V soboto popoldne so gasilci hiteli v Gradišče pri Trebnjem, kjer sta zagoreli dve brunarici. Ogenj se je razširil tudi v gozd, zato je bila intervencija še posebej zahtevna in nevarna.

Plameni zajeli brunarici in se razširili med drevesa

V naselju Gradišče pri Trebnjem je bilo v soboto popoldne, 9. maja 2026, zelo napeto. Ob 15.57 sta zagoreli dve brunarici, ogenj pa se ni ustavil le pri objektih. Plameni so se razširili še v bližnji mešani gozd, zato se je dogodek hitro spremenil v resno gasilsko intervencijo. Pri takšnih požarih šteje vsaka minuta. Leseni objekti se lahko vnamejo izredno hitro, ogenj pa se v naravi, posebej ob suhem rastju, lahko razširi še hitreje, kot bi si človek mislil.

Na pomoč več gasilskih društev

Na kraj dogodka so odhiteli gasilci PGD Trebnje, PGD Ponikve, PGD Lukovek in PGD Račje selo. Najprej so zavarovali kraj dogodka, nato pa se lotili gašenja gorečih brunaric in požara v gozdu. Po njihovih navedbah je gorelo približno 500 kvadratnih metrov mešanega gozda, kar ni majhna površina, posebej če vemo, kako nepredvidljiv je lahko ogenj v naravnem okolju. Gasilcem je uspelo požar pogasiti in preprečiti, da bi se razširil še globlje v gozd ali ogrozil širšo okolico.

Hitro ukrepanje preprečilo hujše posledice

Čeprav okoliščine nastanka požara za zdaj niso znane, je jasno, da bi se dogodek lahko končal precej huje. Ko zagori v bližini gozda, nevarnost ni več omejena le na objekte. Ogenj lahko preskoči v podrast, zajame drevesa ali se zaradi vetra premakne proti drugim površinam in objektom. Prav zato je bila hitra in usklajena intervencija gasilcev ključna. Obveščene so bile tudi pristojne službe, ki bodo po potrebi preverjale okoliščine dogodka.

Opomin, kako hitro lahko ogenj uide nadzoru

Požar v Gradišču pri Trebnjem je še en opomin, da se lahko mirno popoldne v nekaj trenutkih spremeni v boj z ognjem. Za krajane je bil prizor zagotovo pretresljiv, za gasilce pa še ena zahtevna intervencija, pri kateri ni bilo prostora za omahovanje. Tokrat jim je uspelo najpomembnejše: plamene so ustavili, preden bi povzročili še večjo škodo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/PGD Trebnje

Ob Kolpi se je v soboto odvila pretresljiva zgodba, ki je odprla več vprašanj kot odgovorov. Policija je prejela več prijav o truplih v vodi, preiskava pa se zdaj širi tudi na možnost, da je tragedija povezana z nezakonitim prehajanjem meje in tihotapljenjem ljudi.

Najprej eno truplo, nato še dve grozljivi najdbi

Sobotno popoldne se je ob reki Kolpi spremenilo v prizorišče pretresljive policijske preiskave. Hrvaški policisti so po poročanju medijev najprej prejeli prijavo občana, ki je v Kolpi pri naselju Sračak v občini Ribnik opazil truplo neznanega moškega. Na kraj so odšli policisti in pristojne službe, truplo pa so potegnili iz vode ter opravili ogled. Kmalu zatem se je groza samo še stopnjevala. Po obvestilu slovenske policije so hrvaški policisti v Kolpi pri kraju Gornje Prilišće na območju občine Netretić našli še dve trupli neznanih moških. Skupaj so tako v Kolpi odkrili tri mrtve osebe, njihova identiteta pa za zdaj še ni znana.

Četrto truplo našli v Mrežnici

Isti dan je sledila še ena pretresljiva najdba. Četrto truplo so našli v reki Mrežnici, prav tako na območju Karlovške županije. Policija je sporočila, da nadaljuje kriminalistično preiskavo, odrejene pa so tudi obdukcije. Prav te naj bi dale ključne odgovore: kdo so umrli moški, kako dolgo so bili v vodi in kaj je bil natančen vzrok smrti. Brez teh odgovorov ostaja celotna zgodba zavita v težko tišino, ki jo poznajo kraji ob meji, kjer reka ni le naravna lepota, ampak pogosto tudi nevarna pot.

Policija preverja tudi sledi tihotapljenja

Po neuradnih informacijah hrvaških medijev naj bi bili umrli moški migranti, vendar policija tega uradno še ni potrdila. Preiskovalci naj bi preverjali tudi morebitno povezavo s tihotapljenjem migrantov in nehumanimi pogoji prevoza. Prav ta možnost daje tragediji še temnejšo razsežnost. Če se bo izkazalo, da so bili ljudje del nevarne poti čez mejo, bo primer znova odprl vprašanje, koliko življenj se izgubi v tišini, daleč od oči javnosti.

Kolpa ostaja nema priča tragedije

Za zdaj ostajajo le vprašanja. Kdo so bili ti moški? Kako so končali v vodi? So bežali, iskali pot naprej, ali jih je nekdo pripeljal v okoliščine, iz katerih ni bilo več izhoda? Preiskava se nadaljuje, obdukcije bodo pokazale več, toda že zdaj je jasno: Kolpa je v soboto razkrila tragedijo, ki ne bo hitro pozabljena.

Pripravil: I.M.

Vir: Net.hr, Facebook

Politično ozračje se znova zaostruje. Po objavi Levice o hoji ob žici se je oglasil Janez Janša in zapisal besede, ki so sprožile nov val odzivov: protestirati da, a ne na račun tistih, ki delajo in ustvarjajo.

Objava Levice, ki je zanetila nov politični odziv

Na družbenih omrežjih je znova završalo po objavi stranke Levica, v kateri so zapisali, da v času, ko naj bi nastajala »skrajno desna vlada«, hodijo ob žici tudi zato, da bodo še naprej živeli svobodno in mirno v socialni državi. Objava je bila opremljena s posnetkom, na katerem je videti udeležence ob poti in zastavo z rdečo zvezdo. Takšne objave v slovenskem političnem prostoru skoraj nikoli ne ostanejo brez odziva, še posebej ne v času, ko se napetosti med levim in desnim političnim polom stopnjujejo.

Janša: »Lahko častite svoje zločinske vzornike«

Na zapis se je ostro odzval Janez Janša. Po navedbah objave je zapisal: »Vi lahko svobodno hodite, kjer želite in častite svoje zločinske vzornike. Lahko mirno protestirate in kolesarite. Vendar za svoj denar.« Sporočilo je nadaljeval z mislijo, ki jasno meri na vprašanje financiranja političnega aktivizma: »In ne na žuljih tistih, ki delajo in ustvarjajo.« Gre za tipičen Janšev neposreden slog, brez ovinkarjenja in z jasnim političnim sporočilom. V ospredje postavlja razliko med pravico do protesta in vprašanjem, kdo naj takšno delovanje plačuje.

Vi lahko svobodno hodite, kjer želite in častite svoje zločinske vzornike. Lahko mirno protestirate in kolesarite. Vendar za svoj denar.

In ne na žuljih tistih, ki delajo in ustvarjajo. #zaprtepipice https://t.co/H7AjKvxFSB

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 10, 2026

Stari simboli, nove napetosti

Rdeča zvezda, žica, protesti, omembe skrajne desnice in socialne države – vse to so simboli, ki v Sloveniji še vedno močno delijo javnost. Za ene pomenijo upor, svobodo in zgodovinski spomin, za druge bolečo dediščino režima, ki ga ne želijo videti kot del sodobne politike. Zato takšni zapisi ne sprožijo le običajnega političnega prepira, ampak odprejo stare rane. In ko se to zgodi v času sestavljanja ali pričakovanja nove politične večine, vsaka beseda dobi dodatno težo.

Vprašanje, ki bo še odmevalo

Janšev odziv je jasen: protestiranje da, a ne na račun davkoplačevalcev. Levica pa s svojo objavo sporoča, da vidi v aktualnih političnih premikih grožnjo svobodni in socialni državi. Med obema sporočiloma je razpoka, ki je v Sloveniji že dolgo prisotna. In prav zato bo ta objava verjetno še odmevala. Ne le zaradi ostrih besed, ampak zato, ker znova odpira vprašanje, ki ga politika nikoli zares ne zapre: kdo v tej državi govori v imenu svobode – in kdo na koncu za to plača?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

V javnosti so zaokrožile nove trditve o domnevni prihodnosti Roberta Goloba po odhodu iz vrha politike. V središču zgodbe je podjetje NGEN, omenjata pa se tudi Gen-I in vprašanje, kaj se bo zgodilo s ključnimi kadri iz energetskega kroga.

Objava, ki je takoj dvignila prah

Na družbenih omrežjih je zaokrožila objava člana Demokratov Primoža Novaka, v kateri trdi, da naj bi Robert Golob po koncu politične poti oziroma po umiku iz premierske funkcije odšel v podjetje NGEN. Po njegovih navedbah naj bi mu na sedežu podjetja v Žirovnici že pripravljali pisarno, kar je objavi dalo še bolj eksploziven ton.

Gre za navedbe, ki jih uradno ni mogoče potrditi, zato jih je treba brati kot politično obarvane trditve in ne kot potrjeno dejstvo. A ravno zato so sprožile toliko odzivov. Ker se v zgodbi prepletajo energetika, politika, državna podjetja in zasebni kapital.

V ozadju tudi Gen-I in stare povezave

Požareport je ob tem zapisal, da naj bi bili načrti Goloba, Dejana Paravana in podjetja NGEN povezani tudi z nadaljnjo usodo Gen-I. V objavi se namiguje, da naj bi bila ena od možnosti kadrovsko praznjenje Gen-I, če podjetja ne bi bilo mogoče privatizirati oziroma povezati z NGEN.

Takšne navedbe so politično zelo občutljive. Gen-I je namreč podjetje, ki se z Golobovim imenom povezuje že leta, zato vsaka omemba njegove prihodnosti v energetiki hitro odpre vprašanje, kje se konča politika in kje začne zasebni interes.

NGEN, Merlak, Bandelj in milijoni

V objavi Primoža Novaka sta kot preostala lastnika NGEN omenjena Damian Merlak in Boštjan Bandelj. Posebej izstopa trditev, da je podjetje NGEN po javno dostopnih bilancah leta 2024 ustvarilo okoli 84 milijonov evrov prihodkov ter doslej prejelo več kot 86 milijonov evrov javnega denarja.

Prav ti zneski dajejo zgodbi dodatno težo. Ne gre več samo za vprašanje, kam bi lahko odšel politik po koncu mandata, temveč za širše vprašanje vpliva, denarja in omrežij v slovenski energetiki.

Politična zgodba, ki še ni dobila epiloga

Za zdaj ostajajo ključne trditve na ravni navedb, objav in političnih interpretacij. A odziv javnosti kaže, da je tema zadela občutljivo točko. Energetika je v Sloveniji že dolgo prostor velikih odločitev, velikih denarjev in še večjih sumničenj.

Če se bo izkazalo, da je v zgodbi kaj več kot le politični namig, bo to ena od tistih afer, ki ne ostanejo samo na družbenih omrežjih. Do takrat pa ostaja vprašanje, ki visi v zraku: je to samo govorica ali napoved novega poglavja v ozadju slovenske energetike?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook/Primoz Novak

Mirno nedeljsko jutro v Krapini se je v nekaj sekundah spremenilo v prizor groze. V gostinskem lokalu je bil ubit policist Robert Grilec, dolgoletni vodja kriminalistične policije na Policijski upravi Krapina-Zagorje, napadalec pa naj bi nato ustrelil še sebe.

V lokal je vstopil s pištolo in brez besed začel streljati

Po prvih informacijah se je vse zgodilo nekaj po osmi uri zjutraj, ko je bil v gostinskem lokalu v Krapini ustreljen policist, ki takrat ni bil na dolžnosti. Hrvaška policija je potrdila, da je bil storilec po napadu ranjen z istim strelnim orožjem in s helikopterjem prepeljan v bolnišnico Dubrava, policisti pa še ugotavljajo vse okoliščine krvavega dogodka. Po poročanju hrvaških medijev naj bi bil ubiti policist Robert Grilec, vodja kriminalistične policije na Policijski upravi Krapina-Zagorje. Šlo naj bi za izkušenega policista, ki je bil v lokalnem okolju dobro poznan in spoštovan.

»Ubil ga je pred mojimi očmi«

Najbolj pretresljive so besede ljudi, ki so bili v lokalu v trenutku streljanja. Po poročanju hrvaških medijev je bilo v prostoru približno 15 ljudi. Nato je v lokal vstopil moški s pištolo, se obrnil proti policistu in streljal. Brez prepira. Brez opozorila. Brez ene same besede. Natakar Dorijan Švaljek je opisal, da policistu ni uspel niti prinesti kave. Napadalec naj bi vstopil, začel streljati, nato pa odšel ven in ustrelil še sebe. Njegova sodelavka Viktorija Žižak je v šoku povedala, da je prav v tistem trenutku jemala naročilo od ubitega policista. »Ubil ga je pred mojimi očmi,« je opisala grozljive sekunde.

Sosedje zdaj govorijo o strelcu

Po poročanju hrvaških medijev naj bi bila žrtev in napadalec soseda, oba iz krapinskega naselja Bobovje. Eden od sosedov je povedal, da je bil strelec »nekoliko nenavaden« in znan po izbruhih ter čudnem vedenju. Pogosto naj bi kričal po mestu in na ljudi vpil različne stvari. Prav zato se zdaj v Krapini vrstijo vprašanja, ki bolijo. Je šlo za načrtovan napad? Je policista spremljal? Zakaj je vstopil prav v tisti lokal in streljal brez besed? Odgovore bo morala dati preiskava.

Krapina ostaja v šoku

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je po dogodku poudaril, da napad na policista ni le napad na posameznika, ampak tudi na občutek varnosti in institucije, ki varujejo ljudi. Za Krapino pa ostaja prizor, ki ga očividci ne bodo pozabili: nedeljsko jutro, skodelica kave, nato pa streli, panika in tišina, ki je za seboj pustila vprašanje, na katero za zdaj še ni odgovora.

Pripravil: I.M.

Vir: 24Sata

Po več tednih, ko so vozniki ob pogledu na cene goriv le stisnili zobe, prihaja nekoliko bolj prijetna napoved. Če se izračuni uresničijo, bosta od torka cenejša tako bencin kot dizel, pocenilo pa naj bi se tudi kurilno olje.

Na črpalkah se obeta olajšanje

Za marsikoga je obisk bencinskega servisa v zadnjih tednih postal neprijeten trenutek. Številke so rasle, stroški prevozov so se višali, vsak poln rezervoar pa je v družinskem proračunu pustil nekoliko globljo sled. A tokrat napovedi prinašajo nekaj več optimizma. Po izračunih Financ naj bi se regulirane cene pogonskih goriv v torek znižale, in to ne le simbolično. Bencin naj bi se pocenil za približno osem centov, dizelsko gorivo pa za pet do osem centov na liter.

Trenutno je treba na servisih zunaj avtocest in hitrih cest za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,683 evra, za liter dizelskega goriva 1,734 evra, za liter kurilnega olja pa 1,380 evra. Te cene veljajo do vključno ponedeljka, zato bo torek za voznike dan, ko bodo mnogi še posebej pozorno pogledali na cenike ob črpalkah.

Koliko naj bi plačali po novem?

Če se napovedi uresničijo, naj bi liter bencina po novem stal okoli 1,60 evra. Dizelsko gorivo naj bi se približalo ceni okoli 1,67 evra za liter, kurilno olje pa naj bi padlo na približno 1,32 evra. Pri polnem 50-litrskem rezervoarju bencina bi to pomenilo približno štiri evre manj kot zdaj. Pri dizlu bi bil prihranek nekoliko manjši ali podoben, odvisno od končnega izračuna.

Za posamezen obisk črpalke se razlika morda ne sliši dramatično. Toda pri tistih, ki se vsak dan vozijo v službo, pri obrtnikih, prevoznikih in družinah z več avtomobili, se takšni centi hitro spremenijo v opaznejši mesečni prihranek.

Zakaj gorivo sploh cenejše?

Glavni razlog za pričakovano pocenitev naj bi bilo umirjanje razmer na Bližnjem vzhodu, kar je v zadnjih dneh znižalo cene nafte. Evro proti dolarju medtem ni zanihal dovolj močno, da bi pomembneje spremenil izračune. A pri gorivih nikoli ni vse povsem mirno. Trgi so občutljivi, ena novica iz sveta je včasih dovolj, da se smer hitro obrne.

Torek bo pokazal pravo sliko

Dokončne cene bodo znane ob uradni objavi, zato napoved ostaja predvidena, ne potrjena. Kljub temu je za voznike že sama možnost znižanja dobra novica. Po tednih dražjih računov bi torek lahko prinesel vsaj majhen oddih. In v času, ko se draži skoraj vse, tudi nekaj centov manj na liter ni več malenkost.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Po skoraj poletnem začetku maja se bo vreme v prihodnjih dneh hitro obrnilo. Ravno v času ledenih mož se nad Slovenijo spušča hladnejši zrak, zraven pa prihajajo plohe, nevihte in jutra, pri katerih previdnost na vrtu ne bo odveč.

Topli maj se bo hitro umaknil hladnejšemu zraku

Maj nas je v zadnjih dneh že malo razvadil. Sonce, prijetne temperature, občutek, da je pomlad končno trdno sedla na svoje mesto. A vreme ima letos, kot kaže, drugačen načrt. Prav v času ledenih mož, med 12. in 14. majem, se bo nad srednjo Evropo in Alpe spustila hladnejša zračna masa, najbolj izrazito pa naj bi ohladitev občutili v osrednji in severovzhodni Sloveniji. Na portalu Neurje.si opozarjajo, da vremenski izračuni za letos precej dobro sledijo staremu ljudskemu opozorilu, da s sajenjem občutljivih rastlin pred sredino maja ni pametno preveč hiteti.

Plohe, nevihte in veter bodo prekinili mirno vreme

Po napovedi Arsa bo vreme najprej še razmeroma toplo, nato pa se bo slika začela spreminjati. V ponedeljek naj bi se od zahoda pooblačilo, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte, nekaj jih bo lahko nastalo tudi proti vzhodu države. Arso je že v petkovi napovedi poudaril, da se bo po toplem obdobju povečala možnost padavin, predvsem z začetkom novega tedna.

V torek naj bi bilo sprva še oblačno s krajevnimi padavinami, vmes bodo možne tudi nevihte. Nato naj bi padavine od severa postopno ponehale, zapihal bo veter severnih smeri, na Primorskem pa burja. To ne pomeni nujno prave zimske vrnitve, pomeni pa dovolj velik temperaturni zasuk, da bodo noči in jutra postala precej bolj občutljiva.

Vrtičkarji, pozor: sadike bodo najbolj na udaru

Največ skrbi bo v prihodnjih dneh med vrtičkarji, sadjarji in kmeti. Paradižnik, paprika, kumare, bučke in druge toploljubne rastline ne marajo hladnih noči. Če se bo po prehodu fronte razjasnilo, se lahko v mraziščih, dolinah in zatišnih legah temperature spustijo dovolj nizko, da nastane slana. To je tista tiha nevarnost, ki ne pride z velikim truščem, a lahko zjutraj pusti povešene liste in razočaran pogled na gredo.

Dež bo dobrodošel, a suše ne bo izbrisal čez noč

Padavine bodo za naravo sicer koristne, saj je bila pomlad ponekod presuha. A ena vremenska motnja ne more popraviti večtedenskega primanjkljaja vlage. Najbolj negotovo ostaja na vzhodu in severovzhodu države, kjer so plohe pogosto kratkotrajne in neenakomerno razporejene. Zato bo naslednji teden prinesel dvojno sporočilo: nekaj prepotrebnega dežja, a tudi opomin, da maj še ni poletje. Ledeni možje letos očitno ne bodo samo ime na koledarju.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Neurje.si, NOAA

Na Facebooku je zaokrožila objava gosta, ki je v Bohinju za dve brezalkoholni pijači plačal skoraj deset evrov. K zapisu je priložil tudi račun, ta pa je hitro odprl staro vprašanje: je res samo Hrvaška tista, ki je postala draga?

»Za vse tiste, ki pravite, da je Hrvaška obala draga«

Vsako leto, ko se približa poletje, se med Slovenci znova razplamti ista razprava: koliko stane dopust na Hrvaškem, koliko kava ob morju, koliko kosilo za družino in ali so cene pri sosedih res že ušle z vajeti. A tokrat je pozornost pritegnila objava iz Bohinja. Uporabnik Facebooka je zapisal, da je v gostinskem lokalu Kramar za dve brezalkoholni pijači plačal 9,80 evra, ob tem pa dodal: »Za vse tiste, ki pravite, da je Hrvaška obala draga.«

Račun je priložil kot dokaz

Da ne bi ostalo le pri besedah, je avtor objave priložil tudi fotografijo računa. Vsaka pijača je stala 4,90 evra, skupaj torej 9,80 evra. Prav ta številka je mnoge zbodla. Ne zato, ker bi bil Bohinj neznana turistična točka, ampak zato, ker se podobni zneski vedno bolj pogosto pojavljajo tudi doma, ne le na morju.

Gost ni bil nejevoljen samo zaradi cene

V objavi pa uporabnik ni izpostavil le računa. Zmotil ga je tudi način sprejema. Po njegovih besedah naj bi moral najprej počakati osebje, nato pa naj bi ga vprašali, ali bo jedel ali ne. Če gost pride samo na pijačo, naj bi ga usmerili k mizam na pesku, medtem ko naj bi bila terasa namenjena gostom, ki naročijo hrano. Ob tem je dodal, da je bila na delu terase, kjer se je jedlo, zasedena le ena miza.

Ko cena ni edina stvar, ki ostane v spominu

Posebej ga je zmotilo tudi plačevanje računa. Kot je zapisal, naj bi ga moral plačati v notranjosti lokala, za šankom, ker osebje naj ne bi nosilo denarnic. Šele po negodovanju naj bi tretja natakarica račun vendarle prinesla k mizi. Objava se konča z ironičnim tonom: »Pri njih je gost na prvem mestu. Radi imajo samo denar, vse ostalo pa je tako kot je.« Nato pa je dodal še, da je bilo brezalkoholno pivo sicer dobro.

Turizem se ne meri samo v evrih

Bohinj je eden najlepših slovenskih kotičkov, o tem ni dvoma. Narava, jezero in razgled imajo svojo vrednost. A izkušnja gosta ni sestavljena samo iz lokacije in računa. Sestavljajo jo tudi občutek dobrodošlice, odnos osebja in vtis, ki ga človek odnese domov. In ko dve pijači za 9,80 evra sprožita tak odziv, vprašanje ni več le, ali je nekaj drago. Vprašanje je, ali se gost ob tem še počuti kot gost.

Odziv lokala: gost naj bi bil nesramen, zaposleni pa izpostavljeni

Po objavi so se nam odzvali tudi iz gostinskega lokala, kjer dogodek vidijo drugače. Kot pravijo, naj bi bil gost do osebja nesramen, zato zavračajo očitke, da bi šlo za neprimeren odnos z njihove strani. Ob tem so poudarili, da se zaposleni zaradi javne objave počutijo izpostavljene, saj je zgodba hitro zaokrožila po spletu, pri tem pa po njihovem ni bila predstavljena celotna slika dogajanja. Opazili smo tudi, da je avtor svojo Facebook objavo po približno dveh urah izbrisal, zato ostaja pri tej zgodbi več plati – na eni strani nezadovoljstvo gosta, na drugi pa pojasnilo lokala, da naj bi se dogodek odvijal drugače, kot je bilo sprva predstavljeno.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Slovenske avtoceste so zadnje tedne postale preizkus živcev, potrpežljivosti in varnosti. Po številnih nesrečah na območju delovne zapore pri Postojni Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarja, da takšno stanje ni več le prometna težava, ampak resno varnostno in gospodarsko vprašanje.

Ko zoženi pasovi postanejo vsakodnevni strah

Na slovenskih avtocestah se vozniki v zadnjih tednih vse pogosteje znajdejo v prizorih, ki jih poznamo iz najhujših prometnih konic: kolone, zoženi pasovi, delovne zapore, nervoza in občutek, da se lahko vsak trenutek zgodi nekaj hudega. Posebej kritično je na primorski avtocesti med Postojno in Razdrtim, kjer naj bi od začetka marca na območju delovne zapore počilo kar 47-krat. To ni več zgolj statistika, ampak opozorilo, ki ga ni mogoče preslišati.

OZS: Dars si tega ne bi smel dovoliti

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so ostri. Predsednik Sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je razmere označil za »prometni kaos epskih razsežnosti« in opozoril, da sta v igri dve ključni stvari: varnost in pretočnost. »Varnost so življenja, pretočnost je denar,« je dejal ter dodal, da si Dars po njihovem mnenju ne bi smel dovoliti sočasnega odpiranja tolikšnega števila investicij na primorki, gorenjki, dolenjki in štajerki. Po oceni prevoznikov takšno stanje povzroča veliko gospodarsko škodo slovenskemu in evropskemu cestnemu transportu.

Inšpektorji že na terenu, poročilo prihaja prihodnji teden

Po dveh hudih nesrečah pri Postojni so se v dogajanje vključili tudi prometni inšpektorji. Ti so bili po poročanju 24UR že v četrtek in petek na terenu, kjer so preverjali stanje zapor pri Postojni in na Rebernicah. V prihodnjih dneh naj bi merili širine zoženih pasov še na več odsekih, med drugim pri Kozini, Domžalah, Krtini in v Slovenski Bistrici. Ministrica v odhajanju Alenka Bratušek je medtem pristojne pozvala, naj pripravijo poročilo o prometni varnosti na avtocestah in hitrih cestah.

Ne gre več samo za zamude, ampak za življenja

Dars je že pojasnil, da so prometni pasovi po njihovih navedbah skladni s pravilnikom, čeprav priznavajo, da so ozki. A za voznike, ki se vsak dan vozijo mimo tovornjakov, betonskih ovir in delovnih zapor, je teorija eno, občutek na cesti pa nekaj povsem drugega. »Še damo odpustek zastoju, ampak življenju pa ne,« opozarja Pišek. OZS zato zahteva manj sočasnih zapor, več del v nočnem času, učinkovitejši prometni režim in krizno upravljanje. Ker ko se promet ustavi, ne trpi le gospodarstvo. Trpijo ljudje, ki se želijo varno vrniti domov.

Pripravil: I.M.

Vir: Obrtna zbornica Slovenije, Facebook

Ljubljanski policisti so imeli v zadnjih 24 urah polne roke dela. Med prometnimi nesrečami najbolj izstopa dogodek na Dunajski cesti, kjer se je vožnja z e-skirojem končala s hudimi poškodbami.

Na Dunajski cesti je počilo okoli 20. ure

Včeraj zvečer, okoli 20. ure, se je na Dunajski cesti v Ljubljani zgodila prometna nesreča, ki znova odpira vprašanje varnosti e-skirojev v mestnem prometu. Po podatkih policije sta bila v nesreči udeležena voznik osebnega avtomobila in voznica e-skiroja. Do trčenja je prišlo, ker voznica e-skiroja ni upoštevala rdeče luči in je pri prečkanju ceste vanjo trčil voznik osebnega vozila. Posledice so bile resne: voznica se je hudo telesno poškodovala, z reševalnim vozilom pa so jo odpeljali v UKC Ljubljana. Njeno življenje po navedbah policije ni ogroženo, policisti pa vodijo prekrškovni postopek.

Še en e-skiro: alkohol, hitrost in padec sredi noči

Le nekaj ur pozneje so policisti obravnavali še eno nesrečo z e-skirojem. Danes okoli 1.30 je na Šubičevi ulici v Ljubljani padel voznik e-skiroja, ki je bil v nesreči samoudeležen. Policisti navajajo, da je padel zaradi neprilagojene hitrosti in se lažje poškodoval. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,56 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Tudi v tem primeru policisti vodijo prekrškovni postopek.

Hudo poškodovan tudi mladoletni voznik kros motorja

Med resnejšimi dogodki izstopa tudi nesreča v Radomljah, kjer sta bila v petek nekaj pred 17. uro udeležena mladoletni voznik kros motorja in voznik kombiniranega vozila. Po do zdaj znanih podatkih je mladoletnik zaradi neprilagojene hitrosti trčil v zadnji del stoječega kombiniranega vozila, nato padel in se hudo poškodoval. Njegovo življenje ni ogroženo. Policija ob tem opozarja, da kros motorji niso namenjeni vožnji v cestnem prometu, temveč poligonom in za to urejenim površinam.

1636 klicev v enem dnevu: policisti posredovali več kot 500-krat

Ljubljanski operativno-komunikacijski center je v zadnjih 24 urah prejel kar 1636 klicev, od tega 518 za posredovanje v interventnih dogodkih. Policisti so obravnavali 82 dogodkov s področja kriminalitete, 186 s področja javnega reda in miru ter 172 s področja prometne varnosti. Zabeležili so tudi več vlomov: v Zagorju ob Savi je storilec iz hiše odnesel nakit, v Mostah so vlomili v klet, na Škofljici v gostinski lokal, v središču Ljubljane pa v trgovino, od koder so odtujili alkoholne pijače. Dan za policiste ni bil miren, za nekatere udeležence v prometu pa se je končal z bolečo lekcijo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Ljubljana