Veliki povratek Matjaža Keka: klub, kjer je postal legenda, ga je znova poklical
Matjaž Kek ima novo službo. Nekdanji slovenski selektor se vrača na klop Rijeke, kluba, kjer ga navijači ne pomnijo le kot trenerja, ampak kot človeka, ki je spremenil zgodovino njihovega nogometa.
Vrnitev, o kateri se je govorilo že tedne
Zdaj je tudi uradno. Matjaž Kek je znova trener hrvaške Rijeke, klub z Rujevice pa je s tem potrdil tisto, o čemer se je v nogometnih krogih šušljalo že nekaj časa. Kek bo na klopi zamenjal Španca Victorja Sancheza, ki je klub zapustil prejšnji mesec. Vrnitev ni presenečenje, je pa močan signal: Rijeka se znova obrača k človeku, ki tam ni pustil le rezultatov, ampak pravo nogometno sled.
Na Reki ni bil samo trener
Kekova zgodba z Rijeko ni navadna trenerska epizoda. Med letoma 2013 in 2018 je klub vodil na 274 tekmah, ob tem pa zbral 165 zmag, 65 remijev in 44 porazov. Toda številke povedo le del zgodbe. Pravi pomen njegovega obdobja se skriva v tem, da je Rijeka pod njim začela verjeti v nekaj, kar se je prej zdelo skoraj nemogoče. Leta 2017 je Rijeka osvojila prvenstvo in pokal, leta 2014 pokal, leto kasneje pa še superpokal. Trikrat se je klub pod njegovim vodstvom prebil tudi v skupinski del evropske lige. Za navijače Rijeke je Kek zato več kot ime na trenerskem seznamu. Je simbol obdobja, ko je klub stopil iz sence in se postavil ob bok največjim.
Po reprezentanci znova v klubski nogomet
Kek je ob slovenski reprezentanci in Rijeki vodil tudi Maribor ter Al-Ittihad v Džedi v Savdski Arabiji. Njegova vrnitev v klubski nogomet zato odpira novo poglavje – z velikimi pričakovanji in še večjim pritiskom. Rijeka ga ne bo sprejela kot neznanca, ampak kot starega znanca, ki mu navijači še vedno pripisujejo posebno mesto. Prav zato bo njegovo drugo obdobje drugačno. Tokrat ne prihaja kot trener, ki mora dokazati, da zmore. Prihaja kot človek, od katerega mnogi pričakujejo, da bo znova naredil nekaj velikega.
Na Rujevici se spet prebuja spomin na zlate čase
Vprašanje je le, ali se lahko takšna zgodba ponovi. Nogomet se je od leta 2017 spremenil, Rijeka se je spremenila, spremenil se je tudi Kek. A nekaj ostaja enako: ko se njegovo ime poveže z Rujevico, se na Kvarnerju takoj prebudi občutek, da se lahko zgodi nekaj posebnega. In prav zato ta vrnitev ni le nova služba. Je povratek človeka na kraj, kjer je nekoč že pisal zgodovino.
»Sova nima dokazov, da bi za posnetki stal Black Cube«: nekdanji direktor naj bi tik pred odhodom šokiral Knovs
Afera Black Cube je dobila nepričakovan zasuk. Po poročanju medijev naj bi nekdanji direktor Sove Joško Kadivnik na zaprti seji Knovsa priznal, da agencija nima dokazov, da bi za razvpitimi posnetki stala izraelska zasebna agencija Black Cube.
Zaprta seja, ki je odprla velika vprašanja
V slovenski politiki se redko zgodi, da ena sama seja, zaprta za javnost, sproži toliko nelagodja. A prav to se zdaj dogaja v aferi Black Cube. Po poročanju portala Moja Dolenjska in ob sklicevanju na Požareport naj bi nekdanji generalni direktor Sove Joško Kadivnik pred člani Knovsa povedal, da Sova nima dokazov, da bi bila izraelska agencija Black Cube odgovorna za snemanje in objavo posnetkov na spletni strani »Korupcija v Sloveniji«. Gre za trditev, ki bi lahko celotno zgodbo postavila na glavo. Še pred časom je namreč javnost poslušala precej drugačno sporočilo. Takrat se je govorilo o dokazih, o tuji obveščevalni senci in o domnevnem vmešavanju v slovenski politični prostor. Zdaj pa naj bi se za zaprtimi vrati zgodil popoln zasuk.
Od “nespornih dokazov” do priznanja brez dokazov
Če navedbe držijo, je vprašanje preprosto, a zelo neprijetno: kako je mogoče, da je javnost najprej poslušala o dokazih, zdaj pa naj bi se izkazalo, da teh dokazov ni? Po poročanju omenjenih medijev naj bi izjavo na zaprti seji potrdili že trije prisotni člani Knovsa. Prav zato ta zgodba ne zadeva le Sove. Zadeva zaupanje v institucije, politično odgovornost in način, kako se obveščevalne informacije uporabljajo v najbolj občutljivem času – tik pred volitvami. Ko se varnostne službe znajdejo v politični bitki, se vedno pojavi isto vprašanje: kdo varuje državo in kdo varuje svojo zgodbo?
Kadivnik razrešen, Štušek znova na čelu Sove
Po seji je sledil še kadrovski rez. Nova vlada je Kadivnika razrešila, na čelo Sove pa se je vrnil Janez Štušek. Po poročanju medijev naj bi se zdaj odpirala tudi vprašanja morebitnih zlorab službe v predvolilne namene. Kadivnika naj bi čakala skorajšnja upokojitev, v ozadju pa se že omenja tudi možnost kazenske ovadbe. Vse skupaj zato ne deluje več kot običajna menjava na vrhu varnostno-obveščevalne službe, ampak kot posledica afere, ki se očitno še ni izpela.
Volk se je umaknil, Golob pa molči
V tej zgodbi je zanimiv tudi umik Vojka Volka, nekdanjega Golobovega državnega sekretarja za nacionalno varnost in vodje Sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Prav Volk je pred volitvami javno opozarjal na resnost zadeve in govoril o “nespornih dokazih” Sove. Po novem naj bi se preselil na Center za evropsko prihodnost na gradu Jable. Robert Golob pa se po poročanju Požareporta na celotno zadevo ni posebej odzval. In prav ta tišina zdaj zveni še glasneje.
Najbolj neprijetno vprašanje šele prihaja
Afera Black Cube se zdaj vrača kot bumerang. Ne več samo z vprašanjem, kdo je snemal, ampak tudi z vprašanjem, kdo je javnosti prodajal zgodbo o dokazih. Če so bili dokazi res le politični dim, potem bo morala država odgovoriti na nekaj veliko hujšega: ali so bile obveščevalne službe uporabljene kot orožje v predvolilni bitki? In če je odgovor pritrdilen, potem to ni več le afera Black Cube. To je afera zaupanja v državo.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
Ko je Stevanović rekel “pocestniško”, je počilo. Kaj pa zdaj, ko novinar Šurc govori o Katji Kokot kot “političnem iztrebku”? (FOTO)
Na družbenih omrežjih je završalo po zapisu nekdanjega novinarja RTV Mateja Šurca, ki je vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot označil z besedami, ki so sprožile ogorčenje. Primer odpira širše vprašanje: kje se konča politična kritika in začne navadna žalitev?
Ko javna beseda prestopi mejo
V politiki smo vajeni ostrih besed. Včasih tudi preostrih. A zadnji zapis nekdanjega novinarja Radia Slovenija Mateja Šurca je šel po mnenju številnih precej čez rob običajne politične razprave. Na Facebooku je namreč vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot označil za “politični iztrebek”, pri tem pa uporabil še dodatno poniževalen besednjak. In prav tu se pojavi vprašanje, ki si ga danes zastavlja marsikdo: so to res besede, ki sodijo v javni prostor? Še posebej, ko jih ne zapiše anonimni komentator izza lažnega profila, ampak človek, ki je desetletja deloval v novinarskem prostoru javnega medija.
Kritika da, poniževanje ne
Vsak ima pravico kritizirati politika. Tudi ostro. Tudi neprijetno. Poslanci morajo prenesti več kot navadni državljani, saj sprejemajo odločitve, ki vplivajo na vse nas. Toda razlika med kritiko in žaljenjem je jasna. Kritika pove, kaj je nekdo naredil narobe. Žalitev pa človeka poniža, razvrednoti in ga spremeni v tarčo. V tem primeru ni šlo za razpravo o stališčih Katje Kokot, njenem glasovanju ali politični drži. Šlo je za osebno diskreditacijo. Zato ne preseneča, da so se pod zapisom pojavili številni ogorčeni odzivi. Nekateri so zapis označili za dno javne komunikacije, drugi so se spraševali, kako si lahko nekdanji novinar dovoli takšen besednjak.
RTV, prispevek in neprijetno vprašanje
Primer je dobil še širšo razsežnost, ker je Šurc dolgo deloval na RTV Slovenija. Prav zato se je ponovno odprla razprava o javnem servisu, nepristranskosti in obveznem RTV prispevku. Na dogajanje se je odzval tudi nekdanji minister Matej Lahovnik, ki je opozoril, da državljani plačujejo obvezni RTV prispevek, ob tem pa se sprašujejo, zakaj bi morali financirati okolje, iz katerega prihaja takšen odnos do poslanke. Seveda en zapis ne more predstavljati celotne institucije. Toda škoda je že narejena. Takšne besede namreč ne zadenejo samo ene poslanke, ampak dodatno znižujejo raven javnega pogovora.
Ko ene besede sprožijo vihar, druge pa tišino
Prav zato ta primer odpira tudi vprašanje dvojnih meril. Zorana Stevanovića so nekateri nemudoma obtožili, ko je uporabil izraz “pocestniško obnašanje”, čeprav gre za izraz, ki opisuje vulgarno, nekulturno in neprimerno vedenje. Besede Mateja Šurca pa so bile neposredne, osebne in poniževalne. Če je bila pri Stevanoviću potrebna javna obsodba, bi morala biti tukaj še toliko bolj. A prav tu nastane neprijetna tišina. Bodo isti glasovi zdaj enako odločni? Ali pa bodo žaljivke nekdanjega novinarja RTV preslišane samo zato, ker so bile namenjene poslanki, ki ni po volji levega političnega pola?
Kokotova vse pogosteje tarča napadov
Katja Kokot naj bi bila po oblikovanju nove politične večine vse pogosteje tarča žaljivih napadov in pritiskov. Kot je sama že opozorila, naj bi ji pošiljali žaljiva sporočila, jo diskreditirali in nad njo izvajali pritiske. V enem od svojih zapisov je dejala: “Če nisi tiho, ti grozijo. Če nisi tiho, te diskreditirajo.” Takšne besede povedo veliko o ozračju, v katerem se danes odvija politični boj. Namesto soočenja argumentov dobivamo osebne napade, namesto razprave poniževanje. In ko to počnejo ljudje, ki so leta soustvarjali javni medijski prostor, je vprašanje še bolj neprijetno.
Meja, ki je ne bi smeli prestopiti
Ta primer je več kot le še en spletni izpad. Je opomin, kako hitro se politično nestrinjanje spremeni v osebno obračunavanje. Demokracija potrebuje ostro razpravo, a ne potrebuje razčlovečenja. Potrebuje kritiko, ne primitivizma. Zato vprašanje ostaja zelo preprosto: ali res želimo državo, v kateri se politične nasprotnike ne premaguje z argumenti, ampak z žaljivkami?
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
Umor Satka Zovka: zaradi domnevne procesne napake lahko osumljenec za umor, Cezar, kmalu na prostosti?
Primer umora Satka Zovka, ki je konec novembra 2024 pretresel Ljubljano, se je znašel pred novim in zelo občutljivim zapletom. Po poročanju POP TV naj bi sodišče iz spisa izločilo več ključnih dokazov, odločitev pa zdaj čaka višje sodišče.
Umor pri Monsu, ki je pretresel Slovenijo
Satko Zovko je bil ubit 29. novembra 2024 na območju ljubljanskega Brda, v bližini hotela Mons. Po navedbah iz obtožnice naj bi ga storilci počakali v zasedi in vanj izstrelili najmanj 26 nabojev iz avtomatskega orožja. Zovko je zaradi hudih poškodb umrl na kraju zločina. V središču postopka je Dino Muzaferović, znan kot Cezar, ki mu tožilstvo očita vlogo domnevnega naročnika oziroma vodje združbe. Obtožnica zoper njega in še pet soobtoženih je postala pravnomočna lani poleti, predobravnavni naroki pa so sledili avgusta.
Zdaj pa zaplet, ki lahko spremeni vse
Današnja novica POP TV odpira vprašanje, ki zveni skoraj neverjetno: ali bi lahko glavni osumljenec v tako odmevnem primeru zaradi procesnih napak kmalu prišel na prostost? Po poročanju 24ur naj bi ljubljanski sodnik iz sodnega spisa izločil številne ključne dokaze proti domnevnim Zovkovim krvnikom, ker naj bi bili pridobljeni nezakonito. Po informacijah, ki krožijo med poznavalci postopka, naj bi šlo za domnevno grobo napako tožilstva in policije pri pridobivanju dokazov. Dnevnik je že februarja poročal, da obramba problematizira tajno opazovanje, tožilstvo pa naj bi pojasnjevalo, da je v spisu pristala napačna odredba, kar je označilo za administrativno napako.
Vprašanje, ki visi nad celotnim primerom
Pomembno je poudariti: Muzaferović je po poročanju POP TV še vedno v priporu, o izločitvi dokazov pa naj bi zdaj odločalo višje sodišče. To pomeni, da zgodba še ni končana. A že sama možnost, da bi se eden najbolj odmevnih kazenskih postopkov zadnjih let zapletel zaradi procesnih napak, odpira neprijetno vprašanje o delu organov pregona. Če višje sodišče potrdi izločitev dokazov, bi to lahko močno zamajalo primer. In prav tu se skriva največja teža zgodbe: ne gre le za en sodni spis, ampak za zaupanje ljudi, da država v najhujših primerih ne sme delati napak, ki lahko porušijo celoten pregon.
Ko lahko ena napaka zasenči celotno preiskavo
Primer Satka Zovka ni navaden kazenski postopek. Gre za domnevno mafijsko likvidacijo, močno varovano sojenje in zgodbo, ki je že od prvega dne burila javnost. Zato bo odločitev višjega sodišča toliko bolj pomembna. Ne samo za obtožene in tožilstvo, ampak tudi za občutek javnosti, da pravica v najtežjih primerih ne sme obstati na proceduralni napaki.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
Evropa prižgala alarm: Bivša vlada pušča za sabo rekordne davke in rekordni primanjkljaj – jeseni lahko pride kazen
Evropska komisija Sloveniji za zdaj še ni prižgala rdeče luči, a sporočilo iz Bruslja je vse prej kot nedolžno. Primanjkljaj naj bi presegel evropsko mejo, Slovenija pa je dobila jasno opozorilo: če ukrepov ne bo, lahko jeseni sledi postopek zaradi presežnega primanjkljaja.
Bruselj Sloveniji pogledal skozi prste, a opozorilo je ostro
Evropska komisija je v okviru evropskega semestra preverjala javnofinančno stanje držav članic in Slovenijo uvrstila med države, ki so se znašle pod drobnogledom zaradi preseganja oziroma tveganja preseganja dovoljene meje primanjkljaja. Ta meja je pri treh odstotkih BDP, Bruselj pa je po poročanju Forbesa ocenil, da bi slovenski primanjkljaj letos znašal 3,3 odstotka BDP, leta 2027 pa 3,5 odstotka BDP.
Postopka proti Sloveniji Evropska komisija za zdaj ni predlagala. A to ni razlog za slavje. Nasprotno. Slovenija je dobila posebno opozorilo, da bi se lahko postopek začel jeseni, če država ne bo pravočasno in verodostojno sprejela korektivnih ukrepov. Delo ob tem navaja, da je bila Slovenija med petimi državami pod drobnogledom, postopek pa je bil za zdaj predlagan le proti Bolgariji.
Račun prihaja na mizo nove vlade
Politično sporočilo je zato jasno: nova vlada prevzema državo v trenutku, ko so javne finance pod pritiskom. Po treh letih Golobove vlade ostajajo za državljane višji davki, višji prispevki, visoka javna poraba in zdaj še nevarnost, da Bruselj jeseni Sloveniji pokaže rdeči karton.
V Bruslju niso zapisali zgolj vljudnega priporočila. Opozorili so, da morajo biti ukrepi zadostni, verodostojni in pravočasni. To v prevodu pomeni: lepih obljub je konec, številke bodo odločale. In številke so tiste, ki jih politika ne more preglasovati z nastopi v parlamentu.
Medtem ko eni sanirajo, drugi delajo cirkus
Najbolj bode v oči prav to: tisti, ki so vodili državo v času nastanka te finančne luknje, danes v državnem zboru nastopajo, moralizirajo in ustvarjajo politični hrup. Toda račun ostaja. In plačati ga ne bodo strankarski govori, temveč davkoplačevalci.
Evropska komisija Sloveniji ni zaprla vrat, ji je pa zelo jasno pokazala, da časa ni več veliko. Če nova vlada ne bo hitro posegla v javne finance, bo jeseni Slovenija lahko pristala v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. To pa bi pomenilo še več nadzora Bruslja, več pritiska in manj manevrskega prostora za državo.
Rumeni karton, ki ga ne gre spregledati
To ni samo tehnična razprava o odstotkih BDP. To je opozorilo, da država ne more v nedogled trošiti več, kot zbere, hkrati pa ljudem nalagati vedno nove obremenitve. Bruselj je Sloveniji pokazal rumeni karton. Jeseni bo jasno, ali bo ostalo pri opozorilu ali bo prišel še rdeči.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X
Še večji prometni zaplet pri Postojni: od jutri voznike čakajo nove zapore, obvozi in možni zastoji
Na primorski avtocesti A1 se v juniju in začetku julija obetajo zapore na priključku Postojna v smeri proti Ljubljani. Vozniki bodo morali v posameznih terminih računati na zaprta uvoz in izvoz, obvozi pa bodo urejeni prek Razdrtega.
Postojna bo v prihodnjih tednih prometno občutljiva točka
Kdor se bo v prihodnjih tednih odpravljal po primorski avtocesti proti Ljubljani, naj si pot načrtuje nekoliko bolj previdno. Na priključku Postojna bodo namreč zaradi del na avtocesti A1 uvedene spremembe prometne ureditve, ki lahko voznikom povzročijo kar nekaj slabe volje, še posebej v prometnih konicah in ob začetku turistične sezone.
Gre za priključek, ki ga vsak dan uporablja veliko domačinov, dnevnih migrantov, turistov in vseh, ki se s Primorske ali notranjskih krajev odpravljajo proti prestolnici. Zato zapore ne bodo nepomembne. Že nekaj dodatnih kilometrov obvoza lahko v gostem prometu pomeni precej daljšo pot.
Najprej zapirajo uvoz proti Ljubljani
Uvoz na avtocesto pri Postojni v smeri Ljubljane bo zaprt od ponedeljka, 8. junija 2026, po 17. uri, do sobote, 13. junija 2026, do 5. ure. To pomeni, da se vozniki v tem času na priključku Postojna ne bodo mogli vključiti na avtocesto proti Ljubljani.
A to še ni vse. Enaka zapora se bo ponovila tudi konec meseca, in sicer od 29. junija do predvidoma 12. julija 2026. Prav v tem obdobju se promet na slovenskih cestah običajno že močno zgosti, saj se začnejo dopusti, vikend migracije in močnejši tranzit proti obali ter nazaj proti notranjosti države.
Nato še zapora izvoza Postojna
Izvoz Postojna na smernem vozišču proti Ljubljani bo zaprt od predvidoma 22. junija do 12. julija 2026. Vozniki, ki bodo želeli zapustiti avtocesto na tem priključku, bodo morali zato uporabiti označene obvoze.
Obvozi bodo urejeni prek priključka Razdrto, kar pomeni, da bo treba računati na drugačno pot, več previdnosti in dosledno spremljanje prometne signalizacije. Pri takšnih zaporah se največ težav pogosto zgodi prav pri voznikih, ki vozijo “na pamet” in spremembo opazijo šele tik pred zaporo.
Na pot raje z nekaj rezerve
Pristojni voznike pozivajo, naj vozijo previdno, upoštevajo signalizacijo in spremljajo aktualne prometne informacije na promet.si ali v aplikaciji Promet+. Najboljši nasvet pa ostaja preprost: na pot se odpravite z nekaj časovne rezerve. Na papirju je obvoz lahko videti kratek, na cesti pa se ob nepravem trenutku hitro spremeni v dolgo čakanje.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, DARS
Policisti jezni zaradi datuma proslave: “Dan policije je 27. junij in ne 3.junij!” – pravijo, da je bil datum izbran s strani bivše vlade, da so se lahko nekateri politiki in predstavniki oblasti še zadnjič oglasili (FOTO)
V Združenju policistov Slovenije so ostro protestirali zaradi proslave ob »Dnevu policije«, ki je 3. junija potekala v Krškem. Kot poudarjajo, uradni dan slovenske policije ni 3. junij, ampak 27. junij – dan, ki nosi spomin na Holmec in osamosvojitveno vojno.
Datum, ki je sprožil jezo
Vse skupaj se je začelo z navidez običajno proslavo. A v policijskih vrstah je hitro završalo. Združenje policistov Slovenije je javno opozorilo, da je bila slovesnost ob »Dnevu policije« v Krškem po njihovem mnenju postavljena na povsem napačen datum. »Dan slovenske policije NI in NI bil nikoli 3. junij,« so zapisali ostro in brez ovinkarjenja. Njihovo sporočilo je jasno: dan policije je 27. junij. In ne dan prej, ne tri tedne prej, ne takrat, ko to komu politično ustreza.
Zakaj je 27. junij tako pomemben
Ta datum ni le formalnost v koledarju. Vlada Republike Slovenije je 4. junija 1992 sprejela sklep, da se v Sloveniji 27. junij praznuje kot dan slovenske policije. Gre za spomin na spopad miličnikov z Jugoslovansko ljudsko armado na mejnem prehodu Holmec 27. junija 1991, v času osamosvojitvene vojne. Zato je za številne policiste ta dan veliko več kot protokol. Je simbol poguma, zgodovine in trenutka, ko je policija stala na strani slovenske države.
Očitek je neposreden: politika si je vzela praznik
V Združenju policistov Slovenije menijo, da izbira 3. junija ni bila naključje. Po njihovih besedah naj bi bil datum izbran zato, da bi se lahko nekateri politiki in predstavniki oblasti še zadnjič pojavili dan pred potrditvijo nove vlade. To je najostrejši del njihovega sporočila. Ne govorijo le o protokolarni nerodnosti, ampak o zlorabi tradicije. O tem, da se spomin na junij 1991 ne sme spreminjati v kuliso za aktualne politične potrebe.
Ko praznik postane politično sporočilo
Policija je institucija, ki mora stati nad dnevno politiko. Prav zato so takšni očitki toliko bolj občutljivi. Če se datum, ki je povezan z osamosvojitvijo, začne premikati zaradi političnega trenutka, se odpre nevarno vprašanje: kaj je še mogoče prilagoditi? Združenje je zato svoje sporočilo končalo brez olepševanja: »Dan policije je 27. junij. Pika. Dokončna pika.« In prav ta stavek bo očitno še odmeval.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
Svetovno slavni YouTuber odpovedal obisk, priljubljena slovenska restavracija pa razburila goste: »To, da ste ga želeli izkoristiti, je vaš problem! Ne zavedate se, kako slabo ste izpadli« (FOTO)
Namesto velike promocije se je zgodba za West Saloon Steakhouse obrnila v spletni vihar. Znani food YouTuber BeardMeatsFood je obisk odpovedal več kot dan prej, lokal pa je pozneje sporočil, da so mu vrata v prihodnje zaprta. In prav ta stavek je sprožil največ ogorčenja.
Pričakovali so spektakel, dobili pa burno razpravo
V West Saloon Steakhouse so napovedali prihod znanega britanskega YouTuberja BeardMeatsFood, ki ga po svetu poznajo predvsem ljubitelji ogromnih porcij, prehranskih izzivov in viralnih posnetkov. Njegovi videi dosegajo milijonske oglede, zato ni čudno, da so v lokalu njegov obisk predstavili kot pravi dogodek.
Napovedali so celo velik izziv, znameniti 72oz steak challenge, ob tem pa zapisali, da rezervacije priporočajo, saj pričakujejo polno hišo. Za lokal bi bil tak obisk lahko velika promocija – takšna, ki je marsikateri gostinec ne more kupiti niti z dragimi oglasi.
Odpovedal je, a očitno se je zapletlo pri odzivu
Iz objavljenega pogovora je razvidno, da je BeardMeatsFood najprej vprašal, ali bi lahko prišel že isti dan ob 13. uri namesto naslednji dan, ker so se mu spremenili potovalni načrti. Nato se je opravičil, da naslednji dan vendarle ne bo mogel priti, in dodal, da je prav to eden od razlogov, zakaj urnikov običajno ne objavlja vnaprej.
»Deepest apologies,« je zapisal v sporočilu. Torej – opravičilo je bilo jasno. A lokal je pozneje objavil, da jih je odpoved razočarala, predvsem zaradi gostov, ki so se obiska veselili. Dodali so še stavek, ki je eksplodiral na Facebooku: »Naše vodstvo se je odločilo tudi, da so mu vrata v prihodnje k nam ZAPRTA.«
Komentarji niso prizanašali
Pod objavo in v odzivih drugod po Facebooku se je hitro vsul plaz kritik. Nekateri so lokalu očitali, da je gost odpovedal dovolj zgodaj, zato bi morali sami pravočasno obvestiti obiskovalce. Eden od komentatorjev je zapisal, da si s takšnim odzivom lokal dela slabo reklamo, drugi pa so opozarjali, da je bil problem predvsem v tem, da so iz obiska naredili velik dogodek, nato pa odgovornost preložili drugam.
V javnosti se je posebej prijel očitek, da je West Saloon želel izkoristiti prihod znanega YouTuberja za polno hišo, ko se načrt ni izšel, pa se je odzval preostro.
Zgodba se je nadaljevala v Celju
Posebno zanimiv preobrat je, da se je BeardMeatsFood po navedbah objav nato ustavil v Celju, v znanem lokalu Stari pisker, kjer so podobni prehranski izzivi domače okolje. Prav zato je razprava dobila še dodatno težo: če je en lokal v odpovedi videl zamero, je drugi očitno dobil priložnost.
In tu se skriva bistvo zgodbe. V gostinstvu se ne štejejo samo zrezki, porcije in polne mize. Šteje tudi občutek. Včasih lahko ena objava naredi več škode kot odpovedan obisk.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
Italija rekla ne LGBT-propagandi v šolah: se bo ta razprava odprla tudi pri nas?
Italija je potegnila črto tam, kjer jo po mnenju mnogih staršev politika že predolgo ni upala potegniti: pri občutljivih vsebinah, ki vstopajo v šolske razrede brez jasnega soglasja družin. Nova pravila niso napad na otroke, ampak sporočilo, da šola ne sme postati prostor ideološkega oblikovanja najmlajših.
Ko država reče: dovolj je bilo
Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni je sprejela zakon, po katerem bo spolna vzgoja v šolah mogoča le s soglasjem staršev, v vrtcih in osnovnih šolah pa je iz takšnih programov povsem izključena. Šole bodo morale starše vnaprej obvestiti, kdo prihaja pred otroke, kaj bo predaval in kakšna vsebina se bo odpirala v razredu. Zakon je 4. junija 2026 dobil končno potrditev v italijanskem senatu, minister za izobraževanje Giuseppe Valditara pa ga je predstavil kot zaščito otrok pred »gender propagando« in kot vrnitev glasu staršem.
To je bistvo zgodbe. Ne gre za prepoved spoštovanja, bontona ali pogovora o nasilju. Gre za omejitev vsebin, ki jih številni starši razumejo kot politično in ideološko obarvano razlago spola, identitete in družine.
Starši niso motnja v sistemu
Zagovorniki ukrepa opozarjajo, da šola ne more mimo staršev odločati o najobčutljivejših vprašanjih otrokovega odraščanja. Otrok ni projekt države. Ni poskusni poligon nevladnih organizacij. In ni prazna tabla, na katero lahko vsak, ki dobi dostop do učilnice, napiše svojo ideološko resnico.
Prav zato je italijanska poteza pomembna tudi za Slovenijo. Tudi pri nas se starši pogosto prepozno seznanijo s tem, katere delavnice potekajo v šolah, kdo jih izvaja in kakšna sporočila se posredujejo otrokom. Vprašanje zato ni več, ali ima šola pravico vzgajati. Vprašanje je, kdo nadzira vsebino te vzgoje.
Ali si bo Slovenija upala odpreti isto temo?
Italija je zdaj naredila nekaj, česar se veliko držav boji: jasno je povedala, da morajo imeti starši zadnjo besedo pri občutljivih vsebinah. Kritiki govorijo o nazadovanju, a zagovorniki v tem vidijo zdravorazumsko zaščito otrok in družine.
Slovenija se bo temu vprašanju težko izognila. Če so šole javne, to še ne pomeni, da so brez nadzora staršev. Če govorimo o otrocih, potem mora biti prva varovalka vedno družina. In morda je prav italijanska odločitev začetek širšega evropskega premika: manj prikrite ideologije, več preglednosti in več spoštovanja do staršev.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
Vozniki, pozor: na tem odseku avtoceste zaradi del od jutri močno spremenjen prometni režim, zaprt bo tudi uvoz – pričakujte zastoje
Voznike na štajerski avtocesti čaka nov preizkus potrpežljivosti. Med Slovenskimi Konjicami in Dramljami bo promet od 8. junija potekal le po enem pasu v vsako smer, zato bodo prometne konice lahko hitro postale zelo naporne.
Odsek, kjer bo šlo počasneje
Na štajerski avtocesti se začenja nova faza obnove med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Promet bo na približno sedem kilometrov dolgem odseku od 8. junija do predvidoma 31. avgusta urejen dvosmerno po enem smernem vozišču, saj bo smer proti Mariboru zaradi del zaprta. To pomeni manj prostora, počasnejšo vožnjo in predvsem večjo možnost zastojev, ko se bodo na cesto zlili jutranji in popoldanski prometni valovi.
Pozor na priključek Slovenske Konjice
Posebno pozorni bodo morali biti vozniki na območju priključka Slovenske Konjice. Zaprta bosta uvoz proti Ljubljani in izvoz za voznike, ki prihajajo iz smeri Ljubljane oziroma vozijo proti Mariboru. To je podrobnost, ki lahko marsikomu pokvari načrt poti, če bo na spremembo naletel šele tik pred priključkom. DARS sicer navaja, da je celotna obnova del večjega projekta prenove odseka Slovenske Konjice–Dramlje, ki vključuje prenovo vozišč, predorov, viaduktov in druge infrastrukture.
Kdaj bo najhuje? V konicah skoraj zagotovo
Največ težav je pričakovati v prometnih konicah. Takrat se bodo potovalni časi podaljšali, še posebej za tovorna vozila, ob nesrečah ali drugih izrednih dogodkih pa lahko zastoji sežejo tudi precej dlje od samega območja del. Zato velja preprosto opozorilo: na pot se odpravite prej, preverite razmere in nikar ne računajte, da bo šlo “kot običajno”.
Strpnost bo tokrat skoraj obvezna oprema
Na takšnih odsekih največ štejejo mirna glava, varnostna razdalja in upoštevanje prometne signalizacije. Delo na avtocesti ni le ovira na poti, ampak tudi območje, kjer delajo ljudje in kjer lahko ena sama nepazljivost povzroči verižno težavo. Voznikom zato svetujejo previdnost, strpnost in sprotno spremljanje prometnih informacij.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
