Primer novomeškega ortopeda in kirurga dr. Gregorja Kavčiča še naprej močno odmeva. Informacijski pooblaščenec ni ugotovil nezakonitega posredovanja osebnih podatkov pacientov, del javnosti pa se zdaj sprašuje, ali je novomeška bolnišnica z njegovim odhodom izgubila zdravnika, ki mu pacienti še vedno zaupajo.

Očitek, ki je odpadel

Informacijski pooblaščenec je v primeru dr. Gregorja Kavčiča ugotovil, da ni šlo za nezakonito posredovanje osebnih podatkov pacientov. Po ugotovitvah IP je Splošna bolnišnica Novo mesto pacientom izdajala napotnice, na podlagi katerih so se ti sami odločili za operacijo v zasebnem zavodu. To pomeni, da pacienti niso bili nezakonito posredovani zasebnemu izvajalcu, prav tako pa IP ni pritrdil očitku, da bi jih dr. Kavčič »organizirano vodil« v zasebno ordinacijo. Gre za pomembno ugotovitev v primeru, ki je močno zaznamoval novomeško ortopedijo in odprl številna vprašanja o razmerju med javnim in zasebnim zdravstvom.

Od razrešitve do odpovedi

Spomnimo, konec leta 2025 je v Splošni bolnišnici Novo mesto potekal izredni notranji strokovni nadzor. Po njem so se pojavili očitki, da naj bi dr. Kavčič paciente s čakalnega seznama za ortopedske operacije preusmerjal v zasebni zavod Arbor Mea, kjer je tudi sam operiral. Bolnišnica ga je nato razrešila z mesta vodje oddelka in mu izrekla odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dr. Kavčič očitke vseskozi odločno zavrača kot neresnične in žaljive ter trdi, da gre za zlorabo. Postopki pred Zdravniško zbornico, Zdravstvenim inšpektoratom in Komisijo za preprečevanje korupcije naj bi sicer še vedno potekali.

Pacienti naj bi mu še vedno zaupali

Na omrežju X so se ob primeru zvrstili ostri odzivi. Eden od uporabnikov je zapisal: »Dobrega ortopeda, ki je super popravljal kosti in sklepe v bolnišnici v Novem mestu, so odpustili; zdaj ga veliko ljudi hodi iskat tja, ker mu zaupajo, bolnišnica pa je ostala brez najboljšega zdravnika.« Drugi je bil še ostrejši: »Ortopeda, ki je vzpostavil odličen oddelek za ortopedijo v SB NM, so odpustili. Kot je slišati, je sedaj oddelek daleč od odličnosti, pacienti hodijo k odpuščenemu odličnemu ortopedu na operacije v privat kliniko, tudi v Zagreb, pri čemer verjetno marsikomu ZZZS povrne strošek. Butale.« Gre za javne odzive uporabnikov, ne za uradno potrjena dejstva, a kažejo, kako močno je primer zarezal v zaupanje dela javnosti.

Vprašanje, ki ostaja nad novomeško ortopedijo

Bistvo zgodbe ni več samo v enem postopku ali enem očitku. Če je bolnišnica sama izdajala napotnice, pacienti pa so se nato sami odločali, se postavlja vprašanje, kako trdna je bila podlaga za tako ostre posledice. V zdravstvu zaupanje ne nastane čez noč. Pacienti si zapomnijo zdravnika, ki jim je pomagal, jih operiral, jim skrajšal pot do posega ali jim vrnil gibanje brez bolečin. Zato primer dr. Kavčiča odpira neprijetno vprašanje: je sistem kaznoval zdravnika, ki je skrajševal čakalne vrste, ali je šlo za nujno ukrepanje bolnišnice? Odgovor na to bo pomemben ne le za dr. Kavčiča, ampak tudi za paciente, ki v slovenskem zdravstvu že predolgo čakajo na pomoč.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

V državnem zboru je završalo, ko je poslanec Aleksander Reberšek ministrico Alenko Bratušek ostro napadel zaradi podražitev železniških projektov. V govoru jo je označil za »kraljico aneksov«, njegove besede pa so hitro zaokrožile po družbenih omrežjih.

Oster nastop, ki je presegel običajno parlamentarno razpravo

Parlamentarne razprave so pogosto burne, a tokratni nastop poslanca NSi Aleksandra Reberška je šel še korak dlje. Sredi razprave je neposredno uperil prst v ministrico Alenko Bratušek in ji očital odgovornost za velike podražitve infrastrukturnih projektov, predvsem na področju železnic. Najbolj je odmevala njegova oznaka, da je Bratuškova »kraljica aneksov«. Izraz je bil oster, politično nabit in dovolj neposreden, da je takoj sprožil odzive med podporniki in kritiki vlade. Reberšek je trdil, da se pod njenim vodenjem projekti dražijo za zneske, ki jih državljani težko razumejo, še težje pa sprejmejo.

700 milijonov evrov kot simbol jeze

V ospredju njegovega nastopa je bila številka 700 milijonov evrov. Po Reberškovih besedah naj bi se za toliko podražili železniški projekti, pri čemer je posebej izpostavil drugi tir Divača–Koper. Kot je dejal, naj bi cena s prvotnih 940 milijonov evrov poskočila na 1,3 milijarde evrov. Za opozicijo to niso le številke na papirju. Reberšek jih je predstavil kot denar, ki bi lahko pomenil stanovanja za mlade, domove za starejše, boljše plače v zdravstvu ali manjše breme za ljudi. Prav v tem je njegov nastop dobil širši politični naboj: ne gre več samo za tire, beton in gradbene pogodbe, ampak za vprašanje, komu država v resnici namenja svoj denar.

Ko Reberšek knock outira Anekso Bratušek – Kraljica aneksov ji je reko! Tak se dela! V faco jim povedat kar jim gepira! pic.twitter.com/mpsbQB8vVB

— Johanca (@Johanca_4me) May 8, 2026

Očitki o aneksih, davkih in izbrancih

Reberšek je ministrici očital tudi politično odgovornost za dvig DDV, za katerega meni, da najbolj prizadene najšibkejše. Ob tem je vladajočim očital, da veliko govorijo o pomoči revnim, hkrati pa naj bi se največji državni posli po njegovih besedah dražili z aneksi in dodatnimi pogodbami. V razpravi se je dotaknil tudi širšega občutka nezaupanja, ki ga med ljudmi sprožajo zgodbe o milijonskih podražitvah. Ko se javni projekti dražijo za stotine milijonov, se vedno znova odpre isto vprašanje: gre za nujne spremembe pri zahtevnih investicijah ali za sistem, v katerem davkoplačevalski denar prelahko odteka?

Besede, ki so hitro odmevale med ljudmi

Posnetek Reberškovega nastopa je po objavi na Facebooku hitro pritegnil veliko pozornosti. Po navedbah iz objave naj bi zbral več tisoč odzivov, kar kaže, da tema močno nagovarja javnost. Komentarji so bili pričakovano burni, saj vprašanje dragih državnih projektov vedno znova zadene občutljivo točko: občutek, da ljudje plačujejo vedno več, medtem ko se odgovornost izgublja med razlagami, pogodbami in političnimi očitki. In prav zato ta nastop ni bil le še en parlamentarni govor. Bil je izbruh jeze, ki se že dolgo nabira med ljudmi. Ko nekdo izreče, da »denarja je dovolj, le da gre za izbrance«, se razprava ne konča v dvorani. Preseli se med ljudi, na omrežja, v gostilne, domove in na delovna mesta. Tam pa takšne besede dobijo še večjo težo.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Na prvi pogled povsem običajen prizor iz Rima. A ko so uporabniki družbenih omrežij pogledali malo nižje, je fotografija papeža Leona XIV. postala prava spletna uspešnica. Pod papeškim oblačilom so namreč opazili nekaj, česar mnogi pri papežu niso pričakovali.

Prizor, ki je presenetil vernike in splet

Fotografija, objavljena v napovedniku dokumentarnega filma Leone a Roma, je v nekaj urah zaokrožila po družbenih omrežjih. Na njej je papež Leon XIV., a pozornost tokrat ni bila usmerjena v njegov izraz, držo ali besede. Pogledi so zdrsnili nižje – k njegovim čevljem. In tam se je začela zgodba, ki je splet nasmejala, presenetila in razdelila. Papež je bil namreč fotografiran v športnih copatih znane svetovne znamke. Za nekatere simpatičen detajl, za druge skoraj majhna modna revolucija. Saj veste, ko govorimo o papeški obutvi, si večina še vedno predstavlja tradicionalne, ročno izdelane čevlje, ne pa udobnih superg, kakršne nosijo rekreativci, mladi in vsi, ki prisegajo na praktičnost.

Ni šlo le za modo, ampak tudi za simboliko

Zanimivo je, da so mnogi uporabniki družbenih omrežij hitro potegnili vzporednico s Carlom Acutisom, mladim svetnikom, ki je bil pokopan v kavbojkah in športnih copatih iste znamke. Prav ta podrobnost je fotografiji dala še večjo težo. Kar se je na začetku zdelo kot zabaven modni utrinek, je za številne postalo simbol preprostosti, sodobnosti in bližine običajnim ljudem. Papež Leon XIV. naj bi sicer že prej zavrnil posebej zanj izdelane tradicionalne papeške čevlje. Razlog? Barva mu menda ni bila všeč. S tem je dal precej jasno vedeti, da mu ni vseeno, kaj nosi, hkrati pa tradicije očitno ne razume kot nečesa, česar se nikoli ne sme dotakniti.

Papež, ki ne skriva športnega duha

Tisti, ki ga poznajo, nad izbiro športnih copat niso bili preveč presenečeni. Papež Leon XIV. je znan kot človek, ki ceni telesno vadbo in preprostost. Še kot kardinal Robert Francis Prevost naj bi redno obiskoval telovadnico v Rimu, kjer se je osebnemu trenerju predstavil preprosto kot Robert. Trener naj dolgo sploh ne bi vedel, da vadi s kardinalom. Šele po njegovi izvolitvi za papeža je spoznal, kdo je bil moški, ki je v športnih oblačilih prihajal na treninge in se obnašal povsem nevsiljivo, brez posebne pozornosti in brez želje po izpostavljanju.

Majhen detajl, velika zgodba

Fotografija je zato postala več kot le spletna zanimivost. Za ene je dokaz, da papež ostaja prizemljen. Za druge znak, da se tudi Cerkev počasi spreminja v podobi, tonu in načinu, kako nagovarja svet. In morda je prav v tem največja moč te fotografije: v paru športnih copat, ki so povedali več, kot bi marsikdo pričakoval.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Mariborski policisti so imeli v zadnjih 24 urah polne roke dela. Med 126 interventnimi dogodki najbolj izstopa nočni vlom v poslovni prostor v Mariboru, kjer je po prvi nestrokovni oceni nastalo za približno 50.000 evrov škode.

Nočni vlom, ki močno izstopa po škodi

Najbolj odmeven dogodek zadnjih 24 ur na območju Policijske uprave Maribor se je zgodil v noči na soboto, okoli 2.50, na območju občine Maribor. Policisti Policijske postaje Maribor II in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so obravnavali vlom v poslovni prostor. Po podatkih policije je neznani storilec v objekt vlomil tako, da je razbil steklo. Iz notranjosti je nato odnesel več predmetov, pri čemer je po prvi, nestrokovni oceni nastalo za približno 50.000 evrov materialne škode. To je znesek, ki močno izstopa med dogodki dneva in kaže, da preiskovalce čaka zahtevno delo. Policisti so na kraju opravili ogled, zdaj pa zbirajo obvestila. Po končani preiskavi bodo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

Tudi v Lenartu vlom skozi razbito steklo

Že v petek zjutraj, okoli 8. ure, so policisti Policijske postaje Lenart obravnavali še en vlom v poslovni prostor, in sicer na območju občine Lenart. Tudi tam je storilec v notranjost prišel z razbitjem stekla in odnesel več predmetov. V tem primeru je po nestrokovni oceni nastalo za okoli 3000 evrov materialne škode. Policisti so opravili ogled kraja in nadaljujejo zbiranje obvestil, zadeva pa bo prav tako končala s kazensko ovadbo na pristojnem tožilstvu.

Hudo poškodovana 79-letna kolesarka

Med prometnimi dogodki najbolj izstopa nesreča v Mariboru, v kateri se je hudo poškodovala 79-letna kolesarka. Vozila je po mestni ulici in se pri rdeči luči ustavila na semaforju. Ko je ob zeleni luči ponovno speljala, se ji je z zobnika snela veriga. Zaradi tega je padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Reševalci so jo odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor.

Policisti prejeli 374 klicev na 113

Operativno-komunikacijski center PU Maribor je v zadnjih 24 urah prejel 374 klicev na številko 113. Policisti so obravnavali 27 prometnih nesreč, 8 kršitev javnega reda in miru ter 15 kaznivih dejanj. Med njimi so bile tatvine, vlomi, poškodovanja tuje stvari, nasilje v družini, kaznivo dejanje v zvezi s prepovedanimi drogami, ponarejanje denarja in grožnja. Na območju Središča ob Dravi so policisti prijeli tudi dva državljana Afganistana, ki sta po nedovoljenem prehodu meje zaprosila za mednarodno zaščito in bila odpeljana v azilni dom v Ljubljano.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Maribor

Zmago Jelinčič Plemeniti je z novo objavo na družbenih omrežjih znova dvignil politični prah. V njej namiguje na domnevne zakulisne pogovore, v katere naj bi bili po njegovih navedbah vpleteni tudi ljubljanski župan Zoran Janković, srbski predsednik Aleksandar Vučić, predsednik DZ Zoran Stevanović in Robert Golob.

Politično ozračje je že tako napeto

Slovenska politika je v zadnjih tednih vse prej kot mirna. Po volitvah, pogajanjih in zapletih okoli oblikovanja večine se je pozornost javnosti močno usmerila tudi v predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Prav njegova vloga je postala ena ključnih točk političnega dogajanja, saj se ob vprašanju večine vse bolj odpira tudi vprašanje, kdo lahko v prihodnjih dneh ali tednih premeša karte. V takšnem ozračju je nova objava Zmaga Jelinčiča Plemenitega hitro zaokrožila med ljudmi, saj posega naravnost v srce političnega zakulisja.

Jelinčič govori o domnevni prošnji Jankovića

Jelinčič v objavi trdi, da naj bi iz “dobro obveščenih srbskih krogov” izvedel za domnevno prošnjo ljubljanskega župana Zorana Jankovića srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Po njegovih navedbah naj bi Janković želel, da Vučić vpliva na predsednika DZ Zorana Stevanovića in ga prepriča, naj trije njegovi poslanci prestopijo na stran Roberta Goloba. Jelinčič ob tem dodaja, da naj bi Vučić takšno prošnjo zavrnil, Janković pa naj bi po njegovih besedah že prej zagotavljal, da ima pripravljene tri Stevanovićeve poslance in še enega poslanca Anžeta Logarja.

Gre za trditve, ki jih za zdaj ni mogoče potrditi

Pri takšnih navedbah je potrebna velika previdnost. Jelinčič v objavi ne navaja dokazov, dokumentov ali imen ljudi, ki naj bi bili neposredno vključeni v domnevne dogovore. Zato gre v tem trenutku predvsem za politično eksplozivno trditev, ne pa za potrjeno dejstvo. A vseeno je jasno, zakaj je zapis sprožil toliko pozornosti: dotika se najbolj občutljivega vprašanja trenutnega političnega prostora — kdo ima večino, kdo jo lahko izgubi in kdo jo morda skuša pridobiti po zakulisnih poteh.

Ostri izrazi zadeve ne razjasnijo

Jelinčič je objavo zaključil tudi z zelo grobim in žaljivim izrazom, ki ga zaradi etnične obremenjenosti ni primerno ponavljati. Prav tu se pokaže razlika med politično kritiko in retoriko, ki razpravo hitro potisne v nevarno smer. Če so navedbe resnične, si zaslužijo jasna pojasnila vpletenih. Če niso, pa bodo ostale še ena od tistih bombastičnih objav, ki v slovenski politiki za nekaj ur zanetijo požar, potem pa za seboj pustijo predvsem vprašanja. In teh je tokrat več kot dovolj.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na družbenih omrežjih je zaokrožil račun iz Banjol: 230,10 evra za tri osebe. A poanta objave ni bila jamranje nad cenami pri sosedih, temveč ravno nasprotno – avtor je želel pokazati, da bi za podobno naročilo v Sloveniji verjetno plačal še precej več.

To ni bila navadna gostilna ob morju

Na fotografiji računa iz Konobe Batelina v Banjolah se vidi naročilo za tri osebe: morski krožniki, ribji carpaccio, škampi, kruh, jastog oziroma hlap, mineralna voda, vino, sokovi in sladice. Skupaj: 230,10 evra. Najvišja postavka je bil jastog/hlap, ki je pri 1,20 kilograma stal 114 evrov, sledila je jed “del Capitano” v skupni vrednosti 45 evrov.

A tu je pomemben kontekst. Batelina ni naključna gostilna, kamor zaviješ mimogrede na hitro kosilo. Gre za eno najbolj znanih ribjih restavracij v hrvaški Istri, ki jo priporoča tudi Michelin Guide. Ta jo opisuje kot konobo na jugu Istre, ki že več kot dve desetletji velja za pomembno točko ljubiteljev morske kuhinje, cenijo pa jo domačini in turisti.

“Pri nas na obalo pejte jest”

Avtor objave je ob računu zapisal v svojem značilnem, nekoliko zbadljivem tonu: “Banjole … da ne bi kašljal, kok je drago. Za 3 ljudi. Pri nas na obalo pejte jest …” S tem ni želel povedati, da je 230 evrov malo. Hotel je pokazati, da pri sosedih cene morda niso tako “nore”, kot se pogosto govori, še posebej če govorimo o vrhunski ribji restavraciji z ugledom.

Njegovo sporočilo je jasno: za takšno naročilo, z jastogom, škampi, carpacciom, vinom in sladicami, bi na slovenski obali po njegovem mnenju skoraj zagotovo odšteli precej več. Morda celo skoraj enkrat več.

Račun, ki ruši hitro sodbo

Takšni zapisi vedno razdelijo ljudi. Eni bodo rekli, da je 230 evrov za tri še vedno veliko. Drugi bodo opozorili, da je treba pogledati, kaj je bilo naročeno in kje. In prav tu je bistvo. Če primerjamo navadno kosilo, je znesek visok. Če pa govorimo o eni najbolj znanih ribjih konob na Hrvaškem, kjer ljudje na rezervacijo čakajo dolgo, slika postane drugačna.

Ni poceni, a vprašanje je primerjava

Ta račun zato ni zgodba o poceni večerji. Je zgodba o tem, kako hitro ocenimo ceno, še preden poznamo ozadje. Morda Hrvaška res ni več poceni, kot je bila nekoč. A tudi Slovenija, sploh ob morju, že dolgo ni več kraj, kjer bi morsko pojedino plačali “malo”. In zato je avtorjeva poanta zadela živce: preden rečemo, da je pri sosedih predrago, se vprašajmo, koliko bi za isto naročilo plačali doma.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Tina Gaber Golob danes praznuje 40. rojstni dan. Njena pot je bila vse prej kot običajna – od lepotnih tekmovanj, medijev in televizije do humanitarnega dela, zaščite živali ter življenja ob predsedniku vlade Robertu Golobu.

Štiridesetica, ki je pritegnila pozornost

Tina Gaber Golob je danes dopolnila 40 let. Ob tej priložnosti je na družbenem omrežju zapisala kratko, a zgovorno sporočilo: »Danes je moj 40. rojstni dan.« Le nekaj besed, a dovolj, da je znova pritegnila pozornost javnosti. Pri ljudeh, ki živijo del življenja pred očmi javnosti, tudi osebni mejniki hitro postanejo zgodba. Rodila se je 9. maja 1986, v slovenskem javnem prostoru pa je prisotna že skoraj dve desetletji. Njena pot se je začela v svetu medijske prepoznavnosti, nadaljevala pa na različnih področjih – od televizije, družbenih omrežij in produkcije do aktivizma in humanitarnega dela.

Od študija sociologije do medijske prepoznavnosti

Po končani srednji šoli je študirala sociologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Študij je zaključila z magisterijem, ki ga je opravila z odliko. V magistrskem delu se je posvetila tematiki diskriminacije veganov v različnih družbenih okoljih, s čimer je že zgodaj pokazala zanimanje za vprašanja odnosa do živali, empatije in družbene odgovornosti. Širša javnost jo je opazila, ko je osvojila naziv Miss Hawaiian Tropic Slovenije. Sledila so sodelovanja pri modnih projektih, fotografiranjih, promocijskih kampanjah in medijskih dogodkih. Pozneje je prostor našla tudi v svetu družbenih omrežij, kjer je začela ustvarjati digitalne vsebine in graditi lastne projekte.

Televizija, podkasti in zgodba o Mashu

Tina Gaber je sodelovala tudi pri televizijskih projektih. Med bolj izpostavljenimi je bilo sodelovanje v športno-zabavnem šovu Exatlon Slovenija, kjer je nastopila kot voditeljica spremljevalnih vsebin in poročevalka iz zakulisja. Ob tem je razvijala tudi lastne produkcijske projekte. Posebno mesto v njenem življenju je imel kuža Mash, po katerem je poimenovala Mash Production. Pes je bil dolga leta njen spremljevalec, pogosto prisoten tudi v objavah na družbenih omrežjih. Po njegovi smrti je njegovo ime ostalo del njenega ustvarjalnega sveta.

Živali, pomoč ljudem in življenje ob Robertu Golobu

Pomemben del njenega javnega delovanja je povezan z zaščito živali. Več let sodeluje pri ozaveščevalnih in dobrodelnih projektih, podpira odgovoren odnos do živali ter opozarja na problematiko zapuščenih živali in neetičnega ravnanja z njimi. Ob tem pogosto poudarja tudi pomen družine, še posebej tesno povezanost s sestro Uršo. V zadnjih letih jo javnost najpogosteje spremlja kot soprogo predsednika vlade Roberta Goloba. Skupaj sta se začela pojavljati na uradnih dogodkih, septembra lani pa sta svojo zvezo potrdila s poroko. Od takrat ga spremlja tudi na državnih proslavah, diplomatskih srečanjih in mednarodnih obiskih.

Osebni mejnik pod žarometi javnosti

Ob 40. rojstnem dnevu se njena zgodba kaže kot preplet različnih življenjskih poglavij. Od študentke sociologije in medijske osebnosti do aktivistke, ustvarjalke vsebin, humanitarke in ženske, ki danes živi izrazito javno življenje. Tina Gaber Golob je ena tistih osebnosti, ki javnosti redko pustijo ravnodušno. Nekateri jo spremljajo z naklonjenostjo, drugi kritično, a njen položaj v slovenskem javnem prostoru je težko spregledati. In morda prav zato njen kratek rojstnodnevni zapis ni ostal le osebna objava, ampak še en trenutek, ob katerem se je javnost ustavila.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

Po odpovedih interventnih radiologov v UKC Maribor se zgodba vse bolj zaostruje. Zdravniki zavračajo očitke vodstva, da gre za izsiljevanje, in opozarjajo, da na razmere opozarjajo že več kot leto dni.

Ne izsiljevanje, ampak zadnji krik stroke?

V UKC Maribor odmeva zgodba, ki bi morala skrbeti vsakogar, ne le zdravnikov. Interventni radiologi po navedbah Mladih zdravnikov Slovenije zavračajo očitke vodstva, da gre pri njihovih odpovedih za izsiljevanje. Pravijo, da ne gre za boj za privilegije, ampak za opozorilo, ki prihaja po dolgem obdobju opozarjanja na razmere, ki naj bi postale nevzdržne. In prav tu je bistvo zgodbe: če zdravniki, ki izvajajo najzahtevnejše posege, začnejo odhajati, se vprašanje zelo hitro premakne od plač in organizacije k pacientom.

Posegi, pri katerih šteje vsaka minuta

Interventna radiologija ni področje, ki bi ga lahko preprosto nadomestili čez noč. Gre za izjemno zahtevne posege, pri katerih zdravniki pogosto odločajo v trenutkih, ko šteje vsaka minuta. Po navedbah Mladih zdravnikov Slovenije v Mariboru letno opravijo več kot 2400 interventnih posegov, med njimi tudi nujna zdravljenja možganske kapi. Prav zato zdravniki opozarjajo, da njihovega dela ni mogoče vrednotiti zgolj po minutah. Za vsakim posegom stojijo znanje, odgovornost, pripravljenost, stres in izkušnje, ki jih javnost pogosto sploh ne vidi.

Zastarela infrastruktura, premalo kadra in občutek, da jih nihče ne sliši

Po navedbah zdravnikov težave niso nastale včeraj. Govorijo o zastareli infrastrukturi, kadrovski podhranjenosti, ekstremnih obremenitvah in odnosu vodstva, ki naj bi njihova opozorila predolgo preslišalo. Ob tem poudarjajo, da to ni samo problem zdravnikov. Na slabe pogoje naj bi opozarjali tudi medicinske sestre in radiološki inženirji, torej ljudje, brez katerih takšni posegi sploh ne morejo potekati. Ko se nezadovoljstvo razširi po celotni ekipi, to ni več navaden interni spor, ampak znak, da sistem poka po šivih.

Mladi specialisti odhajajo drugam

Posebej zaskrbljujoče je opozorilo, da mladi specialisti zaradi razmer odhajajo drugam. To je za vsak zdravstveni sistem nevaren signal. Izkušene ekipe se gradijo leta, zaupanje med sodelavci pa nastaja skozi skupno delo, dežurstva, krizne trenutke in odgovornost. Če takšno jedro razpade, ga ni mogoče preprosto nadomestiti z razpisom ali začasnim urnikom. Na papirju se morda še najde rešitev, v praksi pa pacienti potrebujejo ljudi, ki znajo ukrepati takoj.

Najbolj pomembno vprašanje ostaja pri pacientih

Zato ta zgodba ni samo spor med vodstvom in zdravniki. Je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko stroka začne opozarjati, da je prišla do roba. Je zgodba o pacientih, ki bodo morda nekoč potrebovali hiter poseg, in o sistemu, ki si ne more privoščiti, da bi najprej izgubil ljudi, potem pa šele začel poslušati. Če je to res zadnji alarm, potem ga ne bi smeli utišati z očitki, ampak ga vzeti resno.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Kanal C0 je znova v središču velike pravne bitke. Upravno sodišče je ugodilo tožbi Alpe Adria Green in odpravilo odločbo ministrstva, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, odvetnik Klemen Golob pa zdaj napoveduje novo tožbo za odstranitev kanala.

Sodba, ki je pretresla Jankovićev projekt

Saga o kanalu C0 se ne umirja. Nasprotno – po zadnji odločitvi Upravnega sodišča je dobila nov, za ljubljanskega župana Zorana Jankovića zelo neprijeten zaplet. Sodišče je namreč ugodilo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green in razveljavilo oziroma odpravilo odločbo ministrstva za okolje, podnebje in energijo, po kateri za kanal C0 ne bi bila potrebna presoja vplivov na okolje. To je za STA potrdil odvetnik Klemen Golob, ki zastopa AAG.

Zakaj je bila odločba problematična?

Ključni del sodbe se nanaša na državno sekretarko Tino Seršen. Po pojasnilih odvetnika Goloba je sodišče ugotovilo, da ni imela ustreznega pooblastila za podpis odločbe, s katero je ministrstvo odpravilo sklep Arsa iz leta 2020. Ta sklep je zahteval presojo vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje za vgradnjo povezovalnega kanala C0 z armiranobetonsko kineto na območju Vižmarij in Ježice. Po Golobovih besedah to pomeni, da je Arsov sklep iz leta 2020 znova pravno veljaven v celoti.

Alpe Adria Green uspela na sodišču

Pomembno je prav to: sodišče ni odločalo le v korist posameznih lastnikov zemljišč, ampak je tokrat pritrdilo tudi okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green. AAG že dlje časa opozarja, da projekt poteka čez občutljivo vodonosno območje Ljubljanskega polja, nasprotniki pa trdijo, da bi moral biti projekt presojan celovito, ne po posameznih delih. Pred tem je sodišče že obravnavalo tudi njihovo vlogo v postopkih, povezanih s kanalom C0.

Bo sledil izkop cevi?

Odvetnik Klemen Golob je po sodbi napovedal novo pravno potezo: tožbo proti Mestni občini Ljubljana, s katero bodo zahtevali odstranitev kanala. Ločeno je bila v zadnjih dneh izpostavljena tudi sodba v korist lastnice zemljišča na trasi, pri kateri Golob trdi, da kanal na konkretni parceli stoji brez ustrezne pravne podlage, kar naj bi odpiralo vprašanje ničnosti oziroma izpodbijanja gradbenih dovoljenj.

Bitka še ni končana

Janković vztraja, da ima občina pravnomočna gradbena dovoljenja, in napoveduje odziv svojih odvetnikov. A politično in pravno je pritisk zdaj večji kot prej. Kanal C0 ni več le gradbeni projekt, ampak simbol vprašanja, kdo ima zadnjo besedo, ko se srečajo infrastruktura, pitna voda, zasebna zemljišča in zaupanje ljudi. In prav zato bo naslednja poteza odvetnika Goloba ena najbolj opazovanih v tej zgodbi.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, Omrežje X

Atletsko skupnost je pretresla žalostna vest. Mnogo prezgodaj je umrl Primož Praprotnik, dolgoletni atletski trener AD ŽAK Ljubljana, športni pedagog na Gimnaziji Šentvid in človek, ki je za seboj pustil globoko sled med mladimi športniki.

Vest, ki je utišala atletske steze

Atletska zveza Slovenije je sporočila žalostno novico, da se je mnogo prezgodaj poslovil Primož Praprotnik. V zapisu so ga opisali kot dolgoletnega atletskega trenerja Atletsko društvo ŽAK Ljubljana, športnega pedagoga na Gimnaziji Šentvid in izjemnega človeka. To niso le uradne besede slovesa. V takšnih trenutkih dobijo posebno težo, ker govorijo o nekom, ki ni stal le ob robu steze, ampak ob ljudeh.

Praprotnik je bil povezan z okoljem, kjer šport ni le tekmovanje, rezultat ali medalja. Gimnazija Šentvid ima športne oddelke in strokovni kolegij, med katerimi je naveden tudi Primož Praprotnik, prof. Prav tam se pogosto začnejo poti mladih športnikov, ki poleg treningov potrebujejo še nekoga, ki jih razume, usmerja in zna poslušati.

Trener, učitelj in človek ob mladih

Atletsko društvo ŽAK Ljubljana je eno od prepoznavnih atletskih okolij v prestolnici, kjer mladi naredijo prve resne korake v atletiki, mnogi pa tam najdejo tudi občutek pripadnosti. Društvo na svoji strani poudarja atletsko šolo kot prvi korak do vrhunskega atleta in razvoj mladih skozi strokovno delo. V takšnem prostoru ima trener posebno vlogo. Ni le tisti, ki meri čas, šteje ponovitve in popravlja tehniko. Pogosto je tudi opora, motivator in človek, ki zna po porazu reči pravo besedo.

Primož Praprotnik je bil po navedbah Atletske zveze Slovenije del tega sveta dolgo časa. Svet atletike dobro ve, da so takšni ljudje redki. Delajo tiho, vztrajno, pogosto brez velikega odra, a z ogromnim vplivom na generacije mladih.

Za njim ostaja tišina, ki pove veliko

Smrt človeka, ki je svoje življenje posvetil športu in mladim, vedno zareže globlje. Ne ostane le prazno mesto v zbornici, na stadionu ali ob stezi. Ostanejo spomini na treninge, pogovore, nasvete, nasmehe in trenutke, ki jih njegovi varovanci morda še dolgo ne bodo znali ubesediti.

Slovenska atletika se danes poslavlja od trenerja, pedagoga in človeka, ki je očitno pomenil veliko več kot le ime na seznamu. V takšnih slovesih se pokaže, kako močno lahko nekdo vpliva na skupnost – ne z velikimi govori, ampak z vsakodnevno prisotnostjo. In prav zato bo spomin nanj ostal med ljudmi, ki jih je spremljal, učil in vodil.

Pripravil: I.M.

Vir: Atletska zveza Slovenije, Omrežje X