Ponedeljkov večer se je v eni od trgovin na območju Bežigrada v Ljubljani sprevrgel v trenutke strahu. Zamaskirani neznanec je zaposlenim zagrozil s pištolo, zahteval denar in nato pobegnil.

Večer, ki se je končal s policijsko preiskavo

Ob koncu delovnega časa, ko se trgovine običajno že umirjajo in zaposleni počasi zaključujejo dan, je v eno od prodajaln na območju Bežigrada vstopil zamaskiran moški. Ni prišel po nakupih. Po navedbah Policijske uprave Ljubljana je zaposlenim zagrozil s pištolo in od njih zahteval denar. V takšnih trenutkih se sekunde vlečejo drugače. Za zaposlene, ki so se nenadoma znašli pred oboroženim storilcem, je bil najpomembnejši le en cilj – da se dogodek konča brez poškodb. Storilec je iz blagajne odtujil nekaj sto evrov gotovine, nato pa pobegnil neznano kam.

Policija razkrila opis osumljenca

Policisti so po dogodku opravili ogled kraja in začeli zbirati obvestila o vseh okoliščinah roparske tatvine. Po doslej znanih podatkih v ropu ni bil nihče poškodovan, kar je v tako napeti situaciji najpomembnejša novica. Osumljenec naj bi bil star okoli 20 let, visok približno 180 centimetrov in športne postave. Oblečen je bil v črno trenirko z belimi črtami ob strani, obut v črne športne copate, nosil pa je tudi črne rokavice in podkapo z izrezom za oči. Po informacijah policije je govoril slovensko.

Preiskava se nadaljuje, policisti zbirajo informacije

Primer policisti obravnavajo kot roparsko tatvino. To pomeni, da bodo zdaj iskali sledi, preverjali morebitne posnetke nadzornih kamer in zbirali informacije, ki bi jih lahko pripeljale do storilca. O vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. Za Bežigradom je tako nemiren večer, za zaposlene pa izkušnja, ki je ne pozabiš zlahka. Denar je mogoče nadomestiti, občutek varnosti pa se po takšnem dogodku vrača precej počasneje.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Ljubljana

Na koprski promenadi so konec tedna v morju opazili večje število meduz. Strokovnjaki z Morske biološke postaje Piran so potrdili, da gre za kompasne meduze, katerih ožig je lahko za kopalce zelo neprijeten in boleč.

V morju jih je bilo nenavadno veliko

Kdor se je minuli konec tedna sprehodil ob koprski promenadi, je lahko v morju opazil prizor, ki marsikomu ni bil najbolj prijeten. V vodi se je pojavilo večje število meduz, nekatere precej blizu obale, zato ni presenetljivo, da so se med sprehajalci in domačini hitro začela vprašanja: za katero vrsto gre in ali so nevarne? Kot sta za STA pojasnila Tinkara Tinta in Martin Vodopivec z Morske biološke postaje Piran, so na podlagi fotografij ugotovili, da gre za kompasno meduzo, latinsko Chrysaora hysoscella. Gre za vrsto, ki jo v slovenskem morju poznamo, a stik z njo ni nekaj, kar bi si kopalci želeli zapomniti. Njen ožig je lahko zelo boleč, odziv pa se razlikuje od človeka do človeka.

Zakaj ravno zdaj? Odgovor ni tako preprost

Množično pojavljanje meduz ni nujno posledica enega samega dejavnika. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko na njihovo število vplivajo morski tokovi, temperatura morja, razpoložljivost hrane in drugi naravni pogoji. Kaj je njihovemu povečanemu številu botrovalo letos, za zdaj še ni znano. Kompasne meduze se sicer v slovenskem morju pogosteje pojavljajo v zimskih in pomladanskih mesecih. Prepoznamo jih po značilnih radialnih črtah na klobuku, po katerih so dobile tudi ime, ter po dolgih lovkah, ki so lahko za nepazljive kopalce najbolj neprijeten del srečanja.

Kaj storiti, če vas ožge?

Če pride do ožiga, je najpomembneje, da prizadeto mesto sperete z večjo količino morske vode. Morebitne ostanke lovk je treba previdno odstraniti s kože, ob močnejši reakciji pa strokovnjaki svetujejo obisk zdravnika. Takšno srečanje se lahko konča le z neprijetnim pekočim občutkom, lahko pa se pri občutljivejših ljudeh razvije tudi močnejša reakcija. Prav zato je dobro, da kopalci ostanejo pozorni, zlasti če v vodi opazijo dolge lovke ali več meduz na istem območju.

Morje kliče, a previdnost ni odveč

Pogled na meduze v morju je lahko skoraj hipnotičen, a naj ne zavede. Kompasna meduza ni razlog za paniko, je pa razlog za previdnost. Predvsem tam, kjer jih je več, je dobro pogledati v vodo, preden vanjo stopimo. Slovensko morje bo tudi letos vabilo kopalce, a narava nas včasih opomni, da ima svoje ritme, svoje skrivnosti in svoje pasti.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Morska biološka postaja Piran

Po letih, ki jih je preživel ob enem najbolj prepoznavnih slovenskih rock imen, je Bor Zuljan sprejel odločitev, ki bo odmevala med ljubitelji skupine Šank Rock. Kitarist pravi, da je napočil čas za novo poglavje, srečo na samostojni poti pa mu je javno zaželela tudi Urška Klakočar Zupančič.

Po dolgih letih prišla odločitev, ki je marsikoga presenetila

Bor Zuljan, eden najbolj cenjenih slovenskih kitaristov, se poslavlja od skupine Šank Rock. Novico je razkril za oddajo Pop In, ob tem pa dal jasno vedeti, da ne gre za burno slovo, temveč za odločitev, ki je zorela v njem in med glasbenimi kolegi. Po njegovih besedah so ugotovili, da je najbolje, da vsak nadaljuje svojo pot in počne tisto, kar si želi.

Za številne oboževalce je to vseeno velik trenutek. Zuljan je namreč s Šank Rockom povezan že od leta 1990, čeprav ne neprekinjeno. Skupino je v preteklosti že zapustil, se vrnil, znova odšel in nato leta 2014 spet postal del zasedbe, s katero je vztrajal vse do zdaj.

Glasba, ki čaka, da pride med ljudi

Zuljan je ob slovesu nakazal, da pred njim ni tišina, ampak novo ustvarjalno obdobje. Povedal je, da se je nabralo veliko materiala, ki čaka, da pride med ljudi. Ob tem je dodal, da gre za glasbo, ki po njegovem mnenju ni primerna za Šank Rock, zato jo želi predstaviti na samostojni poti.

Prvi samostojni komad naj bi luč sveta ugledal že v prihodnjih tednih. In prav zato se zdi, da njegov odhod ni konec, ampak začetek nečesa drugačnega. Morda bolj osebnega. Morda bolj njegovega.

Urška mu je namenila besede, ki niso ostale neopažene

Na Zuljanovo odločitev se je odzvala tudi Urška Klakočar Zupančič, njegova partnerka, ki mu je namenila topel zapis podpore. »Dragi Bor, naj te na nadaljnji glasbeni poti vodijo tvoje znanje, izkušnje in karizma, spremlja pa naj te sreča. Ta je vedno na strani pogumnih,« je zapisala.

Njuna zveza je bila v javnosti že večkrat deležna pozornosti, tokrat pa je v ospredju predvsem glasba – in podpora človeku, ki stopa na novo pot.

Slovo, ki ne zveni kot konec

Zuljanovo slovo od Šank Rocka bo za marsikoga nostalgično, saj je njegov kitarski podpis zaznamoval pomemben del zgodbe skupine. A če gre verjeti njegovim besedam, se pred njim odpira prostor, ki ga je dolgo nosil v sebi. Včasih mora glasbenik zapustiti znani oder, da lahko zares zaigra tisto, kar je čakalo v ozadju.

Pripravil: I.M.

Vir: Pop in, Facebook

Hervis se po skoraj treh desetletjih poslavlja od slovenskih kupcev, skupaj z zapiranjem trgovin pa se končuje tudi program zvestobe SportClub. Kupci imajo zdaj le še omejen čas, da porabijo zbrane točke in bonuse.

Zadnje obvestilo pred zaprtjem trgovin

Zapiranje Hervisa v Sloveniji ni več le poslovna novica, ampak tudi precej oseben trenutek za številne kupce, ki so tam leta kupovali športno opremo, smuči, kolesa, obutev in oblačila za prosti čas. Po tem, ko je novi lastnik po pregledu poslovanja sprejel odločitev o postopnem zaključevanju poslovanja v Sloveniji, se zdaj končuje še ena znana zgodba: program zvestobe Hervis SportsClub.

Iz Hervisa so članom sporočili, da od 19. maja dalje ob nakupih ne bodo več zbirali novih točk. Obstoječe točke pa še niso izgubljene, a časa ni več veliko. Kupci jih lahko še vedno pretvorijo v bonus prek aplikacije Hervis Sports, ta bonus pa lahko koristijo do vključno 31. julija v fizičnih trgovinah Hervis.

Po 31. juliju bo prepozno

Najpomembnejše opozorilo za kupce je jasno: po 31. juliju bodo neizkoriščeni bonusi in nepretvorjene točke zapadli. S 1. avgustom bo članstvo v programu Hervis SportsClub samodejno prenehalo. Pretvorba točk v bonus je mogoča samo prek aplikacije, bonus pa ni izplačljiv v gotovini in ga ni mogoče prenesti na drugo osebo.

Za marsikoga bo to pomenilo še zadnji obisk trgovine, ki je bila v Sloveniji prisotna skoraj 30 let. Hervis je prvo trgovino pri nas odprl leta 1997 na Viču v Ljubljani, nato pa se razširil po državi.

Konec zgodbe za 21 trgovin in okoli 250 zaposlenih

V Sloveniji trenutno deluje 21 trgovin Hervis, zaprtje pa zadeva okoli 250 zaposlenih. Odločitev je novi lastnik sprejel po pregledu poslovanja, oceni prihodnjih tržnih razmer in analizi spremenjenih nakupovalnih navad.

Iz podjetja so se kupcem ob slovesu zahvalili, ker so bili del njihove zgodbe. Besede zvenijo mehko, a za njimi ostaja trda realnost: še ena prepoznavna trgovska znamka odhaja iz slovenskega prostora. Za kupce to pomeni zadnje popuste in zadnjo možnost za unovčenje ugodnosti, za zaposlene pa precej bolj grenak konec poglavja.

Pripravil: I.M.

Vir: Hervis

V državnem zboru se je znova zapletlo že na začetku seje, tokrat ob razrezu delovnih teles in interventnem zakonu. Poslanec Svobode Lenart Žavbi pravi, da poslanci ne morejo več normalno opravljati svojega dela, ter opozarja na standarde, ki po njegovih besedah nevarno padajo.

Seja se je začela z zapletom, ne z razpravo

V državnem zboru očitno ne manjka politične napetosti. Današnja izredna seja, na kateri poslanci med drugim obravnavajo predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, se je namreč zapletla že skoraj takoj po začetku. Poslanci Svobode, SD ter Levice in Vesne so zahtevali ponovno odločanje o razrezu delovnih teles, kar je hitro sprožilo prerekanje v dvorani.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je moral sejo prekiniti že po približno petnajstih minutah. Po krajšem premoru so poslanci vendarle sprejeli dnevni red, a politični vtis je ostal: državni zbor je vstopil v še en dan, v katerem postopki niso le tehnična stvar, ampak postajajo osrednje politično bojišče. Današnja seja je sicer namenjena drugi obravnavi predloga interventnega zakona, poslanci pa naj bi odločali tudi o podpredsednici DZ iz vrst Svobode.

Žavbi: »Česa takega še ni bilo«

Poslanec Svobode Lenart Žavbi je bil po dogajanju zelo oster. Dejal je, da v Svobodi dogajanje spremljajo z izrazito zaskrbljenostjo, saj po njegovih besedah v tej sestavi državnega zbora še niso imeli seje, ki bi potekala postopkovno pravilno in po ustaljenih poslovniških smernicah.

Žavbi sicer priznava, da je predsednik državnega zbora nov in da je med poslanci precej novih obrazov. A po njegovem to ne more biti izgovor za vodenje sej brez jasnih obrazložitev in brez spoštovanja pravil. Najostrejši je bil pri oceni Stevanovićevega ravnanja, ko je dejal, da je predsednik DZ po njegovem sporočil: »Poslovnik sem jaz in ta parlament sem jaz.«

Opozorilo, ki presega dnevno politiko

Bistvo Žavbijevega očitka ni le v današnjem proceduralnem zapletu. Njegovo sporočilo je širše: če poslanci ne morejo razpravljati, predlagati in opravljati svojega dela, potem težava ni več samo politična, ampak institucionalna. »Mislim, da postajamo dno dna standardov v tem parlamentu,« je opozoril.

V ozadju pa ostaja še interventni zakon, ki ga spremljajo ostre kritike in napovedi morebitnega referenduma. Zakonodajno-pravna služba DZ je pred dnevi objavila obsežno mnenje o predlogu zakona, o katerem danes poteka druga obravnava, razprave o referendumu pa so že odprte tudi v delu politike in javnosti.

Ko postopki postanejo politična eksplozija

Žavbi je glede morebitnega zakonodajnega referenduma dejal, da se bodo v Svobodi o tem še odločali. Ob tem pa poudaril, da bi si moral vsak državljan zakon prebrati in si ustvariti svoje mnenje. Prav tu se skriva srž današnje napetosti: ne gre več samo za to, kdo ima večino, ampak tudi za vprašanje, kako ta večina vodi državni zbor. In ko se začnejo lomiti postopkovna pravila, se v politiki hitro odpre vprašanje zaupanja.

Pripravil: I.M.

Vir: Državni zbor, Omrežje X

Ko govorimo o plačah, se zdi vprašanje preprosto: delavec želi na račun prejeti več. Toda razprava o nižjih obremenitvah dela razkrije tudi manj vidno plat sistema – kdo v resnici pridobi, če raste bruto plača, in kdo, če raste neto prejemek?

Ko delavec pogleda na račun, šteje neto

Za večino zaposlenih je plača nekaj zelo konkretnega. Ni teorija, ni politični slogan in ni računovodska formula. Je znesek, ki pride na bančni račun. Iz tega zneska se plača položnice, hrano, gorivo, vrtec, kredit, oblačila in vse tisto, kar vsak mesec znova čaka na mizi. Zato delavca praviloma najbolj zanima neto plača – tisto, kar dejansko ostane njemu. A pri razpravah o plačah se pogosto zaplete že pri osnovnem vprašanju: ali je cilj višja bruto plača ali višji dejanski prejemek zaposlenega? Na prvi pogled se zdi, da gre za isto stvar. Pa ni nujno.

Bruto plača ni le številka za delavca

Bruto plača je osnova za številne obračune. Iz nje se plačujejo davki, prispevki, pogosto pa se nanjo vežejo tudi različne članarine in obveznosti. Prav zato se ob razpravah o razbremenitvi dela odpira občutljivo vprašanje, o katerem se običajno govori precej potiho: kako so financirane nekatere organizacije, ki nastopajo kot zaščitnice delavcev? Pri delu sindikalnih članarin se znesek določa kot odstotek od bruto plače. To pomeni, da višja bruto plača lahko pomeni tudi višjo članarino. Če bruto masa plač raste, raste tudi finančna osnova, iz katere se napajajo sindikalne blagajne. Če pa država zniža obremenitve dela tako, da delavec dobi več neto, bruto strošek pa ne raste enako močno, se dinamika spremeni.

Kje se interesi lahko razidejo?

Tu nastane prostor za legitimno vprašanje. Ali imajo vsi akterji v sistemu enak interes? Delavec si želi več na račun. Podjetje si želi nižje stroške dela in večjo konkurenčnost. Država išče ravnotežje med prihodki proračuna in obremenitvami gospodarstva. Sindikati pa imajo svojo vlogo, svojo strukturo in tudi svoj način financiranja. To seveda ne pomeni, da so sindikati proti delavcem. Njihova zgodovinska vloga je pomembna, marsikje tudi nepogrešljiva. Toda prav zato bi morala biti razprava o njihovem financiranju odprta, poštena in brez užaljenosti. Če se del članarin veže na bruto plačo, potem je prav, da javnost razume, kako tak sistem deluje.

Sind.članarine so vezane na bruto plače,zato vodstva sindikatov želijo čim višjo bruto maso(tudi davke in prispevke !)Neto izplen delavcev jih ne zanima. Kričijo o transparentnosti plač vodilnih,a ne svojih.Ocena stroškov plačanega sindikalizma iz proračuna je cca40 mio EUR letno pic.twitter.com/XkApuERJGL

— Aleš Hojs (@aleshojs) May 8, 2026

Vprašanje, ki ga ne bi smeli preslišati

Razbremenitev dela lahko pomeni večji neto prejemek, manjši pritisk na delodajalce in boljše pogoje za konkurenčnost. A hkrati lahko spremeni tok denarja znotraj sistema, ki se je leta navadil na rast bruto osnov. Zato je vprašanje povsem na mestu: ali naj bo glavni cilj višji strošek dela ali višji znesek, ki ga zaposleni dejansko odnese domov? Najbolj pošten odgovor bi moral izhajati iz delavca. Ne iz organizacij okoli njega, ne iz političnih parol in ne iz interesov posameznih skupin. Na koncu meseca namreč položnic ne plačuje bruto plača. Plačuje jih neto.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

V državnem zboru se riše nova razdelitev moči. Medtem ko Svoboda prevzema ključni opozicijski nadzor, izbira SDS odpira vprašanje, ali Aleš Hojs in Žan Mahnič vendarle ne bosta sedla v ministrske pisarne.

Nadzor bo v rokah Svobode

Današnja izredna seja državnega zbora ne prinaša le tehničnega potrjevanja odborov in komisij, ampak prve jasne obrise novega političnega razmerja moči po volitvah. Gibanje Svoboda, ki se seli v opozicijo, naj bi prevzelo vodenje dveh najpomembnejših nadzornih komisij – Knovsa in komisije za nadzor javnih financ. Za predsednico komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb predlagajo Janjo Sluga, za predsednico komisije za nadzor javnih financ pa Alenko Bratušek, odhajajočo infrastrukturno ministrico. To pomeni, da bo opozicija dobila v roke dva občutljiva vzvoda parlamentarnega nadzora: enega nad varnostno-obveščevalnim aparatom, drugega nad porabo javnega denarja.

Bratuškova na javne finance, Sluga na Knovs

Izbira ni naključna. Sluga velja za političarko z izkušnjami v parlamentarnih postopkih, Bratuškova pa kot nekdanja premierka in ministrica dobro pozna proračunske in infrastrukturne tokove. V praksi to pomeni, da bo nova vlada pod precej budnim očesom opozicije že od samega začetka. Svoboda sicer ni zadovoljna z razrezom predsedniških mest v delovnih telesih. Po njihovem bi jim glede na volilni rezultat pripadalo šest predsedniških mest, ne pet. Zahtevo za ponovno odločanje so vložile tudi SD in Levica, a večjih premikov ni pričakovati.

Kaj sporoča izbira SDS?

Največ pozornosti pa vzbuja odločitev SDS. Stranka naj bi za predsednika odbora za notranje zadeve in javno upravo predlagala Žana Mahniča, za predsednika odbora za infrastrukturo in energetiko pa Aleša Hojsa. Prav ta izbira je sprožila ugibanja: če bosta prevzela močna parlamentarna odbora, ali to pomeni, da ju v novi Janševi ministrski ekipi ne bo? Uradno to seveda še ni potrjeno. A politični signal je jasen. SDS očitno računa tudi na močno ekipo v državnem zboru, ne le v vladi. Hojs in Mahnič sta prepoznavna, ostra in retorično izkušena politika, zato bi lahko imela v parlamentu pomembno vlogo pri zagovarjanju vladnih projektov in soočanju z opozicijo.

Prva razporeditev, prve napetosti

SDS naj bi ob tem prevzela osem predsedniških mest, Svoboda pet, trojček NSi, SLS in Fokus štiri, SD dve, Demokrati, Levica in Resnica pa po eno. Že ta razrez kaže, da se bo nova politična sezona začela ostro. Ne le v vladi, tudi v odborih, kjer se pogosto odvijejo najtrši politični spopadi. In prav tam se bo kmalu videlo, kdo bo res držal vajeti. Vlada bo morda nastajala v koalicijskih sobah, a njena prva prava preizkušnja se bo začela v parlamentu.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Na primorski avtocesti se je promet proti Kopru znova močno zgostil. Facebook stran Reševalni pas je opozorila, da se zastoj podaljšuje in se začenja že pri Vrhniki, vozniki pa morajo tudi tokrat računati na počasno vožnjo, čakanje in veliko mero potrpežljivosti.

Kolona se je nevarno podaljšala

Na primorski avtocesti se znova ponavlja prizor, ki ga vozniki v zadnjih tednih žal dobro poznajo. Po objavi Facebook strani Reševalni pas se je zastoj v smeri Kopra podaljšal, kolona pa se začenja že na območju Vrhnike. To pomeni, da se promet upočasnjuje precej pred najbolj obremenjenimi odseki, vozniki pa se morajo pripraviti na daljši čas potovanja. Ob takšnih zastojih ni pomembno le, koliko časa bomo stali v koloni. Pomembno je tudi, kako se v njej obnašamo. Facebook stran Reševalni pas zato ob prometnih zastojih redno opozarja voznike, naj reševalni pas ustvarijo takoj, ko promet obstane, in ne šele takrat, ko za seboj zaslišijo sirene.

Dopoldne že nesreča na območju delovišča

Prometne razmere na primorski avtocesti so bile napete že dopoldne, ko je prav na območju delovišča prišlo do prometne nesreče med tovornjakom in avtobusom. O tem smo že poročali. Dogodek je še enkrat pokazal, kako občutljivi so odseki, kjer promet zaradi del poteka po zoženih pasovih, prostora za napake pa je bistveno manj. Ko se na takšnem delu avtoceste zgodi nesreča, se posledice hitro poznajo daleč nazaj po trasi. Vozila upočasnijo, kolone se začnejo daljšati, živčnost med vozniki narašča. In potem pride še ponedeljkova prometna konica, ki že sama po sebi pogosto napolni avtocesto do roba.

Reševalni pas ni stvar izbire

V dolgih kolonah je pravilno razvrščanje vozil ključnega pomena. Vozniki na levem pasu se morajo umakniti skrajno levo, vsi ostali pa skrajno desno. Tako nastane koridor, po katerem lahko mimo zapeljejo reševalci, gasilci ali policija. Če tega prostora ni, lahko pomoč obtiči v isti koloni kot vsi ostali. To je tisti del prometnega zastoja, ki ga vozniki pogosto podcenijo. Za nekoga je kolona le zamuda na poti domov ali proti morju, za nekoga drugega pa je lahko vprašanje minut. Prav zato opozorila strani Reševalni pas niso le prometna informacija, ampak opomin, da se v koloni pokaže tudi odgovornost voznikov.

Pot proti Kopru bo počasna

Kdor se odpravlja proti Kopru, naj pred potjo preveri stanje na cestah in naj ne računa na običajen čas vožnje. V takšnih razmerah pomagajo mirni živci, varnostna razdalja in predvsem zavedanje, da prehitevanje po sili, menjavanje pasov in vožnja po odstavnem pasu zastoja ne rešijo, ampak ga pogosto še poslabšajo. Primorska avtocesta je danes znova pokazala, kako hitro se lahko en delovni ponedeljek spremeni v dolgo prometno preizkušnjo. Ko se kolona začne že pri Vrhniki, je jasno, da pot proti Kopru ne bo kratka. Za volanom pa ostaja najpomembnejše prav to: potrpežljivost, previdnost in prostor za tiste, ki morajo naprej najhitreje.

Pripravil: I.M.

Vir: Promet.si, Facebook/Zavod Reševalni pas

Inštitut 8. marec je sporočil, da je kampanja My Voice, My Choice izgubila dostop do svojega Instagram profila. Gre za profil, ki je po njihovih navedbah dosegal 1,1 milijona sledilcev in več kot pol milijarde ogledov mesečno.

Profil, ki je nosil evropsko kampanjo

»Dragi naši, imamo slabe novice,« so zapisali pri Inštitutu 8. marec in s tem začeli objavo, ki je med njihovimi podporniki sprožila veliko zaskrbljenosti. Sporočili so, da so izgubili Instagram profil kampanje My Voice, My Choice, ene najbolj prepoznavnih evropskih pobud, povezanih z dostopom do varnega splava. Po njihovih navedbah jih je predvčerajšnjim zvečer nenadoma izpisalo iz profila, nato pa jim je bila onemogočena ponovna prijava. Dodali so, da so poskusili že vse, a dostopa do profila niso uspeli povrniti.

1,1 milijona sledilcev in ogromni mesečni dosegi

Najbolj izstopa podatek o velikosti izgubljenega profila. Inštitut navaja, da je imel Instagram profil kampanje My Voice, My Choice kar 1,1 milijona sledilcev, mesečno pa naj bi ustvarjal več kot pol milijarde ogledov. To niso le številke na zaslonu. Za gibanja, ki delujejo predvsem prek družbenih omrežij, tak profil pomeni neposreden stik z ljudmi, možnost hitrega širjenja sporočil, organiziranja podpore in ustvarjanja pritiska na odločevalce. Ko tak kanal izgine, ne izgine samo objava ali fotografija. Izgine prostor, kjer se je gradila skupnost.

»Zaradi tega profila so evropski poslanci privolili v sestanek z nami«

Pri Inštitutu poudarjajo, da je bil prav ta profil eden ključnih razlogov, da je kampanja prerasla nacionalne okvire. Zapisali so, da jim je omogočil zgraditi vseevropsko skupnost, da so zaradi njega evropski poslanci privolili v sestanke z njimi, in da je imel pomembno vlogo pri pritisku na Evropsko komisijo. V objavi so šli še korak dlje in zapisali, da je bil to profil, »ki je preprečil Evropski komisiji, da bi rekla ne varnemu in dostopnemu splavu«. Gre za močno sporočilo, s katerim želijo očitno pokazati, da izguba profila zanje ni tehnična težava, ampak udarec za celotno kampanjo.

Kaj se je v resnici zgodilo?

Za zdaj iz njihove objave ni razvidno, ali je šlo za tehnično napako, morebiten vdor, blokado ali kak drug razlog. Prav zato je pri takšnih primerih potrebna previdnost. Jasno je le to, kar navajajo sami: dostopa nimajo, profil je zanje izjemno pomemben, težavo pa poskušajo rešiti. V času, ko družbena omrežja odločajo o tem, kdo je slišan in kdo izgine iz javnega prostora, je takšna izguba lahko veliko več kot le digitalna nevšečnost. Za kampanjo My Voice, My Choice je to trenutek, ki odpira resno vprašanje: kaj se zgodi, ko se skupnost z milijonom ljudi čez noč znajde pred zaprtimi vrati?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Svet po blokadi Hormuške ožine pospešeno porablja naftne rezerve, analitiki pa opozarjajo, da varnostna blazina hitro izginja. Najbolj ranljive naj bi bile nekatere azijske države, Evropa pa se pred poletjem vse bolj sprašuje, kaj bo z letalskim gorivom.

Ko zaloge niso več le številka na papirju

Naftni trg je vajen pretresov, toda tokratni tempo praznjenja zalog je po ocenah analitikov izjemen. Po začetku konflikta na Bližnjem vzhodu in blokadi Hormuške ožine, skozi katero običajno teče pomemben del svetovne oskrbe z nafto in plinom, svet po poročanju Bloomberga zaloge porablja z rekordno hitrostjo. V približno dveh mesecih naj bi skopnela več kot milijarda sodov svetovnih zalog nafte. Ameriška banka Morgan Stanley ocenjuje, da so se svetovne zaloge med 1. marcem in 25. aprilom zmanjševale za približno 4,8 milijona sodov na dan. Goldman Sachs medtem opozarja, da so vidne svetovne zaloge že blizu najnižje ravni po letu 2018. To niso več oddaljene borzne številke, ampak opozorilo, da ima svet vse manj prostora za mirno blaženje cenovnih šokov.

Zakaj ni mogoče izčrpati čisto vsakega soda

Analitiki opozarjajo na podrobnost, ki jo javnost pogosto spregleda: nafta v skladiščih ni v celoti uporabna. Del zalog mora ostati v sistemu, da lahko normalno delujejo naftovodi, terminali in skladiščni rezervoarji. Temu pravijo operativni minimum. Povedano preprosto: tudi ko nafta na papirju še obstaja, je del te količine praktično nedotakljiv. Natasha Kaneva iz JPMorgan Chase & Co. je za Bloomberg opozorila, da zaloge delujejo kot amortizer globalnega naftnega sistema. Če ta blažilec popusti, postane trg občutno bolj živčen. Cene lahko poskočijo hitreje, države imajo manj manevrskega prostora, posledice pa občutijo tako industrija kot vozniki.

Azija pod največjim pritiskom

Najbolj ranljive naj bi bile Indonezija, Vietnam, Pakistan in Filipini, kjer bi kritične ravni zalog lahko dosegli že v enem mesecu. Tudi Japonska in Indija naj bi imeli zaloge na desetletnem dnu, čeprav tamkajšnji uradniki za zdaj mirijo, da oskrba še ni ogrožena. Na drugi strani naj bi Kitajska, Singapur in Južna Koreja za zdaj stale precej bolj udobno. A pri nafti se razmere spreminjajo hitro. Dovolj je nekaj dodatnih motenj, večje povpraševanje ali nova geopolitična zaostritev, pa se ravnotežje poruši.

Evropo lahko udari tam, kjer najbolj boli poleti

V Evropi se največja skrb trenutno vrti okoli letalskega goriva. Zaloge v vozlišču Amsterdam-Rotterdam-Antwerpen so se po navedbah Insights Global od začetka vojne zmanjšale za tretjino in padle na najnižjo raven v šestih letih. To se dogaja tik pred poletno sezono, ko letališča, letalske družbe in potniki pričakujejo največji pritisk. Najbolj ranljive naj bi bile Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, predvsem zaradi gostega prometa in nezadostne lokalne proizvodnje. Kratkoročno naj bi zalog še bilo dovolj, toda če se kriza zavleče, lahko poletje prinese precej bolj živčno sliko, kot si jo želi kdorkoli.

Svet je dobil opozorilo, ki ga ne more preslišati

Članice Mednarodne agencije za energijo so se že marca odločile za sprostitev rekordnih 400 milijonov sodov nafte iz rezerv, a tudi to ni čarobna rešitev. Strateške rezerve kupujejo čas, ne odpravljajo vzroka. Če bo Hormuška ožina ostala zaprta, bo svet vse bolj odvisen od zalog, ki jih je vse manj. In ko začne kopneti varnostna blazina, se vprašanje ne glasi več, ali bo trg občutil pritisk, temveč kako močan bo ta udarec.

Pripravil: I.M.

Vir: CNN, Omrežje X