Potovanje, ki bi moralo ostati lep spomin, se je končalo z najhujšim možnim razpletom. Na ljubljanski infekcijski kliniki so letos potrdili prvi smrtni primer zaradi malarije v Sloveniji, zdravniki pa ob tem znova opozarjajo: po vrnitvi iz tropskih krajev vročine nikoli ne smemo jemati zlahka.

Ko se rajska destinacija spremeni v nevarnost

Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so letos potrdili smrtni primer zaradi zapletov ob okužbi z malarijo. Podrobnosti o umrli osebi zaradi varovanja osebnih podatkov niso razkrili, znano pa je, da so zdravniki konec lanskega in v začetku letošnjega leta zaznali nenavaden porast primerov te nevarne tropske bolezni med slovenskimi popotniki. Po poročanju medijev so na infekcijski kliniki obravnavali več primerov malarije, okužbe pa so bile povezane predvsem s potovanji v Afriko, med drugim z Zanzibarjem, Ruando in Tanzanijo. Siol je že januarja poročal, da so na infekcijski kliniki zaznali porast primerov pri popotnikih, ki so se vrnili z Zanzibarja.

Najprej vročina, potem boj za življenje

Največja nevarnost malarije je prav v tem, da se na začetku pogosto ne kaže dramatično. Vročina, bolečine v mišicah, utrujenost, slabo počutje – vse to lahko človek hitro pripiše gripi, virozi ali izčrpanosti po potovanju. A pri malariji lahko ure in dnevi pomenijo ogromno razliko. Zdravniki zato poudarjajo, da mora vsak, ki po vrnitvi iz tropskih krajev zboli, zdravniku takoj povedati, kje je potoval. To ni nepomembna podrobnost, ampak informacija, ki lahko reši življenje.

Opozorilo, ki ga popotniki ne bi smeli preslišati

Infektologinja Tadeja Kotar je že ob začetku leta opozorila, da se je v javnosti ustvaril napačen občutek, kot da je Zanzibar skoraj brez tveganja za malarijo. A okužbe ostajajo prisotne, zato strokovnjaki pred potovanji v tropske kraje svetujejo posvet v potovalni ambulanti, preventivno jemanje antimalarikov, zaščito pred komarji in previdnost tudi po vrnitvi domov. NIJZ je lani obravnaval devet primerov malarije, povezanih s potovanji oziroma prihodi iz več afriških držav.

En ugriz lahko spremeni vse

Malarijo prenašajo okuženi komarji, bolezen pa lahko ob prepoznem zdravljenju povzroči hude zaplete, trajne posledice ali smrt. Zato ta primer ni le žalostna novica, ampak tudi resno opozorilo. Sanjske destinacije imajo svojo lepoto, a tudi tveganja. In včasih je prav majhen previdnostni korak pred odhodom tisti, ki odloči, ali se potovanje konča z lepimi fotografijami – ali s tragedijo.

Pripravil: I.M.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Facebook

Franc se je s Pio in Igorjem vrnil iz hišice na jasi, a ga na posestvu ni pričakalo olajšanje, temveč prizor, ki mu je v trenutku dvignil pritisk. Neopravljeno delo, zmeda med tekmovalci in še padec njegove zaveznice Alenke so bili dovolj, da je na Kmetiji znova počilo.

Vrnitev, ki se je spremenila v izbruh

Ko so se Franc, Pia in Igor vrnili iz hišice na jasi, bi lahko pričakovali vsaj nekaj veselja, objemov in kratkega oddiha. A na posestvu jih je pričakala povsem drugačna slika. Tedenska naloga je stala, delo ni bilo opravljeno, tekmovalci pa so ob Francovem pogledu hitro začutili, da mirnega pogovora ne bo. Franc je eksplodiral. Njegovo kričanje je odmevalo čez posestvo, sočne kletvice pa so hitro pokazale, da se je v njem nabiralo veliko več kot le jeza zaradi naloge. »Banda hudičeva!« naj bi zadonelo med njegovim izbruhom, medtem ko so sotekmovalci bolj ali manj nemočno opazovali, kako se vrača stari red – ali vsaj poskus, da bi ga Franc znova vzpostavil.

Strah, tišina in vprašanje: kaj so sploh počeli?

Najbolj napeto je postalo ob soočenju z Janom. Ta je Franca opazoval skoraj brez besed, z izrazom, ki je povedal več kot dolg odgovor. Franc pa ni odnehal. Pred kamero se je spraševal, kaj so tekmovalci sploh počeli v času njegove odsotnosti, saj je imel občutek, da se je posestvo v nekaj dneh spremenilo v popoln kaos. Prizor je bil za gledalce skoraj filmski. Nekateri so ga hitro primerjali z jezno podobo Bedanca iz Kekca – glasno, grozeče, z veliko energije in še več razočaranja. A v ozadju ni bila le tedenska naloga.

Alenka v areni, Francov načrt pa v prah

Francovo jezo je dodatno podžgal izbor prve dvobojevalke. V areno odhaja Alenka, njegova pomembna zaveznica, ki jo je pred odhodom v hišico na jasi želel zaščititi. Ekipa je imela jasna navodila, a načrt se je sesul. Karte sta premešala tudi Tim Novak in Tilen Brglez, zmagovalca prejšnjih sezon Kmetije, ki sta kot gosta uporabila moč črnega oreha in Alenki namenila dva dodatna glasova. S tem sta poskrbela za preobrat, ki je Francu očitno še bolj spodnesel tla pod nogami.

Zlato jajce lahko vse obrne na glavo

Napetosti pa še ni konec. Tim in Tilen bosta enemu od tekmovalcev podelila zlato jajce, njegova moč pa lahko povsem spremeni igro. In prav zato je na posestvu čutiti, da se začenja novo poglavje. Franc je poskušal držati niti v rokah, toda vprašanje ostaja: bo po tem izbruhu znova prevzel nadzor ali pa se mu igra počasi izmika?

Pripravil: I.M.

Vir: YouTube

Objava Aleksandra Reberška je v ospredje znova potisnila vprašanje, ki najbolj zanima javnost: koliko dražji so postali veliki železniški projekti? Po prikazanih podatkih naj bi se skupna vrednost izbranih projektov povzpela za približno 669 milijonov evrov.

Od 1,49 milijarde do več kot 2,16 milijarde evrov

V središču objave niso le politične besede, ampak predvsem številke. Na priloženem pregledu je navedeno, da je vsota prvotnih ocen znašala približno 1,494 milijarde evrov, trenutna vrednost projektov pa približno 2,163 milijarde evrov. To pomeni približno 669 milijonov evrov razlike oziroma okoli 45-odstotno skupno podražitev. Gre za znesek, ki je dovolj velik, da preseže običajno razpravo o dražjih materialih, inflaciji ali nepredvidenih delih. Pri takih številkah se hitro pojavi vprašanje: kako so lahko ocene tako močno zrasle?

Največji projekt ostaja drugi tir

Največji znesek v pregledu se nanaša na drugi tir Divača–Koper. Prvotna ocena je navedena pri približno 940 milijonih evrov, trenutna vrednost pa pri 1,353 milijarde evrov. To pomeni več kot 400 milijonov evrov razlike. Čeprav je odstotek podražitve pri tem projektu v dokumentu naveden med 15 in 20 odstotki, je absolutni znesek daleč največji. Prav tu se najbolj vidi, kako pri velikih infrastrukturnih projektih že razmeroma manjši odstotek pomeni ogromen dodaten račun za državo.

Bom. Vi pa podražitve kraljice aneksov. ✌️ https://t.co/uIoTRs7HHL pic.twitter.com/p3dEFP7c17

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) May 10, 2026

Nekateri projekti skoraj podvojeni

Še bolj v oči bodejo projekti, kjer so odstotki podražitev izjemno visoki. Pri Jesenicah je prvotna vrednost navedena pri 81 milijonih evrov, trenutna pa pri 158 milijonih evrov, kar pomeni približno 95-odstotno rast. Nova Gorica naj bi se po prikazanih podatkih podražila s 30,5 milijona na 63 milijonov evrov, kar pomeni približno 107 odstotkov več. Litija je iz 15,5 milijona evrov narasla na 21 milijonov, Ljubljana z glavno postajo in vozliščem pa s 167 na 244 milijonov evrov. Tudi Pragersko, Borovnica ter Brezovica s Preserjem in Vnanjem Goricami kažejo, da se vrednosti niso premaknile le malo, ampak za desetine milijonov evrov.

Ko številke postanejo politično vprašanje

Aleksander Reberšek je ob objavi zapisal: »Bom. Vi pa podražitve kraljice aneksov.« A tudi če za hip odmislimo politični ton, ostane jedro zgodbe zelo konkretno: javni projekti so po prikazanih podatkih dražji za stotine milijonov evrov. In prav to je tisti del, ki ljudi najbolj zbode. Ne le, kdo je kriv, ampak kdo bo pojasnil, zakaj se račun vedno znova dviguje. Ko razlika doseže skoraj 670 milijonov evrov, to ni več tehnična opomba v tabeli. To je številka, ki zahteva odgovore.

Pripravil: I.M.

VIr: Omrežje X

Na Grajskem hribu v Celju je danes izbruhnil požar, ki se širi proti Kurji vasi. Na terenu je okoli 60 gasilcev, prebivalce pa pozivajo, naj se območju ne približujejo in zaradi dima zaprejo okna ter vrata.

Ogenj zajel podrastje pod daljnovodom

Na območju Grajskega hriba v Celju je danes dopoldne izbruhnil požar, ki se po prvih informacijah širi v smeri proti Kurji vasi. Gori podrastje pod visokonapetostnim daljnovodom, kar intervencijo dodatno otežuje in zahteva posebno previdnost. Po navedbah Poklicne gasilske enote Celje in Mestne občine Celje naj bi površina požara trenutno obsegala približno 8.000 kvadratnih metrov. Gre za območje, kjer se ogenj lahko zaradi suhega podrastja in terena hitro razširi, zato so gasilci na kraju v velikem številu. Takšni požari niso nevarni le zaradi plamenov, ampak tudi zaradi dima, težje dostopnega terena in infrastrukture v bližini.

Na terenu okoli 60 gasilcev

Požar gasi približno 60 gasilcev Poklicne gasilske enote Celje in Gasilske zveze Celje. Na terenu poskušajo omejiti širjenje ognja in zaščititi območje, da se požar ne bi še bolj približal naseljenim delom. Posebno pozornost zahteva tudi dejstvo, da požar gori pod visokonapetostnim daljnovodom. Zaradi zagotavljanja varnega gašenja iz zraka je bil napovedan izklop visokonapetostnega daljnovoda ob 9.45. To kaže, da gre za zahtevno intervencijo, pri kateri morajo službe najprej poskrbeti tudi za varnost gasilcev.

Prebivalcem svetujejo: zaprite okna in vrata

Pristojni okoliške prebivalce pozivajo, naj se ne zadržujejo na območju požara. S tem lahko namreč ovirajo dostop intervencijskih vozil, ki morajo imeti prosto pot do ogroženega območja. Pri požarih v naravi štejejo minute, vsak zastoj pa lahko pomeni dodatno nevarnost. Zaradi širjenja dima prebivalcem priporočajo, naj v stanovanjskih objektih zaprejo okna in vrata. Dim se lahko hitro razširi tudi na območja, ki niso neposredno ob požarišču, zato je previdnost še posebej pomembna za otroke, starejše in ljudi z dihalnimi težavami.

Najpomembneje je, da gasilci dobijo prostor

V takšnih trenutkih je najpomembneje, da ljudje upoštevajo navodila pristojnih služb. Radovednost je razumljiva, a lahko na terenu hitro postane nevarna. Gasilci se medtem borijo z ognjem, dimom in zahtevnim terenom, prebivalci pa jim lahko najbolj pomagajo tako, da se območju izognejo, ne ovirajo intervencije in spremljajo uradna obvestila.

Pripravil: I.M.

Vir: Poklicna gasilska enota Celje

Državni zbor bo danes, 11. maja 2026, znova obravnaval interventni zakon za razvoj Slovenije, ki je v zadnjih dneh močno razdelil politiko, stroko in javnost. Predlagatelji govorijo o razbremenitvi ljudi in podjetij, nasprotniki pa svarijo pred veliko luknjo v javnih financah in pretresi v ključnih sistemih države.

Zakon, ki je dobil veliko večjo težo od običajnega predloga

Pred poslanci je danes eden najbolj vročih zakonskih paketov zadnjih tednov. Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije so pripravili v tako imenovanem tretjem političnem bloku, podpirajo pa ga poslanci NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice. V ozadju je preprosta, a politično zelo eksplozivna obljuba: ljudem in podjetjem naj bi po letih draginje, davčnih obremenitev in slabšanja konkurenčnosti prinesli razbremenitev. Zakon med drugim predvideva nižji DDV za osnovna živila in del energentov, hkrati pa posega tudi na področje normirancev, davkov, socialnih prispevkov, zdravstva in pokojnin. Vlada je v svojem mnenju ocenila, da predlog ne naslavlja ključnih izzivov gospodarstva in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Podpora gospodarstva na eni strani, ostre kritike na drugi

Predlagatelji poudarjajo, da gre za razvojni sunek, ki bi podjetjem vrnil nekaj zraka, ljudem pa pustil več denarja v denarnicah. A prav širina zakona je sprožila največji odpor. Nasprotniki opozarjajo, da se pod oznako interventnosti sprejemajo sistemske spremembe, ki bi morale iti skozi počasnejšo, temeljitejšo in bolj pregledno obravnavo. Del stroke, sindikati in odhajajoča koalicija svarijo, da bi ukrepi lahko odprli vsaj milijardno luknjo v javnih financah, brez jasnega odgovora, kdo in kako jo bo zapolnil. Pri tem posebej izpostavljajo pokojninsko in zdravstveno blagajno, kjer so posledice lahko zelo konkretne – ne v političnih govorih, ampak v vsakdanjem življenju ljudi.

Burno že na odboru, danes lahko še bolj vroče

Na skupnem odboru DZ so poslanci že sprejeli dopolnila predlagateljev, a ta po ocenah kritikov vsebine niso bistveno spremenila. Zakon tako na plenarno sejo prihaja kot politični preizkus nove parlamentarne večine in hkrati kot opozorilo, da se bo boj nadaljeval tudi po morebitnem sprejetju. Nasprotniki že napovedujejo uporabo vseh možnih sredstev, tudi referendum. Na dnevnem redu današnje seje so tudi odločanje o podpredsednici DZ, za kar Svoboda predlaga Natašo Avšič Bogovič, ter imenovanje nove generalne sekretarke DZ.

Dan, ki lahko odpre novo politično fronto

Če bodo poslanci zakon danes sprejeli, se zgodba najverjetneje ne bo končala v dvorani državnega zbora. Prav nasprotno – šele takrat se lahko začne nov, še glasnejši obračun med tistimi, ki v zakonu vidijo priložnost za razvoj, in tistimi, ki ga razumejo kot tvegan eksperiment z javnimi financami. Današnji dan zato ni le še ena parlamentarna seja. Je trenutek, ko bo postalo jasno, koliko moči ima nova parlamentarna večina – in kako daleč so njeni nasprotniki pripravljeni iti, da zakon ustavijo.

Pripravil: I.M.

Vir: Državni zbor Republike Slovenije, STA, Facebook

Vlada je sprejela nov seznam občin z evidentiranimi romskimi naselji, ki prvič ponuja bolj enotno sliko razmer po državi. Podatki kažejo, da v teh naseljih živi približno 7620 prebivalcev, največji delež pa prav na Dolenjskem.

Številke, ki odpirajo več vprašanj kot odgovorov

V Sloveniji po najnovejših vladnih ocenah v 25 občinah z evidentiranimi romskimi naselji živi približno 7620 prebivalcev. Gre za prebivalce v 80 evidentiranih naseljih, seznam pa naj bi državi in občinam pomagal pri bolj jasnem načrtovanju ukrepov, financiranja in sodelovanja na terenu. Na papirju so to številke. V praksi pa pomenijo šole, ceste, komunalo, socialne programe, varnost, zaposlovanje in vsakdanje sobivanje.

Dolenjska izstopa bolj, kot marsikdo misli

Največ pozornosti vzbuja podatek, da na Dolenjskem živi več kot polovica vseh prebivalcev evidentiranih romskih naselij v Sloveniji. Skupaj naj bi jih bilo približno 4358. To pomeni, da bo prav ta del države tudi v prihodnje eden ključnih pri iskanju rešitev, saj se tu najbolj neposredno srečujejo potrebe lokalnih skupnosti, občin in prebivalcev romskih naselij.

Največ jih je v Novem mestu

Med občinami najbolj izstopa Mestna občina Novo mesto, kjer je po vladnih ocenah v romskih naseljih evidentiranih okoli 1180 prebivalcev. Sledijo Črnomelj s 657 prebivalci, Metlika s 377, Krško s 359 in Trebnje s 350 prebivalci. Visoke številke imajo tudi Škocjan, kjer naj bi jih bilo 335, Šentjernej z 311, Kočevje z 297, Semič z 205 in Ribnica s 189. Med omenjenimi občinami jih je najmanj v Brežicah, in sicer 98.

Zakaj je seznam pomemben za občine

Vladni seznam ni le statistika. Povezan je tudi s financiranjem občin, saj novela zakona o financiranju občin določa, da se občinam z evidentiranimi romskimi naselji zagotovijo sredstva za sofinanciranje obveznosti. Denar naj bi se zagotavljal v višini 4,2 odstotka skupne primerne porabe občin z evidentiranimi romskimi naselji. To pomeni, da lahko seznam vpliva na konkretne projekte, od infrastrukture do socialnih in izobraževalnih programov.

Zdaj bodo pomembna dejanja

Podatki so prvi korak. A številke same po sebi ne rešujejo težav, ne gradijo zaupanja in ne urejajo razmer v naseljih. Lahko pa pomagajo, da država in občine končno govorijo z istimi podatki pred seboj. Pravo vprašanje zdaj ni več, koliko ljudi živi v teh naseljih, ampak kaj bo država s temi podatki naredila.

Pripravil: I.M.

Vir:  Urad RS za narodnosti, STA

V Cerkvenjaku je te dni zagotovo nekaj več razlogov za nasmeh. Kot je razvidno iz objave Loterije Slovenije, je bil tam vplačan dobitek Ekstra Joker 6 v vrednosti 300.000 evrov. Nekdo je tako z enim listkom ujel trenutek, o katerem mnogi le sanjajo.

Sreča je potrkala prav v Cerkvenjaku

Na spletni strani Loterije Slovenije so objavili zapis, ki je hitro pritegnil pozornost: »Nekoga v Cerkvenjaku je obiskala Sreča. Vplačan je bil dobitek Ekstra Joker 6 v vrednosti 300.000 €. Čestitamo!« Gre za znesek, ki lahko človeku v trenutku spremeni vsakdan. Ne nujno življenja v filmskem smislu, zagotovo pa prinese mirnejši dih, manj skrbi in tisti občutek, da se je zgodilo nekaj skoraj neverjetnega. Še posebej zato, ker se takšne novice ne zgodijo nekje daleč, ampak v domačem okolju, med ljudmi, ki se morda poznajo, srečujejo v trgovini, na cesti ali pri kavi.

Kdo je srečnež, za zdaj ostaja skrivnost

Kot je pri loterijskih dobitkih običajno, identiteta dobitnika ni javno znana. Prav ta neznanka pa zgodbi doda še malo več radovednosti. Je listek vplačal domačin? Morda nekdo, ki je bil v Cerkvenjaku le mimogrede? Je že preveril listek ali ga srečna novica še čaka nekje v žepu, denarnici ali predalu? Takšne zgodbe imajo vedno poseben čar. V majhnih krajih hitro zaokrožijo vprašanja, ugibanja in nasmehi. Ljudje se sprašujejo, kdo je imel tako srečno roko, hkrati pa mnogi potiho pomislijo: kaj bi pa jaz naredil s 300.000 evri?

Dobitek, ki lahko prinese mirnejšo prihodnost

Tristo tisoč evrov ni majhna vsota. Za marsikoga pomeni odplačilo kredita, prenovo doma, pomoč otrokom, varnejšo starost ali preprosto občutek, da bo prihodnost nekoliko lažja. In prav zato takšne novice ljudi tako pritegnejo. Ne gre samo za številko, ampak za možnost. Za tisti trenutek, ko se vsakdan obrne v nekaj lepšega.

Majhen kraj, velika novica

Cerkvenjak je tako postal kraj, kjer se je nekdo znašel na pravem mestu ob pravem času. Morda se bo srečnež odločil ostati tiho, morda bo veselje delil le z najbližjimi. Kakorkoli že, novica je že zdaj v kraj prinesla tisto prijetno vznemirjenje, ki ga znajo ustvariti le veliki dobitki. Nekje v Cerkvenjaku ima nekdo danes precej lepši dan.

Pripravil: I.M.

Vir: Loterija Slovenije

Vremenska napoved za prihodnje dni se je zaostrila. Po prvih napovedih o ohladitvi zdaj prihaja še resnejše opozorilo: ARSO je za Slovenijo izdal rumeno opozorilo, vremenoslovci pa za torek napovedujejo močan padec temperatur, nevihte, veter in sneženje do okoli 1000 metrov.

Napovedi so se zaostrile tik pred ledenimi možmi

Še pred kratkim je bilo govora predvsem o tem, da se bo vreme v času ledenih mož občutno spremenilo. Po toplih majskih dneh naj bi prišla ohladitev, nekaj ploh, več oblačnosti in hladnejša jutra. Zdaj pa so vremenski izračuni postali precej bolj resni. ARSO je za ponedeljek in torek celotno državo obarval rumeno, kar pomeni večjo previdnost, saj nas čaka bolj burno vremensko dogajanje. Po poročanju 24ur se bo v noči na torek nad Slovenijo pomaknila hladna fronta, ki bo prinesla občutno ohladitev, plohe, nevihte, okrepljen severni veter in na Primorskem burjo.

Že jutri nevihte, nato pa hladen torkov udarec

V ponedeljek se bo vreme začelo kvariti predvsem na zahodu in v osrednji Sloveniji. Pojavljale se bodo plohe in nevihte, ki se bodo čez dan širile proti vzhodu države. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ozračje pa bo postajalo vse bolj nestabilno. Pravi preobrat bo sledil v torek, ko bo hladna fronta Slovenijo prešla z dežjem, nevihtami in občutno nižjimi temperaturami. Po napovedih se bodo temperature gibale le še med 4 in 12 stopinjami Celzija, kar bo po skoraj poletnem občutku pravi vremenski šok.

Največ pozornosti vzbuja napoved snega

Najbolj presenetljiv del napovedi je možnost sneženja. Meja sneženja se bo po napovedih spustila do okoli 1000 metrov nadmorske višine, nekateri izračuni pa dopuščajo možnost, da bi ob močnejših padavinah snežinke ponekod zaplesale še nižje. Tudi vremenski portal Meteoinfo Slovenija napoveduje možnost sneženja pod 1000 metri, predvsem tam, kjer bodo padavine izrazitejše in bo hladen zrak hitreje prodrl proti tlom. Ne gre za dolgotrajno zimsko epizodo, a dovolj je, da ledeni možje letos ne bodo ostali le ljudski pregovor.

Sreda lahko prinese novo skrb: slano

Po prehodu fronte se bo ozračje začelo umirjati, a prav takrat se lahko pojavi nova težava. V sredo zjutraj bo v zatišnih legah možna slana, kar bo posebej pomembno za vrtičkarje, sadjarje in vse, ki so občutljive sadike že presadili na prosto. Paradižnik, paprika, kumare, bučke in mlado cvetoče drevje v takšnih razmerah hitro občutijo posledice. Zato bo v prihodnjih dneh veljalo staro pravilo: maj zna presenetiti ravno takrat, ko se zdi, da je pomlad že zmagala.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO

Nedeljsko popoldne v Posočju je za trenutek prekinilo rahlo tresenje tal. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v bližini Bovca zabeležili potres magnitude 1,6, ki so ga po prvih podatkih čutili tudi domačini.

Potres so zaznali v bližini Bovca

V nedeljo, 10. maja 2026, ob 17.28 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili šibek potres v bližini Bovca. Magnituda potresa je znašala 1,6, kar pomeni, da ni šlo za močnejši sunek, a dovolj izrazit, da so ga nekateri prebivalci na območju Bovca in okoliških krajev vseeno občutili. Takšni potresi običajno ne povzročajo škode, lahko pa jih ljudje zaznajo kot kratek sunek, rahlo tresenje, zamolklo bobnenje ali občutek, kot da se je za hip premaknilo pohištvo. Prav zato so takšni dogodki, čeprav šibki, med prebivalci hitro opaženi – še posebej na območjih, kjer so ljudje na tresenje tal bolj pozorni.

Prebivalci so ga čutili, škode pa ni pričakovati

Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Bovca in okoliških krajev. Ocenjena intenziteta oziroma učinki potresa niso presegli IV. stopnje po evropski potresni lestvici EMS-98. To pomeni, da je bil potres lahko jasno zaznaven v zaprtih prostorih, predvsem pri mirujočih ljudeh, vendar praviloma ne povzroča poškodb na objektih. Pri takšni intenziteti lahko posamezniki opazijo rahlo nihanje predmetov, tresenje oken ali kratek občutek nelagodja. A prav ta trenutek presenečenja je pogosto dovolj, da ljudje pogledajo drug drugega in vprašajo: »Si tudi ti začutil?«

Posočje dobro pozna moč narave

Bovško in širše Posočje sta območji, kjer spomin na močnejše potrese ni nekaj oddaljenega. Ljudje tam dobro vedo, da se narava včasih oglasi tiho, drugič precej glasneje. Tokrat je šlo po dostopnih podatkih za šibek dogodek, a vsak potres na tem območju znova opomni, da živimo na potresno dejavnem prostoru. Strokovnjaki ob takšnih sunkih običajno poudarjajo, da posamezen šibek potres sam po sebi še ne pomeni napovedi močnejšega dogodka. Je pa opomin, da je dobro vedeti, kako ravnati, če bi se tla zatresla močneje.

Kratek sunek, ki je spomnil na previdnost

Tokratni potres pri Bovcu ni presegel stopnje, pri kateri bi pričakovali škodo, a je med prebivalci vseeno pustil občutek nelagodja. Včasih je dovolj že nekaj sekund tresenja, da se človek zave, kako hitro se lahko miren nedeljski popoldan spremeni v trenutek pozornosti. Narava je tokrat le rahlo potrkala, a Posočje takšne znake vedno vzame resno.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO

Mirna nedelja v Bohinju se je za eno družino v trenutku spremenila v strah in bolečino. Deček si je med igro grdo zlomil roko, nato pa sta se, kot je zapisala njegova mama, pojavila dva reševalca GRS Bohinj – »kot dva angelčka«.

Družinski izlet, ki ga je prekinila nesreča

V nedeljo sta se dva člana Gorske reševalne službe Bohinj s svojima družinama odpravila v enega izmed skritih kotičkov narave, kjer se človek za trenutek odmakne od vsakdanjega vrveža. Po turi sta se ustavila v enem izmed bohinjskih kampov, kjer pa ju ni pričakal le miren počitek, temveč prizor, ob katerem reševalec ne more ostati ravnodušen. Mimo njiju je namreč pritekel otrok, ki si je med igro hudo poškodoval roko. Po zapisu GRS Bohinj je šlo za grd zlom, zato sta reševalca brez pomisleka stopila v akcijo. Čeprav nista bila na uradni intervenciji in nista imela vse običajne opreme, sta imela pri sebi tisto najpomembnejše: znanje, mirnost in iznajdljivost.

Ko škatla za pico postane opornica

Roko sta otroku hitro imobilizirala, pri tem pa si pomagala kar s škatlo za pico. Nenavadno? Morda na prvi pogled. A prav takšni trenutki pokažejo, kako pomembno je, da človek zna v stiski uporabiti vse, kar ima pri roki. Gorski reševalci so ob tem hudomušno zapisali: »Kdo bi si mislil, da je lahko škatla za pico zelo dobra opornica?« Dečka so nato starši odpeljali v bolnišnico, kjer so ga ustrezno oskrbeli. A zgodba se tu ni končala, saj se je po objavi GRS Bohinj oglasila tudi njegova mama.

Mama ganjeno: »Še zdaj me zmrazi«

Njene besede lepo pokažejo, kako veliko lahko v trenutku strahu pomenijo mirnost, znanje in človeška toplina. »Šlo je za najinega sina, ki po tudi vaši zaslugi lepo okreva,« je zapisala. Reševalca je opisala z ganljivimi besedami: »Pojavila sta se, kot da bi padla z neba, kot dva angelčka, ki sta oskrbela roko, kar je sina zelo pomirilo.« Ob tem je dodala, da je šlo za zelo grd zlom. »Še zdaj me zmrazi, ko se spomnim, s kakšno roko je prišel z igre,« je zapisala mama.

Operacija je trajala kar dve uri

Dečka so nato operirali v bolnišnici na Jesenicah, poseg pa je po besedah njegove mame trajal kar dve uri. Staršem se v takih trenutkih čas gotovo ustavi. Najprej šok, nato skrb, potem čakanje in upanje, da bo vse dobro. Mama se je reševalcema zahvalila za hitro ukrepanje, pomoč in predvsem mirnost. Prav ta mirnost je bila očitno tista, ki je pomirila tudi otroka. V trenutku, ko je bolečina velika, roka poškodovana, strah pa še večji, je prisotnost nekoga, ki ve, kaj dela, neprecenljiva.

Majhna zgodba, veliko srce

Zgodba iz Bohinja je ena tistih, ki ostanejo v mislih. Ne zaradi siren, velike intervencije ali dramatičnega reševanja v gorah, temveč zaradi tihe, človeške pomoči. Dva reševalca sta bila na prostem dnevu, z družinama, v svojem miru. A ko je bilo treba pomagati, nista omahovala. In včasih prav to največ šteje. Da se v pravem trenutku najde nekdo, ki zna ostati miren, prijeti za stvar in otroku ter staršem vrniti občutek varnosti. Tudi če je pri roki samo škatla za pico.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook