Računsko sodišče je pregledalo poslovanje Slovenske nacionalne stranke v letu 2024 in ji izreklo mnenje s pridržkom. Razlog? Stranka za skoraj 16.000 evrov izplačanih kilometrin ni predložila dovolj dokazil, da so bile poti res opravljene in stroški upravičeni.

Ko številke niso bile sporne, dokazila pa so manjkala

Slovenska nacionalna stranka se je znašla pod drobnogledom računskega sodišča, ki je preverjalo pravilnost njenega poslovanja v letu 2024. Na prvi pogled poročilo ne kaže velike finančne slike, ki bi odstopala od običajnega delovanja politične stranke. SNS je lani izkazala 106.960,68 evra prihodkov, pri čemer je skoraj ves denar prišel iz državnega proračuna. Prav ta podatek pa zgodbo naredi še občutljivejšo. Ko se politične stranke financirajo večinoma z javnim denarjem, je vprašanje dokazil, preglednosti in nadzora še toliko bolj pomembno. Ne gre le za številke na papirju, temveč za zaupanje javnosti.

Skoraj 16.000 evrov kilometrin trem osebam

Računsko sodišče je ugotovilo, da SNS ni predložila ustreznih in zadostnih dokazov za povračila stroškov kilometrin v skupnem znesku 15.961,60 evra. Stranka je ta denar izplačala trem fizičnim osebam za uporabo osebnih avtomobilov, vendar pri potnih nalogih ni bilo dovolj dokazil, ki bi potrjevala, da so bile službene poti dejansko opravljene. Manjkali so dokumenti, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti pravni temelj izplačil, višino stroškov in upravičenost oseb do povračila kilometrine. Računsko sodišče je opozorilo tudi, da potni nalogi niso imeli zavedenih zaporednih številk, kar pri notranjih kontrolah nikakor ni nepomembna podrobnost.

Mnenje s pridržkom, ne pa negativno mnenje

Računsko sodišče SNS ni izreklo negativnega mnenja, temveč mnenje s pridržkom. To pomeni, da je stranka po oceni sodišča v vseh pomembnih pogledih poslovala skladno z zakonodajo, vendar je bila pri kilometrinah ugotovljena pomanjkljivost dovolj resna, da je ni bilo mogoče spregledati. Sodišče je SNS priporočilo, naj okrepi sistem notranjih kontrol pri izdajanju in potrjevanju potnih nalogov. Preprosto povedano: kadar gre za javni denar, ne zadostuje le potni nalog. Potrebna je sled, ki pokaže, kdo je šel kam, zakaj in na kakšni podlagi je bil denar izplačan.

Vprašanje, ki ostaja v zraku

Primer SNS znova odpira širše vprašanje nadzora nad financiranjem političnih strank. Znesek skoraj 16.000 evrov morda v državnem merilu ni ogromen, a v politiki pogosto največ povedo prav takšne podrobnosti. Ker tam, kjer ni dokazil, hitro zmanjka tudi zaupanja.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, STA

Včerajšnja hladna fronta je le nekaj kilometrov od Slovenije pokazala svojo najbolj silovito plat. Toča, sodra, nalivi in močan veter so pri Zagrebu v nekaj minutah ustvarili razmere, ki so voznike bolj spominjale na januar kot na maj.

Ko se je nebo odprlo, je cesta izginila pod ledom

Hladna fronta, ki je včeraj burno vremensko dogajanje najprej prinesla tudi Sloveniji, se je okoli 13. ure z vso močjo razbesnela še nad Hrvaško. Zagreb in okolico so zajeli siloviti nalivi, močan veter, toča in nenaden padec temperatur, zaradi česar so se razmere na cestah v nekaj minutah močno poslabšale.

Avtocesta A3 pobelila, kot bi čeznjo zapeljala zima

Najbolj dramatični prizori so prihajali z avtoceste A3 na relaciji Zagreb–Novska, kjer je toča skupaj s sodro prekrila vozišče z debelo plastjo ledenih zrn. Posnetki, ki so zakrožili po družbenih omrežjih, so kazali pobeljeno cestišče, zmanjšano vidljivost in voznike, ki so se nenadoma znašli v skoraj zimskih razmerah.

Močan veter, nalivi in ledena zrna ustavili ritem prometa

Toča je včeraj padala tudi na odseku proti Krapini, kjer so nalivi dodatno zmanjšali vidljivost. Vozniki so se morali spopasti z razmerami, ki so se spreminjale iz minute v minuto: najprej dež, nato veter, zatem toča, nato pa še spolzko vozišče. Za nameček so se pojavile tudi informacije o težavah na avtocesti A3 v smeri Zagreb–Slavonski Brod, kjer je promet oviral oziroma zaustavil prevrnjen tovornjak.

Zagreb pod udarom hladne fronte

Hrvaška prestolnica je hladno fronto občutila silovito. Ulice so se ponekod napolnile z vodo in ledenimi nanosi, veter pa je spremljal nevihtno celico, ki je v kratkem času prinesla pravo vremensko zmedo. Tudi pri nas so včeraj vremenoslovci opozarjali na sunke vetra, nalive in občutno ohladitev, kar potrjuje, da je šlo za izrazit vremenski preobrat širšega območja.

Majski dan, ki je za nekaj minut postal zima

Včerajšnje dogajanje pri sosedih je še en opomin, kako hitro lahko vreme v času ledenih mož pokaže svojo ostro plat. Še posebej na avtocestah, kjer se visoka hitrost, slabša vidljivost in spolzko vozišče lahko združijo v nevarno kombinacijo. Razmere so se pozneje začele umirjati, a prizori pobeljene avtoceste bodo marsikomu ostali v spominu kot opozorilo: tudi maja lahko narava v nekaj minutah spremeni pravila igre.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Miklošičev park, eden najbolj znanih zelenih kotičkov v središču Ljubljane, se po navedbah obiskovalcev znova sooča z neprijetno težavo. Po parku naj bi se pojavljale žive podgane, domačini pa opozarjajo tudi na mrtve glodavce na zelenicah in ob poteh.

Prizori, ki jih sredi mesta nihče ne želi videti

Le dve leti po obsežni deratizaciji se v Miklošičevem parku očitno ponavlja zgodba, ki je Ljubljančane že takrat močno vznemirila. Obiskovalci poročajo, da se podgane znova zadržujejo v luknjah ob drevesih, ob zelenicah in ob poteh, kjer se čez dan sprehajajo mimoidoči, starši z otroki in zaposleni iz okoliških stavb. Najbolj neprijetni naj bi bili večerni in nočni prizori, ko se park umiri, podgane pa postanejo drznejše. »Kar skačejo čez potke, ljudi se niti ne bojijo več,« je za Ljubljanainfo povedala stanovalka iz bližnje hiše. Takšne besede pri ljudeh hitro vzbudijo nelagodje, še posebej zato, ker gre za park v samem mestnem središču, tik ob pomembnih ustanovah.

Mrtvi glodavci na trati in občutek nelagodja

Fotografije, ki naj bi nastale v zadnjih dneh, kažejo podgane na poteh, zelenicah in ob robovih parka. Nekateri posnetki naj bi prikazovali tudi mrtve glodavce, ki jih po navedbah domačinov komunalne službe sicer hitro odstranjujejo. A občutek ostaja. Ko se človek usede na klop ali prečka park, si takšnega prizora preprosto ne želi videti. Težava ni nova. Leta 2024 je bil Miklošičev park zaradi podgan zaprt približno devet tednov, od junija do avgusta. Mestna občina Ljubljana je takrat skupaj s pristojnimi službami izvedla deratizacijo, očistila površine, uredila zelenice in zasula luknje, ki so jih izkopale podgane.

Zakaj se težava vrača?

Že takrat so pristojni opozarjali, da veliko težavo povzročajo ostanki hrane in nepravilno odlaganje odpadkov. Če ljudje v park mečejo hrano, tudi z dobrim namenom, s tem ustvarijo idealne razmere za hitro razmnoževanje glodavcev. Podgane se v takšnem okolju ne le zadržijo, ampak se lahko zelo hitro vrnejo v večjem številu. Zdaj domačini znova opozarjajo, da se zgodba ponavlja. Smeti, ostanki hrane in neprevidnost obiskovalcev lahko park hitro spremenijo v prostor, kjer se ljudje ne počutijo več prijetno.

Bo park znova potreboval deratizacijo?

Za zdaj še ni jasno, ali bo sledila nova deratizacija oziroma kakšne ukrepe bodo sprejele pristojne službe. Jasno pa je nekaj: Miklošičev park je preveč izpostavljena in pomembna mestna točka, da bi težavo lahko kar spregledali. Če se podgane res znova širijo po parku, bo treba ukrepati hitro, preden neprijeten prizor postane vsakdanja podoba središča Ljubljane.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

Za številne normirance bi lahko interventni zakon pomenil občutno več denarja v žepu. Najbolj odmeva primer podjetnika z 80.000 evri letnih prihodkov, ki bi po novih izračunih namesto okoli 6.400 evrov davka plačal približno 3.200 evrov.

Preobrat, ki ga bodo normiranci še kako občutili

Za normirane samostojne podjetnike se očitno odpira novo poglavje. Po letih razprav, zaostrovanj in političnih spopadov o tem, ali je sistem normirancev preveč ugoden ali pa nujen za male podjetnike, interventni zakon prinaša precej drugačno smer. Tokrat ne govorimo o drobnem popravku, ampak o spremembi, ki bi lahko pri nekaterih pomenila več tisoč evrov razlike na leto. Najbolj zgovoren je primer normiranca z 80.000 evri letnih prihodkov. Po zdajšnjih izračunih bi tak podjetnik plačal okoli 6.400 evrov davka, po novem pa naj bi se znesek znižal na približno 3.200 evrov. To je razlika, ki je marsikdo ne bo spregledal.

Manj davka, več prostora za delo in razvoj

Za podjetnika to ni le številka na papirju. To je denar, ki lahko ostane za novo opremo, programska orodja, izobraževanje, razvoj storitev ali preprosto za dostojnejši osebni dohodek. Prav zato je predlog med normiranci sprožil toliko pozornosti. Ti že dlje časa opozarjajo, da jih država prepogosto obravnava kot davčni problem, ne pa kot ljudi, ki sami nosijo tveganje, iščejo stranke, plačujejo prispevke in nimajo varnosti redne zaposlitve. Med njimi so programerji, oblikovalci, svetovalci, prevajalci, obrtniki in številni drugi samozaposleni, ki živijo od svojega znanja, dela in lastne vztrajnosti.

‼️Danes je ta predlog zakona dostopen tudi na spletni strani @Drzavnizbor
👉 Predlog je podpisalo vseh 9 poslancev @NovaSlovenija, @strankaSLS, @Fokus_stranka in 28 poslancev @strankaSDS
👉 Stranka @DemokratiSLO je prispevala 5 podpisov – brez podpisa #RobertPotnik https://t.co/6002Fkj9za pic.twitter.com/8j4BVOvAeN

— Peter Gregorčič (@PeterGregorcic) May 12, 2026

Po letih zaostrovanja zdaj drugačen signal

V zadnjih letih je bilo okoli normirancev veliko političnega prahu. Levica je dolgo zagovarjala strožje obdavčitve in omejevanje sistema, saj je opozarjala na možnost zlorab in prikritega zaposlovanja. Podjetniška javnost pa je na drugi strani opozarjala, da se s pretiranim zaostrovanjem kaznuje tudi tiste, ki delajo pošteno in sistem uporabljajo zato, ker jim omogoča preprosto poslovanje. Interventni zakon zdaj pošilja drugačno sporočilo: manj obremenitev, več prostora za podjetniško pobudo in več denarja tam, kjer nastaja delo.

Bo sprememba obstala ali jo bo naslednja politika znova obrnila?

Podporniki sprememb poudarjajo, da nižji davki pomenijo več motivacije za delo, manj sive ekonomije in več konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kritiki bodo gotovo opozorili, da mora sistem ostati pravičen tudi do zaposlenih in drugih oblik dela. A za normirance je sporočilo jasno: po obdobju negotovosti se jim morda vendarle obeta nekaj več davčnega miru. Ključno vprašanje pa ostaja, ali gre za dolgoročen premik v bolj podjetniško smer ali le za začasno politično epizodo, ki jo lahko naslednja oblast znova hitro obrne.

Pripravil: I.M.

VIr: Omrežje X

Svojci pogrešajo 50-letnega Aleša Matjašeca iz Renkovec v občini Turnišče. Od doma je odšel v torek, 5. maja, okoli 10. ure dopoldne, policija pa zdaj prosi vse, ki bi ga opazili ali o njem karkoli vedeli, naj to čim prej sporočijo.

Od doma je odšel peš, od takrat ga pogrešajo

Policisti so bili obveščeni, da svojci pogrešajo 50-letnega Aleša Matjašeca iz Renkovec v občini Turnišče. Po doslej znanih podatkih je Aleš v torek, 5. maja 2026, okoli 10. ure peš odšel od doma. Od takrat ga domači niso več videli, zato se je za njim začelo iskanje. Takšni trenutki so za družino izjemno težki. Ko nekdo odide in se ne vrne, se minute hitro spremenijo v ure, ure pa v dneve polne skrbi, vprašanj in negotovosti. Prav zato je vsaka informacija lahko pomembna, tudi tista, ki se komu na prvi pogled morda zdi nepomembna.

Policija objavila opis oblačil

Ko je Aleš odšel od doma, je bil oblečen v temno modro trenirko z belimi črtami vzdolž obeh hlačnic. Obut je bil v temno modre športne copate znamke Adidas. Policija te podatke izpostavlja zato, ker lahko prav oblačila pomagajo pri prepoznavi pogrešane osebe. Če ga je kdo v zadnjih dneh opazil v okolici Renkovec, Turnišča ali širše, naj tega ne zadrži zase. Pri iskanju pogrešanih oseb pogosto šteje vsak pogled, vsaka podrobnost, vsak klic.

Vsaka informacija lahko pomaga

Policija prosi vse, ki bi imeli kakršnekoli informacije o pogrešanem Alešu Matjašecu, naj to sporočijo na telefonsko številko 113, se oglasijo na najbližji policijski postaji ali pokličejo anonimni telefon policije 080 1200. V takšnih primerih javnost pogosto odigra pomembno vlogo. Delitev obvestila lahko doseže nekoga, ki je pogrešanega videl, ga srečal ali ima informacijo, ki bi policiji in svojcem pomagala pri iskanju. Domači zdaj čakajo predvsem na eno stvar: da bi se Aleš čim prej našel.

Pripravil: I.M.

VIr: PU Murska Sobota

Po burnih očitkih in političnem prerivanju v državnem zboru je predsednik DZ Zoran Stevanović v obravnavo poslal nov sklep o razrezu mest v odborih. Levica in Vesna bi dobili mesta v treh odborih, ki so jih zahtevali, a politična matematika ima še en pomemben dodatek: dodatna mesta bi pripadla tudi SDS.

Po napetostih je prišel nov predlog

V državnem zboru se politična zgodba okoli razdelitve mest v delovnih telesih očitno še ni končala. Predsednik DZ Zoran Stevanović je kolegiju predsednika državnega zbora poslal nov sklep, s katerim bi na novo uredili število mest poslanskih skupin v nekaterih odborih. Gre za potezo, ki prihaja po nezadovoljstvu Levice in Vesne, ker nista dobili mest v odborih, ki jih štejeta za ključne. Že pred dnevi je Luka Mesec predlagal, da bi se poslanska skupina odpovedala nekaterim drugim mestom v zameno za sodelovanje v odborih za okolje, zdravje in izobraževanje.

Levica in Vesna bi dobili, kar sta zahtevali

Po novem predlogu bi Levica in Vesna dobili mesto v odboru za okolje in prostor, odboru za zdravje ter odboru za izobraževanje, mladino in znanost. Stevanović se pri tem sklicuje na poslovniško pravilo, da se vsaki poslanski skupini praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu. Prav na to so v Levici že prej glasno opozarjali, ko so napovedovali tudi možnost obrata na ustavno sodišče.

A politična računica ima še drugo plat

Toda novi sklep ne prinaša dodatnih mest le Levici in Vesni. Ker morajo odbori ohraniti liho število članov in razmerje med koalicijo ter opozicijo, bi dodatno mesto v teh istih odborih dobila tudi SDS. In tu se skriva politično najbolj zanimiv del zgodbe. Stevanović je s predlogom sicer odprl vrata Mescu, a hkrati poskrbel, da se razmerja v odborih ne bi prevesila mimo bodoče koalicijske večine.

Sreda bo pokazala, kdo bo stisnil zobe

O novem predlogu bodo odločali vodje poslanskih skupin na sredinem kolegiju predsednika DZ. Če bo sklep dobil večino, bo začel veljati in popravil del razreza, ki je v zadnjih dneh dvignil precej prahu. A tudi če bo dogovor potrjen, politična napetost ne bo kar izpuhtela. Razrez odborov namreč ni le tehnično vprašanje sedežev. Je vprašanje vpliva, nadzora in tega, kdo bo v novem sklicu DZ sedel za mizo, ko se bodo lomile ključne odločitve.

Pripravil: I.M.

Vir: Državni zbor, STA, Omrežje X

Sindikati po sprejetju interventnega zakona niso ostali le pri ostrih besedah. Tako kot so napovedali že pred glasovanjem v državnem zboru, so danes začeli zbirati prve podpise za referendum in sporočili, da želijo ubraniti socialno državo pred razkrojem.

Napovedi so danes postale dejanje

Predstavniki sindikalnih central so danes v Ljubljani zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. To je poteza, ki so jo napovedovali že v dneh pred sprejetjem zakona: če bo državni zbor zakon potrdil, bodo šli med ljudi in začeli zbirati podporo za referendum. Zdaj se je zgodilo prav to. DZ je zakon potrdil v ponedeljek, 11. maja, s 47 glasovi za in 35 proti, sindikati pa so že naslednji dan stopili pred javnost in odprli novo poglavje političnega spopada.

Zakon, ki ga sindikati imenujejo razkroj

Na novinarski konferenci so bili sindikalisti zelo ostri. Predpis so poimenovali kar »zakon za razkroj Slovenije« in poudarili, da je bil sprejet brez socialnega dialoga, čeprav posega prav na področja, kjer imajo socialni partnerji pomembno vlogo. Govorijo o delovnih razmerjih, pokojninski reformi, zdravstveni zakonodaji in širšem sistemu socialne države. Po njihovem mnenju takšnih sprememb ni mogoče sprejemati na hitro, mimo razprave in brez ljudi, ki bodo posledice teh odločitev najbolj občutili.

Strah pred manj pravicami in več rezi

Sindikati opozarjajo, da zakon po njihovem prepričanju večini ljudi na srednji in dolgi rok ne prinaša več, ampak manj. Skrbi jih predvsem javnofinančni učinek zakona, saj se bojijo, da bi lahko poznejše luknje v blagajnah odprle vrata posegom v plače v javnem sektorju, pokojnine in druge pravice. Sindikat upokojencev je že pred tem opozoril, da bi lahko zakon omajal sisteme socialnih zavarovanj, solidarnosti in medgeneracijske povezanosti.

Če bo pot zaprta, gredo na ustavno sodišče

Zdaj se odpira ključno vprašanje: ali bo referendum sploh dovoljen. Sindikati so napovedali, da se bodo v primeru, če DZ referenduma ne dopusti, obrnili na ustavno sodišče. Ustavni pravnik Saša Zagorc je za STA že ocenil, da bi ustavno sodišče referendum lahko dopustilo, posebej če gre za zakon, ki pod isto streho združuje zelo različne vsebine. Tako se zgodba po sprejetju zakona ne umirja, ampak šele dobiva nov zagon. Kar je bilo še pred dnevi opozorilo, je danes postalo konkretna akcija: podpisi, referendum in boj za to, kdo bo imel zadnjo besedo.

Pripravil: I.M.

Vir: ZSSS, Facebook

Na kmetijskem ministrstvu so tik pred menjavo oblasti sprejeli spremembe notranje organizacije, med katerimi najbolj bode v oči ukinitev delovnega mesta ministra. Na ministrstvu naj bi šlo za tehnično-administrativne prilagoditve, a čas poteze odpira vprašanja, zakaj prav zdaj.

Nenavadna odločitev tik pred odhodom

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se pred odhodom z ministrske funkcije ni lotila le tekočih poslov, temveč tudi sprememb akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ministrstvu. Med kadrovskimi in organizacijskimi prilagoditvami se je znašla tudi tista, ki na prvi pogled zveni skoraj neverjetno: ukinitev delovnega mesta ministra. Gre za zapis, ki je hitro pritegnil pozornost, saj se ob njem marsikdo vpraša, ali ministrstvo s tem posega v samo ministrsko funkcijo. A zadeva je, kot kaže, bolj administrativna kot politična. Takšni akti namreč urejajo notranjo strukturo organa, razporeditev nalog, služb in delovnih mest, ne pa obstoja ministrstva ali same politične funkcije ministra.

Kaj se v resnici spreminja?

Po navedbah iz akta naj bi se poleg mesta ministra ukinjala oziroma preoblikovala tudi delovna mesta državnega sekretarja ter sekretarja v Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje. V praksi to običajno pomeni usklajevanje sistemizacije, premike znotraj organizacijskih enot ali prilagoditev vodstvenih ravni. Zato ukinitev delovnega mesta ministra ne pomeni, da ministrstvo ostaja brez ministra ali da ministrska funkcija izginja. Gre za spremembo v evidenci delovnih mest znotraj notranje organizacije, kar pa zaradi samega poimenovanja deluje precej nenavadno. Še posebej zato, ker se dogaja v občutljivem političnem trenutku, ko se ministrica poslavlja s položaja.

Kelnarca pa kar po gosilniško.🤡🐒
Ministrica v odhajanju ukinila kar svoje delovno mesto – https://t.co/61NYoxWJe6

— Drago Zagode (@DragoZagode) May 12, 2026

Več pristojnosti za notranjo revizijo

Ena pomembnejših sprememb se nanaša tudi na Notranjerevizijsko službo. Ta je v aktu dodatno opredeljena kot neodvisna služba, neposredno podrejena ministru. Njena naloga je nadzor nad delovanjem ministrstva, ocenjevanje tveganj, preverjanje notranjih kontrol in priprava priporočil za izboljšave. Takšna okrepitev notranjega nadzora je sama po sebi razumljiva. Vsako ministrstvo potrebuje jasen pregled nad tem, kako deluje, kje se pojavljajo tveganja in ali so postopki dovolj učinkoviti. Toda ko se takšne spremembe zgodijo tik pred politično menjavo, se neizogibno pojavi vprašanje, ali gre res le za rutinsko posodobitev ali za potezo, ki bo vplivala tudi na delo naslednika.

Vprašanje, ki ostaja v zraku

Ministrstvo kot institucija s temi spremembami ne preneha obstajati, prav tako ne izginja ministrska funkcija. A simbolika ostaja močna. Ministrica v odhajanju, ki v sistemizaciji ukinja mesto ministra, je prizor, ki kar kliče po dodatnih pojasnilih. Zato bo ključno, kako bodo na ministrstvu pojasnili razloge za časovnico in namen sprememb. Do takrat pa ostaja grenak priokus: tudi če gre zgolj za tehnično potezo, je bila izpeljana v trenutku, ko javnost upravičeno pričakuje previdnost, preglednost in čim manj potez, ki bi nasledniku lahko zapletle začetek dela.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Primer pogrešane 16-letne Line iz Novega mesta je v zadnjih dneh močno odmeval, saj so svojci opozarjali, da naj bi jo na silo odpeljali v avtomobil. Zdaj po družbenih omrežjih kroži posnetek, v katerem naj bi se oglasila deklica sama in pojasnila svojo plat zgodbe.

Najprej strah, nato vprašanja

V Novem mestu je v zadnjih dneh završalo po objavi, da svojci pogrešajo 16-letno Lino Cojhter iz Poganške ulice. Kot so poročale Slovenske novice, so se na njihovo uredništvo obrnili zaskrbljeni sorodniki, ki so mladoletnico pogrešali od petka zvečer. Družina je javnost prosila za pomoč, vse, ki bi imeli kakršne koli informacije, pa pozvala, naj pokličejo policijo na številko 113. Po besedah njenega brata Kristjana naj bi bila Lina v petek zvečer zunaj, ko naj bi se mimo pripeljal siv volvo. Trdil je, da naj bi jo na silo odvlekli v avtomobil, kar naj bi bilo po njegovih navedbah razvidno tudi s posnetkov videonadzornih kamer. Dodal je, da je imela s seboj telefon, a naj bi bil ta nedosegljiv.

Posnetek, ki je sprožil nov val odzivov

Zdaj pa zgodba dobiva nov zasuk. Po družbenih omrežjih naj bi namreč začel krožiti posnetek, v katerem naj bi se oglasila deklica, o kateri so mediji poročali kot o pogrešani oziroma domnevno ugrabljeni. V njem naj bi pojasnjevala, kaj se je po njenem dejansko zgodilo. Ker gre za mladoletno osebo in za občutljive okoliščine, je pri takšnih objavah potrebna velika previdnost. Posnetki na Facebooku se lahko hitro razširijo, še hitreje pa se okoli njih začnejo nabirati komentarji, ugibanja in obtožbe. Dokler vseh okoliščin uradno ne pojasni policija, ostaja ključno, da se ne dela prehitrih zaključkov.

Policija naj bi izvajala aktivnosti

Po prvotnih informacijah naj bi policisti po prijavi začeli izvajati aktivnosti za izsleditev pogrešane mladoletnice. Lina je visoka približno 168 centimetrov, ob izginotju pa naj bi bila oblečena v črno krilo in sivo majico, obuta pa v bele športne copate. Primer je še toliko bolj občutljiv, ker vključuje mladoletnico, družinsko stisko in domnevne navedbe o nasilnem odhodu. Prav zato je pomembno, da se javnost odzove odgovorno: če ima kdo preverjene informacije, naj jih posreduje policiji, ne pa razširja nepreverjenih trditev po spletu.

Ko ena objava spremeni celotno zgodbo

Zgodba, ki se je začela kot dramatičen poziv zaskrbljene družine, se zdaj spreminja v primer, pri katerem bo treba počakati na uradna pojasnila. Posnetek, ki kroži po Facebooku, je očitno odprl nova vprašanja, a dokončne odgovore lahko dajo le pristojni. Do takrat pa ostaja najpomembnejše eno: da je mladoletnica varna in da se okoliščine razjasnijo brez dodatnega škodovanja njej ali njeni družini.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Simon Pavlić

Tik pred pomembnim glasovanjem o interventnem zakonu za razvoj Slovenije je burno politično razpravo za trenutek prekinil nepričakovan zdrs. Poslanec Levice Vladimir Šega je med obrazložitvijo glasu proti zakonu pomotoma omenil Tino Gaber, nato pa se hitro popravil in nasmejal dvorano.

Ko se v napeti razpravi zgodi trenutek, ki sprosti dvorano

V državnem zboru, kjer so poslanci razpravljali o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, je bilo ozračje vse prej kot mirno. Zakon je razdelil politiko, dvignil veliko prahu in sprožil ostre odzive predvsem iz vrst Svobode, SD in Levice Vesne. A tik pred glasovanjem je v dvorani za nekaj sekund napetost popustila. Za to je nehote poskrbel poslanec Levice Vladimir Šega.

»Eno je že omenjala Tina Gaber …«

Šega je med obrazložitvijo glasu proti zakonu poudarjal, da predlog po njihovem mnenju grobo posega v dve temeljni delavski pravici. Nato pa se mu je sredi stavka zgodil spodrsljaj, ki ga poslanci niso preslišali. »Eno je že omenjala Tina Gaber …« je dejal, a skoraj takoj ugotovil, da je izrekel napačno ime. Hitro se je popravil: »Tina Brecelj!« A bilo je že prepozno. Po dvorani se je razlegel smeh, nekateri poslanci pa so mu celo zaploskali.

Politična napetost, ki jo je presekala ena sama napačna beseda

Takšni trenutki v parlamentu pogosto najbolj odmevajo prav zato, ker se zgodijo sredi najbolj resnih razprav. Tokrat je šlo za zakon, ki posega v zelo občutljiva področja: od davkov do energentov in delavskih pravic. Med ukrepi so tudi nižji DDV za osnovna živila in del energentov, zaradi česar predlagatelji zakon predstavljajo kot odgovor na draginjo in razvojne izzive. Nasprotniki pa opozarjajo, da zakon odpira vprašanja, ki bi lahko imela dolgoročne posledice.

Zakon sprejet, nasprotniki že napovedali referendum

Državni zbor je interventni zakon nato potrdil s 47 glasovi za in 35 proti. A politična zgodba se s tem očitno ne končuje. V Svobodi, SD in Levici Vesni so že napovedali zakonodajni referendum, kar pomeni, da se bo razprava iz parlamentarne dvorane najverjetneje preselila še med volivce. Šegin lapsus bo morda ostal le hudomušna parlamentarna epizoda, a zakon, ob katerem se je zgodil, bo očitno še dolgo buril politične strasti.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, bralka