Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je zavrnil financiranje zdravljenja dečka Jaka z genskim zdravilom elevidys v ZDA. Družina medtem vztraja, da je pri njegovi bolezni čas ključnega pomena, ljudje pa so za zdravljenje zbrali že skoraj dva milijona evrov.

Odločitev, ki je družino močno zadela

Zgodba malega Jaka, dečka z Duchennovo mišično distrofijo, je v zadnjih tednih ganila številne ljudi po Sloveniji. Starši so upali, da bo del stroškov za zdravljenje v ZDA pokril ZZZS, a je zavod vlogo zavrnil kot neutemeljeno. Odločitev temelji na mnenju konzilija zdravnikov, ki meni, da pri zdravljenju z zdravilom elevidys v tujini ni pričakovati ozdravitve, izboljšanja ali preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.

To je za družino hud udarec. Ne le zaradi denarja, temveč predvsem zaradi časa. Pri Duchennovi mišični distrofiji je vsak mesec pomemben, saj bolezen napreduje in postopoma jemlje mišično moč. Jakov oče zato opozarja, da bi moral deček zdravilo prejeti čim prej.

Zakaj je ZZZS rekel ne?

Konzilij se je v obrazložitvi skliceval na to, da v Evropski uniji že obstaja zdravilo duvyzat, ki naj bi dokazano upočasnilo napredovanje bolezni. Pri zdravilu elevidys pa je zgodba bolj zapletena. V odločbi naj bi navedli, da primarni cilj raziskave tretje faze EMBARK ni bil dosežen, saj v 52 tednih po uvedbi zdravljenja med skupino otrok, ki je prejela gensko zdravilo elevidys, in tistimi, ki so prejeli placebo, ni bilo statistično pomembne razlike v gibalni oceni NSAA in drugih kazalcih delovanja mišic.

Ameriška komisija za hrano in zdravila je zdravilu junija 2024 sicer izdala dovoljenje za promet, Evropska agencija za zdravila pa ne. Kot izhaja iz obrazložitve, naj ne bi bilo dovolj dokazov o učinkovitosti, ob tem pa naj bi bila izpostavljena tudi tveganja, povezana z zdravljenjem.

Starši verjamejo, da upanje še obstaja

Jakov oče poudarja, da zdravila, ki so trenutno na voljo ali prihajajo v Slovenijo, po njegovem ne pomenijo enakega upanja kot genska terapija. Kot je zapisal, zdravljenje s kortikosteroidi na Jaka močno vpliva zaradi stranskih učinkov, zdravilo duvyzat pa naj bi predvsem blažilo vnetja v mišicah.

Po njegovih besedah so zdravilo elevidys že prejeli trije slovenski otroci, pri katerih naj bi bil viden napredek pri hoji, vstajanju s tal in hoji po stopnicah. Prav zato družina ne želi odnehati. V ozadju odločbe, številk in strokovnih mnenj je namreč otrok, ki se bori z boleznijo, pred katero starši ne morejo preprosto zamahniti z roko.

Slovenija že zbrala skoraj dva milijona evrov

Ljudje so za Jakovo zdravljenje doslej zbrali 1.976.669 evrov. Do potrebnega zneska jim manjka še 523.330 evrov. To je še vedno ogromno, a hkrati kaže, kako močno je zgodba nagovorila javnost.

Zavrnitev ZZZS zdaj odpira boleče vprašanje: kaj se zgodi, ko se stroka, pravila, previdnost in starševsko upanje znajdejo na različnih bregovih? Za sistem je to odločba. Za družino pa je to bitka za čas, za korake in za možnost, da bi Jaka čim dlje ostal otrok, ki se lahko giblje, igra in živi čim bolj polno življenje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

V javnosti znova odmevajo vprašanja o nepremičninah Boruta Sajovica, poslanca Gibanja Svoboda in nekdanjega dolgoletnega župana Tržiča. Po objavi članka na portalu Preiskovalno.si se je oglasil še prebivalec Tržiča z zelo hudimi očitki, ki jih za zdaj ni mogoče neodvisno potrditi, a odpirajo vprašanje: bi morali pristojni končno pogledati globlje?

Očitki, ki so prehudi, da bi jih bilo mogoče kar prezreti

Tržič je majhen kraj. Tam se ljudje poznajo, zgodbe krožijo hitro, zamere še hitreje, a včasih prav iz takšnih lokalnih šepetanj pridejo vprašanja, ki jih javnost ne bi smela kar odriniti z roko. Tokrat se je oglasil prebivalec Tržiča, ki trdi, da naj bi Borut Sajovic do dela premoženja prišel na način, ki bi moral zanimati preiskovalne novinarje in pristojne institucije.

V zapisu, ki kroži po spletu, prebivalec omenja Dom Petra Uzarja v Tržiču in navaja, da naj bi Sajovic kot takratni župan vedel, kateri oskrbovanci so samski, brez potomcev in imajo premoženje. Nato naj bi jim, po teh trditvah, nosil rože in darila ter jih prepričeval, naj premoženje prepišejo nanj. Gre za izjemno resne navedbe, ki jih je treba obravnavati previdno: kot očitke, ne kot dokazana dejstva.

Nepremičnine so že prej sprožale vprašanja

Vprašanja o Sajovičevem premoženju niso nova. Portal Preiskovalno.si je poročal, da je bil Sajovic pred novo državno kariero lastnik številnih nepremičnin in parcel, pozneje pa naj bi jih prepisal na otroke, pri čemer naj bi si z različnimi pogodbami še vedno zagotovil vpliv nad njimi. Portal je opozoril tudi na vprašanja, povezana z vrednostmi nakupov v času njegovega županovanja in z izvorom sredstev.

O podobnih očitkih so že leta 2022 pisali tudi drugi mediji, med drugim o pismu, v katerem naj bi zaposlene v zdravstvu opozarjale na domnevne pritiske in sporne zgodbe okoli starejših oziroma osamljenih občanov. V teh zapisih se omenja tudi Dom Petra Uzarja, vendar je tudi tu treba poudariti: gre za navedbe iz pisma in medijskih objav, ne za sodno potrjena dejstva.

Zakaj bi moral slediti jasen odziv

Sajovic je bil že pred leti povezan tudi z vprašanji o nepremičninskih poslih občine Tržič. Slovenske novice so leta 2012 poročale, da so kriminalisti zbirali podatke zaradi anonimnih prijav o domnevno spornih nepremičninskih poslih, pri čemer je Sajovic takrat trdil, da je zgodba »čista«. Policija je tedaj poudarila, da še ni šlo za sum kaznivega dejanja.

Prav zato bi bil danes potreben jasen, natančen in dokumentiran odgovor. Ne le zaradi Sajovica, ampak tudi zaradi vseh tistih starejših ljudi, katerih imena se v takšnih zgodbah nikoli ne slišijo. Če so očitki neresnični, jih je treba zavrniti z dejstvi. Če pa je v njih vsaj del resnice, potem to ni več lokalna govorica, ampak zgodba, ki zahteva resno preiskavo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Primer domnevne zlorabe kobile v okolici Ljubljane dobiva nove razsežnosti. Aleksander Repić zdaj objavlja nove posnetke in navedbe, po katerih naj bi se ista oseba v štali pojavila že prej, lastnike pa naj bi bilo strah pregledovati posnetke za nazaj.

Pretresljiv primer, ki se ne umirja

Aleksander Repić je pred dnevi na Facebooku razkril, da je prejel izjemno nazoren posnetek varnostnih kamer iz ene od štal v okolici Ljubljane. Po njegovih navedbah naj bi posnetek prikazoval domnevno zlorabo kobile. Objavil naj bi le tiste izseke, na katerih je mogoče osebo prepoznati po videzu, oblačilih, obutvi in predmetih, ki jih ima pri sebi, spornih in nazornih delov pa naj ne bi javno prikazoval. Objava je sprožila val ogorčenja, saj gre za primer, ki je pretresel številne ljubitelje živali. Repić je javnost pozval k pomoči pri prepoznavi osebe, ob tem pa je pomembno poudariti, da morajo morebitne informacije priti do policije oziroma pristojnih organov, ne v javne komentarje.

Nov posnetek: oseba naj bi bila tam že 27. aprila

Zdaj pa v javnost prihajajo nove, še bolj srhljive podrobnosti. Repić je objavil nov izsek posnetka, ob katerem je zapisal: »Tut 27. 4. je bil na obisku … zdej me je strah gledat kamere za nazaj.« Na posnetku je videti moškega v štali ob živali, Repić pa s tem nakazuje, da naj bi se ista oseba tam pojavljala že pred zadnjim pretresljivim dogodkom. Po njegovih navedbah naj bi lastniki zdaj pregledovali starejše posnetke kamer, pri čemer naj bi jih skrbelo, kaj vse se je v objektu morda dogajalo že prej. Prav ta del zgodbe odpira najbolj neprijetno vprašanje: ali je šlo za enkraten dogodek ali za nekaj, kar se je ponavljalo?

Danes zjutraj naj bi se oseba znova pojavila v štali

Repić je pred tem razkril tudi, da naj bi ga danes zjutraj poklical lastnik štale. Ta naj bi imel v objektu nameščen sistem, ki ga prek telefona opozori, če se v štali pojavi gibanje. Alarm naj bi se sprožil okoli 8.15, lastnik pa naj bi se v nekaj minutah odpravil proti štali. Ko naj bi prišel tja, osebe ni bilo več. Po Repićevih navedbah naj bi lastnik potrdil, da gre za isto osebo, ki se pojavlja tudi na predhodno objavljenih posnetkih. Zadeva je zato dobila novo težo, saj naj bi šlo za ponavljajoče se pojavljanje v istem objektu.

Pojavili so se tudi sumi o omamljanju živali

Repić je v nadaljevanju navedel še sum, da naj bi bila kobila pred domnevnim dogajanjem morda omamljena. Po njegovih besedah naj bi oseba s seboj prinesla tekočino v bidonu, jo zmešala z vodo in jo dala piti živali. Repić domneva, da bi to lahko pojasnilo, zakaj se kobila ni branila oziroma zakaj ni odreagirala drugače. Gre za izjemno resne navedbe, ki jih morajo preveriti pristojni organi in veterinarska stroka. Identitete osebe s posnetkov v uredništvu ne potrjujemo in ne ugotavljamo. Če kdo osebo prepozna ali ima informacije o dogajanju, naj jih posreduje policiji oziroma pristojnim organom.

Zdaj mora primer dobiti uraden epilog

Čustva so razumljivo močna. Ko v javnost pridejo takšne navedbe, se ljudje odzovejo z jezo, gnusom in žalostjo. A prav zato je zdaj ključno, da primer ne zdrsne v spletni linč, ampak da ga prevzamejo pristojni. Če se navedbe potrdijo, mora zadeva dobiti jasen epilog. Zaradi živali. Zaradi odgovornosti. In zaradi vprašanja, koliko časa je vse to morda trajalo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Aleksandar Repić

V Planici bi lahko gledali dve tekmi skakalk in morda celo lov na nov svetovni rekord Nike Prevc. A ena od tekem je izpadla iz koledarja, zdaj pa je jasno: odločitev ni prišla le iz tujine, temveč tudi iz Slovenije.

Najprej sanje: dve tekmi, množica navijačev in rekord pod Poncami

Ko je Mednarodna smučarska zveza FIS na prejšnjem sestanku v Pragi v koledar za skakalke uvrstila kar dve tekmi na Letalnici bratov Gorišek, je med slovenskimi ljubitelji smučarskih skokov završalo. Planica, poleti, Nika Prevc, slovenska zastava in množica navijačev – vse je dišalo po velikem športnem prazniku. Za mnoge je bila misel skoraj sanjska. Nika Prevc in najboljše skakalke sveta bi imele pred slovenskimi navijači novo priložnost, da premaknejo meje ženskih poletov. Tudi možnost novega svetovnega rekorda je zato visela v zraku. A navdušenje ni trajalo dolgo.

V Portorožu je prišel hladen tuš

Na sestanku FIS v Portorožu je iz koledarja izpadla ena od dveh tekem v Planici. Skakalke bodo tako ostale pri bistveno skromnejšem programu poletov, kot so si mnogi želeli. Še več, v novi sezoni naj bi imele le eno tekmo poletov v Vikersundu, kar pomeni, da se ne bodo mogle boriti za mali kristalni globus v poletih. Pravila FIS namreč določajo, da so za to potrebne najmanj tri tekme na letalnicah. Brez njih posebnega seštevka ni. In prav tu se skriva razočaranje, ki ga bodo najmočneje občutili navijači – predvsem tisti, ki so upali, da bo Planica postala tudi osrednji oder ženskih poletov.

Razlog? Denar, čas in presenečenje za SZS

Sprva se je zdelo, da je odločitev padla predvsem na strani FIS. A nato se je pokazalo, da je bila slika drugačna. Pri Smučarski zvezi Slovenije so potrdili, da so sami zavrnili možnost druge tekme skakalk v Planici. Kot so pojasnili, pred sestankom v Pragi niso vedeli za namero FIS, da v koledar uvrsti dve tekmi pod Poncami. Ob tem so ocenili, da bi dodatna tekma pomenila prevelik finančni zalogaj, ki se v tem trenutku ne bi povrnil. Težava naj bi bila tudi časovna stiska, saj bi bilo treba dogajanje v Planici izpeljati v zelo zgoščenem ritmu.

Grenak priokus pod Poncami

Na SZS pravijo, da si bodo v prihodnje prizadevali, da bi lahko organizirali tudi dve tekmi skakalk v Planici. A za zdaj, kot poudarjajo, to z njihovega vidika ni izvedljivo. Navijačem pa ostaja grenak občutek. Ker Planica ni le prizorišče. Je simbol. In ko imaš doma športnico, kot je Nika Prevc, se zdi vsaka izgubljena priložnost še nekoliko večja. Morda bo prihodnost drugačna. A tokrat bo pod Poncami manj tistega, kar so mnogi že skoraj videli pred očmi.

Pripravil: I.M.

Vir: FIS, Smučarska zveza Slovenije

Po včerajšnjem dogajanju v državnem zboru odmevajo besede Marka Lotriča, ki je koaliciji očital, da ni želela poslušati argumentov druge strani. Razprava je bila po njegovih besedah živahna, a se je po njegovem končala s potezo, ki odpira neprijetno vprašanje: ali je šlo še za dialog ali le za politično predstavo?

Burno nadaljevanje po seji DZ

Včerajšnja seja državnega zbora oziroma odborsko dogajanje očitno še naprej dviguje prah. V središču pozornosti so se znašle besede Marka Lotriča, ki je po razpravi ostro opisal ravnanje trenutne koalicije. Kot je dejal, je bila razprava živahna z obeh strani, kar samo po sebi v politiki ni nič nenavadnega. A po njegovem mnenju se je zgodilo nekaj precej bolj pomenljivega. Lotrič je opozoril, da so predstavniki trenutne vlade oziroma koalicije povedali, kar so želeli povedati, nato pa po njegovih besedah skupaj s sindikati vstali in odšli s sestanka. Prav ta trenutek je po njegovem pokazal, da na drugi strani ni bilo prave pripravljenosti za poslušanje.

»Niso želeli slišati dejanskih ukrepov«

»Ko so trenutna vlada oziroma trenutna koalicija povedali, kar so želeli povedati, vključno s sindikati, so vstali in odšli s sestanka. Zaradi tega, ker niso želeli praktično slišati dejanskih ukrepov, niso hoteli slišati argumentov, ki jih ponuja ta zakon,« je dejal Marko Lotrič. Izjava je ostra, a tudi politično jasna. Lotrič namiguje, da je bila razprava za koalicijo sprejemljiva le do trenutka, ko je lahko sama predstavila svoje stališče. Ko bi morala prisluhniti še drugi strani, naj bi se prostor za razpravo zaprl.

Ko politika posluša samo sebe

Takšne poteze v parlamentarni politiki niso le stvar trenutka. Pošiljajo sporočilo. Če ena stran pride, pove svoje in odide, še preden sliši argumente druge, se razprava hitro spremeni v nastop. In prav tu je Lotrič udaril najmočneje: ne le pri vsebini zakona, temveč pri odnosu do razprave. Vprašanje ni več samo, kdo ima prav. Vprašanje je, ali so poslanci in predstavniki oblasti sploh pripravljeni sedeti za isto mizo dovolj dolgo, da slišijo tudi tisto, kar jim ni všeč.

Grenak priokus po razpravi

Po Lotričevih besedah je bil odbor živahen, a očitno ne tudi odprt do konca. Če so očitki točni, potem včerajšnje dogajanje ni bilo le še eno parlamentarno prerekanje, ampak slika politične kulture, v kateri vsak sliši predvsem samega sebe. In prav zato bodo njegove besede še odmevale. Ne toliko zato, ker je bila razprava burna, temveč zato, ker je po njegovem ena stran odšla prav v trenutku, ko bi morala ostati in poslušati.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V državnem zboru so potrdili razrez delovnih teles, a za mirno politično sliko je še prezgodaj. Zoran Stevanović je po seji govoril o konstruktivnosti in skorajšnjem stisku rok, Borut Sajovic pa je dogajanje označil za nadaljevanje farse.

Stevanović zadovoljen: »Skoraj, da smo si segli v roke«

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je po današnji seji kolegija nastopil precej samozavestno. Kot je poudaril, so vodje poslanskih skupin pri dogovarjanju o razrezu delovnih teles pokazali politično kulturo, sam pa je bil nad včerajšnjim zaprtim posvetom, kot pravi, celo »navdušen«. Pričakoval je daljšo razpravo, dobil pa dogovor, ki ga je označil za gentlemanskega. A prav tu se začne politična zgodba, ki ima dve povsem različni plati. Medtem ko Stevanović govori o konstruktivnosti, so v delu bodoče opozicije prepričani, da razrez ni pošten in da nekatere poslanske skupine ostajajo brez vpliva tam, kjer bi ga po njihovem morale imeti.

Razrez potrjen, a dokončna beseda pride v ponedeljek

Po potrjenem predlogu bo SDS pripadlo osem predsedniških mest v delovnih telesih, Svobodi pet, NSi štiri, SD dve, po eno pa Demokratom in Resnici. Poslanci bodo razdelitev dokončno potrjevali na ponedeljkovi izredni seji DZ, a današnji kolegij je že pokazal, da bo novi sklic vse prej kot miren. Stevanović je nasprotovanje koalicije v odhajanju pripisal tudi kameram. Po njegovem se je ton spremenil zato, ker seja ni več potekala za zaprtimi vrati. »Vseeno mislim, da je vso nezadovoljstvo povzročila prisotnost kamer,« je dejal.

.@jelka_godec: V prejšnjem mandatu smo dobili na mizo že razdeljena predsedniška mesta po sistemu vzami ali pusti. Brez drame in brez igranja žrtve. 🤷‍♀️

Včeraj Svoboda prva izbira delovna telesa, vzame štiri mesta, potem pa pred kamerami zaigra šok in krivdo vali na druge. 🤦

🎯… pic.twitter.com/GY3Dp7llPc

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 8, 2026

Mesec ogorčen, Sajovic še ostrejši

V Levici in Vesni so predlagali zamenjavo članstev v nekaterih delovnih telesih. Luka Mesec je želel, da bi njihova poslanska skupina dobila mesta v odborih za okolje, zdravje ter izobraževanje, saj so to zanje ključna področja. Predlog ni bil sprejet. Ko mu je Jelka Godec iz SDS odvrnila, da lahko na odborih sodelujejo kot zainteresirana javnost, je Mesec ostro odgovoril: »Mi nismo tukaj zainteresirana javnost, mi smo tukaj ena od parlamentarnih strank.« Še bolj neposreden je bil Borut Sajovic iz Svobode. Dogajanje je označil za »nadaljevanje neke farse« in opozoril, da poslanec ne sme biti zgolj nekdo, ki lahko govori, ampak mora imeti tudi možnost odločanja. Posebej je izpostavil NSi, ki naj bi si po njegovem vzela nesorazmerno veliko predsedniških mest. »Pohlep po funkcijah je eden od smrtnih grehov,« je bil oster.

Prvi pravi preizkus nove parlamentarne matematike

Današnje dogajanje je več kot le tehnična razdelitev stolčkov. Delovna telesa so kraj, kjer se zakoni lomijo, popravljajo, blokirajo ali potiskajo naprej. Zato razrez ni le vprašanje funkcij, ampak vprašanje moči. In če je Stevanović v dogovoru videl skorajšnji stisk rok, so drugi v isti zgodbi videli opozorilo, da se nova parlamentarna večina že oblikuje po zelo trdih pravilih igre.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je po dolgem dnevu v državnem zboru zapisal čustveno objavo, v kateri je opisal utrujenost, razočaranje nad političnim dogajanjem, očitke na račun medijev in večerno gasilsko intervencijo. Njegove besede so zvenele kot izpoved človeka, ki ga je dan stisnil z vseh strani.

Dan, ki se je začel s politiko in težkimi očitki

Aleksander Reberšek je v daljši objavi na družbenem omrežju opisal dan, ki ga je, kot pravi, močno izčrpal. Začelo se je v Ljubljani, v državnem zboru, kjer je spremljal proceduralne zaplete, blokade, zavlačevanje in po njegovih besedah namerno nagajanje zakonu, ki bi izboljšal pogoje velikega dela ljudi. »Težko je sedeti tam in gledati, kako se stvari namenoma ustavlja, medtem ko ljudje zunaj živijo resnične probleme,« je zapisal. Dodal je, da so ga posebej zmotile tudi tako imenovane “bralne vaje”, dolgovezenje in zavlačevanje samo zato, da se izgublja čas. Kot je priznal, ga je vse skupaj precej zadelo.

Ko se po dolgem dnevu prižge televizija

Po vrnitvi domov se njegov dan ni umiril. Na hitro je nekaj pojedel, nato pa odšel še na otvoritev slikarske razstave občana. Ta del dneva je opisal kot lep trenutek, kot “tisto pravo kulturo”, ki človeku vsaj za nekaj časa vrne občutek miru in smisla. A ko je pozneje prižgal Dnevnik in 24ur, ga je po njegovih besedah znova zadelo. Zapisal je, da sta oba prispevka prikazala njegov “izrezan stavek”, odrezan točno tam, da naj bi izpadel čim bolj čudno. »Če bi pustili stavek do konca, bi imel popolnoma drugačen pomen. In človek se vpraša zakaj??« je dodal.

Potem je zazvonil FireApp

A tudi s tem dneva še ni bilo konec. Nato je zazvonil FireApp. Intervencija. Gorelo je ostrešje hiše. Reberšek, ki je tudi gasilec, je zapisal, da ni bilo pomisleka: treba je bilo iti. Na terenu so bili lastnik, štiri gasilska društva, hitra akcija, sodelovanje in na koncu uspešno zaključena intervencija. »Utrujeni, ampak zadovoljni, da smo pomagali,« je opisal občutek po končanem posredovanju. Prav tam, sredi dima, alarma in dela, je po njegovih besedah znova videl, kaj pomeni stopiti skupaj, ko je res treba. Ob tem se je zahvalil gasilkam in gasilcem.

Ko zamudiš tisti najlepši trenutek dneva

Najbolj oseben del objave je prišel pozno zvečer. Ko se je vrnil domov, je zamudil trenutek, ko gre sin spat. Tisti droben, domač trenutek, ko mu običajno prebere pravljico. Namesto tega je prebral komentarje pod novico iz državnega zbora. Tam pa, kot pravi, sovraštvo, zaničevanje, pametovanje in kritiziranje vsega s kavča. »A vam je sploh še kaj v redu? Če bi vam dal torbo z milijon evri, bi pa rekli, da je torba pretežka?« se je vprašal. Ob tem je priznal, da ni popoln, daleč od tega, a da se po takšnih dnevih iskreno vpraša: »A mi je tega res treba?«

Jutri bo, kot pravi, spet tam

Kljub utrujenosti in razočaranju je Reberšek objavo končal z mislijo, da bo naslednji dan znova tam. »Za ljudi,« je zapisal. V njegovem zapisu ni bilo le politike, ampak tudi precej osebnega razočaranja, utrujenosti in tistega občutka, ki ga pozna marsikdo, ko se po dolgem dnevu vpraša, ali ima vse skupaj še smisel. A prav zadnji stavek pokaže, da se kljub vsemu ne umika. Jutri bo spet poskušal nekaj spremeniti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na Ljubljanskem gradu je Zoran Janković ob mestnem prazniku izrekel stavek, ki je že dolgo visel v zraku. Po skoraj dveh desetletjih na čelu prestolnice je napovedal, da gre jeseni znova v boj za županski mandat.

Odločitev, ki je ni sprejel čez noč

Ljubljanski župan Zoran Janković je na slavnostni seji mestnega sveta na Ljubljanskem gradu potrdil, da bo na jesenskih lokalnih volitvah ponovno kandidiral za župana Ljubljane. S tem je končal ugibanja, ki so se v zadnjih tednih vse glasneje vrtela okoli njegove politične prihodnosti. »Odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo,« je dejal Janković in dodal, da na eni strani stojijo dvajsetletne izkušnje, na drugi pa velika odgovornost. Odgovornost do mesta, do Ljubljančank in Ljubljančanov ter do ekipe, ki po njegovih besedah »dela s srcem«.

»Novembra bom kandidat«

Najbolj neposreden je bil v stavku, ki bo zaznamoval začetek ljubljanske predvolilne tekme: »Zato je moja odločitev jasna. Novembra bom kandidat za župana Ljubljane.« Za Jankovića to pomeni nov poskus nadaljevanja politične zgodbe, ki je močno zaznamovala podobo prestolnice. Njegovi podporniki poudarjajo razvoj mesta, urejene javne površine in prepoznavnost Ljubljane, kritiki pa mu že leta očitajo način vodenja, velike projekte in odprta vprašanja, ki razdeljujejo javnost.

Mestni praznik, priznanja in politično sporočilo

Napoved kandidature je prišla ob slovesnosti pred sobotnim ljubljanskim mestnim praznikom. Janković je ob tej priložnosti podelil tudi občinska priznanja in nagrade. Prejela sta jih dolgoletna dekanja Poslovne šole Bled Danica Purg in legenda slovenske košarke Ivo Daneu. A čeprav je bil dogodek slavnosten, je imel tudi izrazito politično težo. Ljubljana je namreč že stopila v predvolilno obdobje, kjer bo vprašanje prihodnjega vodstva mesta eno najpomembnejših lokalnih političnih vprašanj jeseni.

Tekma za Ljubljano se odpira

Svojo kandidaturo naj bi predstavil tudi predsednik Piratske stranke Slovenije in ljubljanski mestni svetnik Jasmin Feratović, ki napoveduje vizijo razvoja mesta in morebitno sodelovanje z drugimi političnimi akterji. Ljubljana mestni praznik praznuje 9. maja, na dan osvoboditve mesta leta 1945. Letos pa praznik prinaša še eno jasno sporočilo: boj za prestolnico se je začel.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Po volilni nedelji ju skupaj v javnosti ni bilo videti. Danes pa naj bi Robert Golob in Tina Gaber Golob znova pritegnila pozornost – na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta, kjer bo v ospredju tudi velika odločitev Zorana Jankovića.

Dan, ki ne bo le slavnosten

Na Ljubljanskem gradu bo danes potekala slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, s katero bodo v prestolnici počastili sobotni mestni praznik. Mestna občina Ljubljana 9. maj obeležuje kot dan osvoboditve mesta, letos pa bo dogodek nosil še dodatno politično težo. Na seji bodo podelili občinska priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv častne meščanke in častnega meščana Ljubljane. Po navedbah MOL bosta najvišji priznanji letos prejela Danica Purg in Ivo Daneu.

Prvi skupni nastop po volitvah

Posebno pozornost bo zagotovo pritegnil prihod Roberta Goloba. Po poročanju STA naj bi se slavnostne seje udeležil v spremstvu soproge Tine Gaber Golob, kar bo njun prvi skupni javni nastop po volitvah. Nazadnje so ju skupaj v javnosti opazili 22. marca, od volilne nedelje pa sta bila precej bolj zadržana. Prav zato bo njun prihod na Ljubljanski grad več kot le protokolarna udeležba. V politiki včasih že sama pojavitev pove veliko. Še posebej takrat, ko je za njo nekaj tednov tišine, ugibanj in vprašanj, kam sta se umaknila po burnem volilnem obdobju. Tina Gaber Golob se po navedbah medijev v tem času ni oglašala niti na Instagramu, kjer je pred volitvami redno delila utrinke iz svojega vsakdana.

Janković pred veliko odločitvijo

Toda večer ne bo zanimiv le zaradi Goloba in njegove soproge. Ljubljanski župan Zoran Janković bo prav na slavnostni seji sporočil, ali bo znova kandidiral za župana prestolnice. Gre za odločitev, ki jo številni v Ljubljani čakajo že nekaj časa, saj Janković mesto vodi že skoraj dve desetletji. MOL na svoji spletni strani navaja, da je bil prvič izvoljen leta 2006, nato pa je podporo volivcev dobil še večkrat zapored. Pred dnevi je sicer dejal, da je lepo biti župan Ljubljane in da si kaj drugega težko predstavlja. Dodal je, da bo, ko bo zaključil, zaključil prav v Ljubljani, ker je zanj to najlepše mesto.

Ljubljana čaka odgovor

Na političnem parketu se medtem že premikajo tudi drugi. Svojo kandidaturo za ljubljanskega župana bo popoldne predstavil predsednik Piratov Jasmin Feratović, ki napoveduje tudi predstavitev vizije razvoja mesta in morebitnega sodelovanja z drugimi akterji. Današnji večer bo zato preplet simbolike, politike in javne pozornosti. Ljubljana bo praznovala, Janković bo razkril svojo odločitev, Golob in Tina Gaber Golob pa se bosta po dolgem premoru znova pojavila skupaj. In včasih je prav takšen trenutek dovolj, da se začnejo nova vprašanja.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, STA, Omrežje X

Po zaostritvi sankcij za zlorabe bolniškega dopusta so številke v prvih treh mesecih letos močno upadle. ZZZS naj bi prihranil okoli 20 milijonov evrov, delodajalci pa kar 35 milijonov – vprašanje pa je, ali gre za konec zlorab ali šele začetek strožjega nadzora.

Manj bolniških dni, več milijonov v blagajni

Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo precej izrazit premik. V januarju, februarju in marcu letos se je število izgubljenih delovnih dni v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zmanjšalo za dobrih 230.000. To po ocenah ZZZS pomeni približno 20 milijonov evrov prihranka. Še bolj izstopajo številke pri krajših bolniških odsotnostih, ki gredo v breme delodajalcev. Teh izgubljenih dni je bilo glede na enako obdobje lani manj za okoli 420.000, kar naj bi delodajalcem prihranilo približno 35 milijonov evrov. Skupaj gre torej za zneske, ki jih ni mogoče več odpraviti kot naključje.

Kaj se je spremenilo decembra?

Prelomnica je bil konec decembra, ko je začel veljati zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Ta je med drugim prinesel jasnejšo pravno podlago za določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo. ZZZS je nato določil sedem režimov gibanja, zavarovanec pa lahko ob neupoštevanju navodil izgubi pravico do bolniškega nadomestila. Na ZZZS ocenjujejo, da je prav ta sprememba pomembno vplivala na upad odsotnosti. Ne zato, ker bi ljudem omejevali pravico do bolniške, poudarjajo, ampak zato, ker želijo preprečiti zlorabe in preveč široko razumevanje pravic.

Na teren bo šlo še več nadzornikov

Zavod je v zadnjem pol leta skoraj podvojil število laičnih nadzornikov. Lani so opravili približno 5500 nadzorov, letos pa jih načrtujejo več kot 8000. To pomeni, da bolniška odsotnost ne bo več le papir v sistemu, ampak tudi nekaj, kar lahko nekdo preveri na terenu. Ana Vodičar z ZZZS je ob tem poudarila, da spremembe ne posegajo v trajanje bolniškega dopusta, pravico do bolniške ali višino nadomestila. Cilj naj bi bil predvsem ta, da tisti, ki bolniško res potrebujejo, ne bodo prikrajšani zaradi tistih, ki sistem izkoriščajo.

Signal vsem, ki so sistem jemali prelahko

Prvi učinki so očitni. V primerjavi z lanskim začetkom leta je bilo letos devet odstotkov manj izgubljenih dni v breme zdravstvene blagajne in kar 20 odstotkov manj dni v breme delodajalcev. To je podatek, ki odpira veliko vprašanje: koliko bolniških odsotnosti je bilo v resnici nujnih, koliko pa jih je izginilo takoj, ko so pravila postala strožja? Za zdaj novih sprememb na ZZZS ne načrtujejo. A eno je jasno – bolniška odsotnost ostaja pravica, vendar ne več prostor brez nadzora.

Pripravil: I.M.

Vir: ZZZS