najbolj mučnih iskalnih akcij v Italiji. Avto so našli v Tarcentu, telefoni so utihnili, zdaj pa preiskovalce skrbijo še pisma, ki naj bi razkrivala globoko stisko matere.

Odšli naj bi le za nekaj dni, domov pa se niso vrnili

Sonia Bottacchiari je 20. aprila iz Castell’Arquata pri Piacenzi odšla skupaj s 16-letno hčerko, 14-letnim sinom in štirimi družinskimi psi. Nekdanjemu možu Yuriju Groppiju naj bi povedala, da se z otrokoma odpravlja na nekajdnevni oddih v Furlanijo – Julijsko krajino. Vrnitev naj bi bila predvidena nekaj dni pozneje, a se družina ni nikoli vrnila. Italijanski mediji poročajo, da so zadnji zanesljivi signali vodili proti območju Tarcenta, kjer so kasneje našli tudi njihov avtomobil.

Prazen avto, izginuli šotori in telefoni, ki so nenadoma utihnili

Avtomobil je bil parkiran v Tarcentu, a v njem ni bilo družine. Posebej nenavadno je, da v vozilu ni bilo več šotorov oziroma opreme za kampiranje, čeprav naj bi jo vzeli s seboj. To je odprlo več možnosti: da so pot nadaljevali peš, da so kampirali drugje ali da so se namenoma umaknili iz dosega. Preiskovalci so pozorni tudi na podatek, da so telefoni prenehali oddajati signal v istem časovnem okviru, kar po poročanju italijanskih medijev ne deluje kot navadno naključje.

Iskanje se širi tudi proti Sloveniji

Iskalne akcije potekajo na zahtevnem, hribovitem območju Furlanije, vključeni pa so karabinjerji, gasilci, civilna zaščita, gorski reševalci, psi, droni in helikopterji. Po poročanju italijanskih medijev so z zadevo seznanili tudi mednarodni center za sodelovanje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, saj preiskovalci ne izključujejo možnosti, da bi se družina premaknila proti Sloveniji ali čez mejo.

Pisma, ki so preiskavo obrnila v še bolj bolečo smer

Najbolj zaskrbljujoč preobrat so prinesla pisma, najdena v hiši Soniinega očeta. Po poročanju Sky TG24 in Anse naj bi bila brez datuma, eno naj bi bilo namenjeno otrokoma, drugo pa naj bi vsebovalo osebna razmišljanja o njenem življenju. Preiskovalci ostajajo previdni, saj še ni jasno, kdaj so bila pisma napisana, vendar naj bi njihova vsebina kazala na globoko notranjo stisko. Prav zato se med možnimi scenariji omenja tudi najhujši, čeprav uradnega zaključka še ni.

Družina še vedno čaka na odgovor

Za očeta otrok in njune stare starše so to dnevi, ki se vlečejo brez konca. Vsak nov namig prinese kanček upanja, vsaka ura tišine pa novo težo. Primer Sonie Bottacchiari in njenih otrok tako ostaja odprta rana: med možnostjo prostovoljnega umika, nesreče v gorah in najtemačnejšim scenarijem, ki si ga nihče ne želi izreči na glas.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Yahoo

Za številne manjše družinske kmetije se odpira priložnost, ki je ne bo mogoče spregledati. Na voljo bo skoraj osem milijonov evrov nepovratnega denarja, država pa bo pri nekaterih naložbah pokrila tudi do 90 odstotkov stroškov.

Priložnost za kmetije, ki pogosto ostanejo v ozadju

Majhne družinske kmetije bodo letos dobile novo možnost za razvoj, posodobitev in lažje spopadanje z vse bolj zahtevnimi razmerami v kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis, s katerim bo razdelilo 7,8 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

Razpis je namenjen kmetijam, ki ustvarijo med 4.000 in manj kot 12.000 evrov standardnega prihodka iz kmetijstva. Gre torej predvsem za tiste manjše kmetije, ki pogosto delujejo z omejenimi sredstvi, a so za podeželje izjemno pomembne. Prav tam se ohranjajo življenje, delo, domača pridelava in marsikatera družinska zgodba, ki brez dodatne pomoči težko naredi korak naprej.

Denar za mehanizacijo, rastlinjake, sadovnjake in energijo

Nabor naložb je širok. Kmetije bodo lahko sredstva namenile za nakup specializirane mehanizacije, gradnjo ali obnovo objektov, rastlinjakov, hladilnic in skladišč. Podpora bo mogoča tudi za ureditev pašnikov, izboljšanje dostopa do infrastrukture, zbiranje meteorne vode ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Razpis vključuje še naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, obnovo travniških sadovnjakov ter izboljšanje dobrobiti rejnih živali. To pomeni, da denar ne bo namenjen le večji proizvodnji, temveč tudi kakovostnejšemu, bolj trajnostnemu in odpornejšemu kmetovanju.

Posebno pozornost namenjajo gorskim območjem, mladim kmetom in trajnostnim projektom. Ti bodo lahko pri določenih naložbah prejeli višji delež sofinanciranja, kar je za marsikoga lahko odločilna razlika med načrtom na papirju in dejansko izvedbo.

Nekaterim bo država krila skoraj vse

Osnovna stopnja podpore znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri nekaterih naložbah pa se lahko povzpne celo do 90 odstotkov. Najnižji znesek podpore na posamezno vlogo bo 5.000 evrov, posamezna kmetija pa lahko v programskem obdobju do leta 2027 prejme največ 60.000 evrov.

Vloge bo mogoče oddati od 4. junija do 9. septembra 2026 do 14. ure. Upravičeni bodo tudi nekateri stroški, ki so nastali že po 1. januarju 2023, če so povezani s pripravo in izvedbo naložbe. Za majhne kmetije je to lahko pomemben trenutek. Ne le zaradi denarja, ampak zaradi občutka, da podeželje še ni pozabljeno.

Pripravil: I.M.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Predlog, da bi posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pokopali na ljubljanskih Žalah, je znova odprl eno najbolj občutljivih slovenskih ran. Ljubljanski župan Zoran Janković je bil ob tem jasen: Žale so po njegovih besedah namenjene prebivalcem Ljubljane.

Predlog, ki je takoj dvignil politični prah

Poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokratov so vložili predlog zakona, s katerim bi 17. maj znova razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa pietetno in trajno pokopali na ljubljanskih Žalah. Predlog predvideva tudi, da bi območje pokopa dobilo status kulturnega spomenika državnega pomena. Gre za temo, ki v Sloveniji nikoli ni bila le zgodovinsko vprašanje. Vedno znova odpira bolečino, spomin, politične očitke in vprašanje, kako država ravna z mrtvimi, ki desetletja niso dobili mirnega groba.

Janković: Žale so namenjene Ljubljančanom

Ljubljanski župan Zoran Janković se je na predlog odzval zadržano, a zelo jasno. Spomnil je, da je Mestna občina Ljubljana v prenovo oziroma dograditev Žal vložila približno 30 milijonov evrov, pokopališče pa je po njegovih besedah namenjeno prebivalcem mesta. »Če je to največji problem države oziroma državnega zbora, potem ni veliko problemov pri vodenju države,« je ocenil Janković. Ob tem je poudaril, da gre po njegovem za ideološke teme, ter dodal, da partizanov, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu, ne moremo enačiti z domobranci.

Svoboda in Levica govorita o razdvajanju

Odzivi z druge strani političnega prostora so bili ostri. V Svobodi predlagateljem očitajo, da z novo pobudo znova odpirajo rane in razdvajajo ljudi. Poslanec Martin Premk je ocenil, da gre za politično izkoriščanje žrtev tragičnih dogodkov druge svetovne vojne. Še ostrejša je bila Asta Vrečko iz Levice, ki je predlog označila za »nizkotno politično izkoriščanje mrtvih«. Po njenem bi se dostojen pokop moral zgoditi že zdavnaj, a ne kot del političnega obračunavanja.

Rana, ki se ne zapira

Vprašanje pokopa žrtev povojnih pobojev tako znova postaja ena prvih velikih ideoloških preizkušenj nove politične realnosti. Na eni strani je zahteva po dostojnem pokopu in nacionalnem spominu, na drugi opozorila, da se mrtvih ne sme uporabljati za dnevno politiko. In prav tu je jedro spora: kako mrtvim vrniti dostojanstvo, ne da bi živi ob tem znova kopali jarke med seboj?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Pet dni pred volitvami so v UKC Ljubljana slovesno prerezali trak pred prenovljenim delom 8. nadstropja. Skoraj dva meseca pozneje pa v sobah oddelka za nefrologijo pacientov še vedno ni, zato se odpira neprijetno vprašanje: je bila otvoritev prehitra?

Velike obljube, prazne sobe

V UKC Ljubljana so 17. marca slovesno odprli prenovljeni del 8. nadstropja glavne stavbe, kjer deluje klinični oddelek za nefrologijo. Dogodka so se udeležili tudi predsednik vlade Robert Golob, ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug in predstojnik oddelka Miha Arnol. Šlo naj bi za pomembno pridobitev za bolnike, med njimi dializne paciente in ljudi s presajenimi ledvicami, ki sodijo med najbolj ranljive skupine. Takrat so padale velike besede. Sobe naj bi bile svetle, prostorne, prezračene, s kopalnico in tušem, pacientom pa naj bi prinesle precej več udobja. Toda zdaj se je pokazalo, da se zgodba ni nadaljevala tako hitro, kot bi lahko sklepali po slavnostnem odprtju.

Kot smo neuradno izvedeli, so prostore opremili zgolj za omenjeni dogodek, nato pa opremo ponovno umaknili. Je šlo za pomoč Robertu Golobu pri nabiranju političnih točk?

‼️‼️ Z eno besedo – SRAMOTA. Ti ljudje nimajo niti malo sramote, ko gre na namene propagande. Ljudje pa… pic.twitter.com/vfLMz0Igtd

— Jana Gržinič (@JanaGrzinic) May 13, 2026

Oprema naj bi prišla in nato odšla

Po poročanju 24UR v prenovljenih sobah skoraj dva meseca po otvoritvi še vedno ne zdravijo pacientov. Še več, po njihovih neuradnih informacijah naj bi bile postelje za dogodek izposojene iz Diagnostično-terapevtskega servisa, po otvoritvi pa odpeljane nazaj. Tudi televizorji naj bi bili po slovesnosti odstranjeni. UKC Ljubljana je za 24UR pojasnil, da so sobe ob otvoritvi celovito opremili, kot naj bi bil standard po prenovi, opremo pa da so v času prenove premestili v DTS, kjer jo tudi sicer hranijo. Televizorje naj bi shranili zato, da jih pred uporabo ne bi kdo poškodoval ali ukradel.

Zakaj se je potem mudilo?

Prav časovnica je tista, ki zgodbo dela politično občutljivo. Otvoritev je potekala tik pred volitvami, zato se zdaj pojavljajo vprašanja, ali je šlo predvsem za predstavitev dosežka pred kamerami ali za dejansko pripravljene prostore za paciente. UKC sicer poudarja, da bodo selitve začeli predvidoma junija, ko bodo izpolnjeni strogi standardi in pridobljena soglasja za varno bivanje pacientov. A za bolnike in njihove svojce šteje predvsem eno: kdaj bodo prenovljene sobe zares zaživele. Trak je bil prerezan, obljube so bile izrečene, kamere so odšle. Zdaj ostaja vprašanje, ki visi v zraku precej glasneje kot marca: zakaj so odprli oddelek, če pacientov tam še vedno ni?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Hrvaško javnost pretresa eden najhujših primerov zanemarjanja živali v zadnjih letih. Po smrti 64-letnega moškega so prostovoljci pri Reki naleteli na prizor, ki ga ne bodo nikoli pozabili: skoraj 50 izstradanih psov in več deset mrtvih živali.

Začelo se je s prometno nesrečo, končalo pa z odkritjem hiše groze

Primer, ki je pretresel Hrvaško, se je začel po tragični prometni nesreči prejšnji teden. V njej sta umrla 64-letni moški in eden od psov, drugi pes pa je nesrečo preživel. Prav ta nesreča je odprla vrata v zgodbo, ki je bila, kot kaže, dolgo skrita pred očmi javnosti. Po smrti moškega so pristojni in prostovoljci prejeli informacijo, da je na njegovem domu na območju Vele Učke pri Reki ostalo več psov brez oskrbe. Sprva naj bi jih bilo 28. A ko so prišli na kraj, jih je pričakal precej hujši prizor.

Namesto reševalca psov naj bi doma skrival 47 izstradanih živali

Po navedbah prostovoljcev je moški, ki se je predstavljal kot reševalec psov, doma zadrževal kar 47 živali. Psi so bili močno podhranjeni, izčrpani in v zelo slabem zdravstvenem stanju. Mnogi so po poročanju Dela živeli v razmerah, ki jih je težko opisati brez cmoka v grlu. Namesto varnega zavetja, hrane in skrbi so našli lakoto, zanemarjanje in tišino hiše, v kateri se je očitno dogajala dolgotrajna tragedija. Prostovoljci so se morali v trenutku soočiti ne le z reševanjem živih psov, temveč tudi z grozljivim vprašanjem, koliko živali pomoči ni dočakalo.

V hiši našli tudi več kot 30 trupel psov

Najbolj pretresljiv del odkritja je sledil v notranjosti hiše. Poleg živih psov so našli še več kot 30 trupel živali. Po navedbah, ki jih povzema Delo, naj bi bila trupla shranjena v zamrzovalnih skrinjah, hladilnikih, omarah in drugih delih hiše. Gre za prizor, ki je tudi izkušenim prostovoljcem vzel sapo. Takšni primeri vedno znova odprejo boleče vprašanje: kako dolgo lahko trpljenje živali ostaja neopaženo, če se nekdo navzven predstavlja kot njihov rešitelj?

Psi zdaj potrebujejo predvsem mir, hrano in ljudi, ki jim ne bodo obrnili hrbta

Rešene živali bodo potrebovale veterinarsko oskrbo, okrevanje in predvsem čas. Izstradani psi ne potrebujejo le hrane, ampak tudi občutek varnosti, ki jim je bil očitno predolgo odvzet. Primer pri Reki je več kot le lokalna tragedija. Je opomin, da se za zaprtimi vrati lahko skriva nepredstavljivo trpljenje, in da pomoč včasih pride šele takrat, ko je za mnoge že prepozno.

Pripravil: I.M.

Vir: 24Sata

V slovenskih osnovnih šolah se tiho širi nevaren trend, ki ga učitelji pogosto zaznajo šele, ko je že prepozno. Fuge, nikotinske ali tobačne vrečke pod ustnico, so med mladimi postale skoraj neopazen način uporabe nikotina, posledice pa so lahko hude.

Nevaren trend, ki se skriva pod ustnico

Na prvi pogled skoraj nič ne izda, da ima učenec med poukom pod ustnico nikotinsko vrečko. Morda le rahlo našobljene ustnice, nekoliko čuden izraz na obrazu, omotičnost ali nenadna slabost. Prav zato ravnatelji in učitelji opozarjajo, da gre za težavo, ki jo je izjemno težko nadzorovati. Med osnovnošolci se vse bolj širijo tako imenovane fuge. Nekateri jih uporabljajo zato, ker jih »sproščajo«, drugi zaradi radovednosti, tretji zato, ker jih uporabljajo prijatelji. Ena od učenk je za Tednik povedala: »Ko mi paše, jo vzamem in to je to.« A za tem na videz lahkotnim stavkom se skriva precej temnejša slika.

Deklica vzela več fug in izgubila zavest

Ravnatelj Osnovne šole Kašelj Jernej Šoštar je za Tednik odkrito povedal, da so imeli v lanskem šolskem letu s fugami »zelo velike težave«, predvsem na predmetni stopnji. Najbolj pretresljiv primer se je zgodil, ko je deklica vzela več fug hkrati. »Zgodilo se je, da se je deklica predozirala, vzela je več fug, tako da je padla v nezavest na stranišču in morali smo poklicati reševalce,« je povedal ravnatelj. To ni več nedolžna mladostniška radovednost. To je opozorilo, da so nikotinski izdelki med otroki postali resen problem.

Mladi se nevarnosti pogosto sploh ne zavedajo

Nekateri učenci opisujejo, da se jim je ob prvi uporabi vrtelo, da jim je bilo slabo ali da jih je peklo. A hkrati dodajajo, da se telo sčasoma navadi. Prav v tem je past. Nikotin hitro zasvoji, otroški in mladostniški možgani pa so v obdobju razvoja še posebej občutljivi. Na NIJZ opozarjajo, da lahko izpostavljenost nikotinu vpliva na miselne sposobnosti, pozornost, razpoloženje in delovni spomin. Fuge so še posebej problematične zato, ker so diskretne, majhne in jih je veliko lažje skriti kot cigarete ali elektronske cigarete.

Starši in šole pred težko nalogo

Ravnatelji se sprašujejo, kako daleč lahko sploh gredo pri preverjanju otrok. Učitelji lahko nekaj posumijo, težko pa otroka pregledajo ali z gotovostjo ugotovijo, kaj ima v ustih. Medtem pa industrija nikotinske izdelke pogosto predstavlja kot bolj moderne, manj opazne in celo manj škodljive. A zgodba deklice, ki je zaradi več fug omedlela na šolskem stranišču, kaže, da posledice niso oddaljene ali teoretične. Dogajajo se tukaj, med osnovnošolci. In vprašanje ni več, ali je težava resna, ampak kako hitro jo bodo odrasli vzeli dovolj resno.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Tik pred polfinalnim tednom je Kmetija dobila enega najbolj čustvenih preobratov sezone. Alenka, ena največjih ljubljenk gledalcev, je po porazu proti Janu zapustila posestvo, njen nenavadni dvoboj pa je sprožil val ugibanj in razočaranja.

Dvoboj, ki je utišal areno

Napetost pred polfinalnim tednom je bila ogromna. V areni sta se pomerila prva dvobojevalka Alenka in drugi dvobojevalec Jan, mnogi gledalci pa so bili prepričani, da bo prav Alenka v spretnostni nalogi pokazala svojo mirnost, natančnost in izkušnje. A razplet je šel v povsem drugo smer. Naloga Natančni trojček se je zanjo spremenila v nočno moro. Jan jo je premagal že po dveh izzivih, Alenka pa pri nalogah ni pokazala tiste zbranosti, po kateri so jo poznali na posestvu. Prav zato je bil šok še večji – ne le med tekmovalci, ampak tudi med gledalci doma.

Napake, ki so sprožile val vprašanj

Največ pozornosti so pritegnila velika odstopanja pri njenih rezultatih. Namesto palice, dolge 265 centimetrov, je odrezala le 180,5 centimetra, pri tehtanju koruze pa je namesto zahtevanih 20 dekagramov odmerila kar 64 dekagramov. Za tekmovalko, ki je veljala za eno bolj sposobnih in delavnih, so bile te napake za mnoge skoraj nerazumljive. Po oddaji so družbena omrežja hitro zaživela. Nekateri gledalci so bili prepričani, da so jo izdali živci, drugi so se spraševali, ali je bilo vse skupaj preveč nenavadno, da bi šlo zgolj za tremo. Pojavila so se celo ugibanja, ali je Alenka Janu namenoma prepustila zmago, a za takšne trditve ni nobenih potrjenih dokazov.

Francu je namenila ganljivo opravičilo

Najbolj boleč je bil trenutek s Francom, ki ob njenem porazu ni mogel skriti solz. Alenki je očital, zakaj se ni borila, ona pa mu je v solzah poskušala pojasniti, da ni šlo za pomanjkanje želje, temveč za pritisk, ki ga ni več zmogla nositi. »Nisem vas hotela razočarati, res ne. Tukaj sem dala vso svojo energijo, ampak nisem mogla več. Bila sem pod velikim stresom. Vem, da bi lahko nalogo opravila veliko bolje, kot sem jo,« so bile njene besede opravičila Francu. V njih je bilo čutiti vse – utrujenost, razočaranje, nemoč in iskreno bolečino, ker je odšla tik pred najpomembnejšim delom igre.

Pred polfinalom ne bo več varnega zavetja

Voditeljica Natalija Bratkovič je ob Alenkinem slovesu razkrila še pomembno spremembo: glave družine ne bo več, preostali tekmovalci pa vstopajo neposredno v polfinalni teden. To pomeni, da se mirnejše obdobje na posestvu končuje, pritisk pa bo zdaj samo še večji. Alenka se je kljub solzam razveselila vrnitve domov, gledalci pa so ostali razdeljeni. Za ene je odšla srčna in marljiva tekmovalka, ki jo je zlomil stres. Za druge bo njen zadnji dvoboj ostal vprašanje brez jasnega odgovora. In prav to je Kmetiji dalo novo napetost: ko se bliža finale, ni več prostora za napake, dvome ali slab trenutek.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, YouTube

Po objavah, da naj bi Robertu Golobu v podjetju NGEN že pripravljali pisarno, se je zdaj odzvalo podjetje samo. V NGEN trditve odločno zavračajo in poudarjajo, da ne sodelujejo pri nikakršnih načrtih, povezanih z GEN-I, politiko ali zaposlitvijo aktualnih oziroma nekdanjih predstavnikov vlade.

Podjetje se je odzvalo na odmevne navedbe

Po tem, ko so v javnosti zaokrožile navedbe o domnevni prihodnosti Roberta Goloba v podjetju NGEN ter o morebitnih povezavah med NGEN, GEN-I in političnim zakulisjem, je iz podjetja prišel jasen in odločen odziv. V družbi NGEN pravijo, da so seznanjeni z medijskimi objavami in špekulacijami, ki jih povezujejo z domnevnimi načrti prevzemov družbe GEN-I, političnimi procesi v Sloveniji ter kadrovskimi povezavami z aktualnimi političnimi predstavniki. Takšne navedbe po njihovih besedah ne držijo.

»NGEN ni vključen v načrte prevzemov GEN-I«

V podjetju posebej poudarjajo, da NGEN ni vključen v kakršnekoli načrte prevzemov ali lastniške konsolidacije družbe GEN-I. Kot so zapisali, ne izvajajo in niso izvajali nikakršnih aktivnosti ali pogovorov, povezanih s prevzemanjem, lastniškim povezovanjem ali kakršnokoli konsolidacijo GEN-I, prav tako za to nimajo nobenih načrtov. Ob tem dodajajo, da je NGEN trenutno v fazi intenzivne mednarodne širitve in da deluje na več evropskih trgih, med drugim na Poljskem, Hrvaškem in v Latviji.

Iščejo vlagatelja, ne političnega zaledja

V NGEN pojasnjujejo, da v okviru razvojnih načrtov iščejo strateškega vlagatelja, ki bi podjetju omogočil dodatno kapitalsko podporo za nadaljnjo rast in razvoj naprednih energetskih rešitev. Pri tem poudarjajo, da so takšni postopki za podjetja v tej razvojni fazi običajni. Poslovnih odločitev družbe, kot pravijo, ne usmerja politika nobene opcije, temveč jih določajo lastniki in vodstvo na podlagi razvojnih, tehnoloških in poslovnih ciljev.

Zanikajo tudi pisarno za Roberta Goloba

Najodmevnejši del odziva se nanaša prav na navedbe, da naj bi v podjetju pripravljali pisarno za predsednika vlade Roberta Goloba. V NGEN to odločno zavračajo. Kot so zapisali, v družbi nikoli niso potekali pogovori o zaposlitvi kateregakoli predstavnika aktualne ali preteklih slovenskih vlad. Prav tako z Robertom Golobom niso imeli nobenih pogovorov glede morebitnega sodelovanja, zaposlitve ali kakršnekoli prihodnje vloge v podjetju. Zapisali so še, da takšne špekulacije neupravičeno posegajo v ugled družbe, zaposlenih in poslovnih partnerjev. Zgodba, ki je sprožila precej političnega prahu, je tako dobila neposreden odgovor podjetja: navedbe zavračajo kot neresnične.

Pripravil: I.M.

Vir: NGEN

Slovenska rock skupina Šank Rock se očitno znova sooča z veliko spremembo. Potem ko je javnost odmevno izvedela za slovo Bora Zuljana, se zdaj od aktivnega igranja s skupino poslavlja še Samo Jezovšek.

Še eno slovo iz tabora Šank Rocka

Za oboževalce Šank Rocka so zadnji dnevi polni presenečenj, nostalgije in tudi nekaj grenkega priokusa. Komaj se je polegel odmev novice, da se od skupine poslavlja Bor Zuljan, že je prišla nova vest: aktivno igranje s Šank Rockom zaključuje tudi Samo Jezovšek. Jezovšek se je od poslušalcev poslovil s čustvenimi besedami, v katerih ni bilo drame, zamer ali ostrih tonov. Ravno nasprotno – iz njegovega zapisa veje hvaležnost. »Po osmih nepozabnih letih zaključujem svoje aktivno igranje s skupino Šank Rock,« je sporočil prijateljem skupine, glasbenim sopotnikom in vsem, ki so bili del te poti.

Osem let odrov, kilometrov in aplavzov

V svojem zapisu je Jezovšek poudaril, da je za njim obdobje, ki ga je težko stisniti v nekaj stavkov. Govoril je o odrih, kilometrih, smehu, energiji in prijateljstvih, ki so nastala na poti. To niso le suhoparne besede glasbenika, ki zapušča bend. To je slovo človeka, ki ve, da je bil del nečesa večjega. »Ostajajo spomini, ki bodo za vedno del mene,« je zapisal in se zahvalil za vsak aplavz, vsako pesem in vsakega človeka, ki je skupino spremljal. Prav v tem je tudi moč takšnih slovesov – niso samo sprememba v zasedbi, ampak trenutek, ko se oboževalci zavedo, koliko večerov, koncertov in občutkov je povezanih z ljudmi na odru.

Po Zuljanu se odpira novo poglavje

Odhod Sama Jezovška prihaja v času, ko se okoli Šank Rocka že tako veliko govori zaradi slovesa Bora Zuljana. Za skupino, ki ima v slovenski rock glasbi posebno mesto, to pomeni novo poglavje, morda tudi novo iskanje ravnotežja. A Jezovšek je jasno dal vedeti, da se poti ne razhajajo v slabih odnosih. Fantom iz benda se je zahvalil za zaupanje, podporo in, kot je zapisal, »nepozabno življenjsko obdobje«. Dodal je, da ostajajo prijatelji in povezani tudi naprej. To je pomemben poudarek – Šank Rock se morda spreminja, a vezi, ki so nastale skozi glasbo, očitno ostajajo.

Rock se nadaljuje, spomini ostajajo

»Šank Rock – keep on rockin’!« je Jezovšek sklenil svoje sporočilo. Kratko, preprosto, a dovolj zgovorno. Za oboževalce to pomeni, da se ena zgodba zapira, druga pa se šele začenja. In čeprav so odhodi vedno nekoliko boleči, pri rocku velja nekaj posebnega: pesmi ostanejo. Tudi takrat, ko se ljudje na odru zamenjajo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook