Modne znamke, kot je adidas, katerih primarni namen je bil ustvarjati oblačila in obutev za profesionalne in rekreativne športnike, so se z leti spretno prebile v svet mode in zavzele pomembno mesto med trendi.

Športna eleganca je iz dneva v dan bolj priljubljen pojem, zanimivo pa je opazovati, kako kosi, ki smo jih nekoč nosili izključno za trening, postajajo del naše vsakodnevne garderobe. Seveda se vse začne pri dobrih supergah, med priljubljenimi modeli v prihajajočem obdobju pa bodo zagotovo tudi adidas SL 72. Njihov dizajn je popoln primer športne elegance.

Gre za superge, ki še vedno ohranjajo silhueto športne obutve, a so bile skozi čas posodobljene in sprejete kot idealna izbira za vsak dan. V spletni trgovini Answear.hr smo našli pestro ponudbo modela adidas SL 72 – od trenutno zelo priljubljenih različic z živalskimi vzorci do tistih v nežnih pastelnih odtenkih, ki so zavladali spomladanskim kolekcijam. adidas SL 72 je zelo enostavno vključiti v vsakodnevne modne kombinacije. Odlično se podajo tako k poslovnim outfitom, kjer želimo ohraniti določeno mero sproščenosti, kot tudi k športnim trenirkam za dolge sprehode v naravi, ko si zaželimo pobega iz mesta.

Poleg elegantnih superg, kot je adidas SL 72, to pomlad nosimo še nekaj športnih kosov in jih prilagajamo vsakodnevnim videzom. Kakšen pa bi bil spomladanski outfit brez lahke jakne, ki jo imamo vedno pri roki, če temperature nekoliko padejo? Kolekcija adidas Originals ponuja zanimive modele jaken – od klasičnih športnih puloverjev s kapuco, ki vsakemu videzu dodajo kul pridih, do lahkih vetrovk, ki jih obožujemo zaradi prijetnega občutka na koži. Puloverji iz linije adidas Originals so ponovno zelo priljubljen kos v garderobi, in čeprav se odlično podajo k ujemajočim se hlačam, jih lahko kombinirate tudi s kavbojkami za pridih športnega šika.

Seveda pomlad ne bi bila popolna brez vsaj ene obleke v omari. Medtem ko smo vajeni priljubljenih kratkih modelov, ki so lahkotni in romantični, adidas Originals v svoji ponudbi predstavlja obleke, ki odražajo športno eleganco. Izdelane so iz kakovostnih, a udobnih materialov, imajo raven kroj in so prepoznavne po značilnih črtah na ramenih, medtem ko je preostali del obleke precej minimalističen. Za zaključek tega popolnega outfita športne elegance dodajte še superge adidas SL 72 – in dobili boste videz, ki je udoben in hkrati zelo stilski.

Članek je nastal v sodelovanju z blagovno znamko Answear.

Naročnik: answear.si

V državnem zboru je znova završalo. Poslanci so zavrnili predlog odhajajoče koalicije za javno predstavitev mnenj o obsežnem interventnem zakonu, nato pa je Aleksander Reberšek izrekel stavek, ki bo še odmeval: »Zdaj imamo mi škarje in platno v rokah.«

Zakon, ki odpira novo fronto v parlamentu

Na skupnem odboru DZ je bilo vroče že od začetka. Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne so zahtevali javno predstavitev mnenj o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok. Po njihovih besedah predlog posega v kar deset zakonov, zato bi morali pred odločanjem slišati tudi stroko, sindikate, institucije in zainteresirano javnost. Lenart Žavbi iz Svobode je opozoril, da so predlagali okoli 40 povabljenih, a številni vabila niso prejeli. Po njegovem bi morali imeti besedo tisti, ki jih bo zakon neposredno zadeval. Tereza Novak je dodala, da predlagatelji govorijo, da delajo za ljudi, zato bi morali ljudem tudi dovoliti, da spregovorijo.

»Večina ni 40, ampak 46 plus«

Na drugi strani so poslanci SDS, NSi, Resnice in drugih predlagateljev zavračali očitke o izključevanju. Žan Mahnič je jasno povedal, da ni pomembno, ali predlog podpiše 10 ali 40 poslancev. Po njegovem mnenju je odločilna večina v odboru. »Večina ni 40, ampak 46 plus,« je dejal. Tudi Katja Kokot iz Resnice je glasovala proti javni predstavitvi. Odhajajoči koaliciji je očitala, da tudi sama v prejšnjem mandatu ni vedno poslušala stroke. Po njenem gre za nujne ukrepe zaradi draginje, stroškov dela in ohranitve delovnih mest, dodatno zavlačevanje pa da ni odgovorno ravnanje.

Reberšek zabrusil: »Zdaj pa sedite«

Najbolj odmeven trenutek seje pa je prišel, ko je v imenu predlagateljev spregovoril Aleksander Reberšek iz NSi. Poslancem z levega političnega pola je očital, da so pred predstavitvijo zakona ustvarili uro proceduralnih zapletov. Nato je udaril brez rokavic. »Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si enostavno želijo sprememb. Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen pokazatelj. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, in pustite nam, da delamo,« je dejal.

Kaj prinaša sporni omnibus zakon?

Predlog med drugim predvideva nižji DDV za osnovna živila in del energentov, ukrepe za malo gospodarstvo in normirance, posege na področju davkov, socialnih prispevkov, dolgotrajne oskrbe, zdravstva in pokojnin. Predlagatelji trdijo, da gre za razbremenitev ljudi in gospodarstva po letih višjih obremenitev. Nasprotniki pa svarijo, da se tako obsežnih sprememb ne bi smelo sprejemati brez širše razprave. Bitka se zato očitno šele začenja. Vprašanje pa je, ali bo novi politični veter res prinesel razbremenitve ali pa še globlji razkol med tistimi, ki bi radi hitre spremembe, in tistimi, ki zahtevajo počasnejši, širši razmislek.

Pripravil: I.M.

VIr: Omrežje X

Prve informacije o zapori štajerske avtoceste so se zdaj spremenile v tragično vest. V prometni nesreči med Lukovico in Krtino v smeri Ljubljane je življenje izgubil motorist, policisti pa na kraju še preverjajo vse okoliščine nesreče.

Najprej zapora, nato tragična potrditev

Štajerska avtocesta med Lukovico in Krtino v smeri Ljubljane je zaprta zaradi prometne nesreče, ki se je zgodila dopoldne. Sprva so prometne informacije opozarjale predvsem na zaporo, obvoz in daljši zastoj, nato pa je s Policijske uprave Ljubljana prišla najhujša novica: v nesreči je umrl motorist. Po navedbah policije se je nesreča zgodila danes okoli 11.30 na štajerski avtocesti med Lukovico in Krtino v smeri Ljubljane. Policisti so na kraju in opravljajo ogled, hkrati pa preverjajo vse okoliščine, ki so pripeljale do tragičnega dogodka.

Na istem odseku več nesreč v kratkem času

Dogajanje na tem delu štajerske avtoceste je bilo izjemno zahtevno. Po poročanju prometnoinformacijskega centra se je ena nesreča zgodila ob 11.43, le nekaj minut pozneje, ob 11.55, pa je počilo še nekaj sto metrov naprej v smeri proti Ljubljani. Že ob 11.40 naj bi se prometna nesreča zgodila tudi na tem območju v smeri proti Mariboru. Takšen niz dogodkov na avtocesti hitro povzroči prometni kolaps. Vozniki začnejo zavirati, kolone se podaljšujejo, nevarnost naletov pa se v nekaj minutah močno poveča. Prav zato policija in prometne službe v takšnih primerih voznike pozivajo k dodatni previdnosti, strpnosti in predvsem k ustvarjanju reševalnega pasu.

Obvoz po regionalni cesti, zastoji tudi tam

Zaradi nesreče je štajerska avtocesta v smeri Ljubljane zaprta, v smeri Celja oziroma Maribora pa je zaprt prehitevalni pas. Obvoz poteka po regionalni cesti, kjer pa je zaradi povečanega prometa že nastal daljši zastoj. Za osebna vozila je mogoč obvoz skozi Tuhinjsko dolino in Zasavje. Voznikom svetujejo, naj se na pot ne odpravljajo brez preverjanja razmer, saj se stanje na cestah ob takšnih nesrečah spreminja zelo hitro.

Cesta je obstala, življenje pa se je ugasnilo

Za tiste, ki stojijo v koloni, je to izgubljen čas. Za svojce umrlega motorista pa se je v nekaj trenutkih spremenilo vse. Policisti bodo zdaj ugotavljali, kako je prišlo do nesreče, na voznikih pa ostaja odgovornost, da na cestah ostanejo zbrani, mirni in previdni. Ena sekunda je v prometu včasih dovolj, da za vedno spremeni dan.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Ljubljana

Smrtonosni izbruh hantavirusa na križarki MV Hondius se iz dneva v dan bolj zapleta. Po treh smrtih, evakuacijah in prvem potrjenem primeru v Švici zdaj WHO išče potnike z letala, dodatno skrb pa povzročajo tudi ljudje, ki so se z ladje izkrcali še pred popolnim alarmom.

Križarjenje, ki se je spremenilo v zdravstveno dramo

Luksuzno potovanje po Atlantiku se je za potnike križarke MV Hondius spremenilo v nočno moro. Ladja, ki je plula iz Argentine proti Zelenortskim otokom, je postala središče nevarnega izbruha hantavirusa. Na njej so zboleli potniki, najmanj trije primeri pa so se končali tragično. Tri ljudi so medtem evakuirali na zdravljenje v Evropo, med njimi tudi kritično bolnega britanskega zdravnika, kar je še dodatno okrepilo občutek, da ne gre več le za oddaljeno zgodbo z morja.

WHO išče potnike z letala

Največ skrbi zdaj povzroča podatek, da je bila ena od potnic, ki je pred tem potovala s križarko, na letu Airlink 4Z132 s Svete Helene v Johannesburg. Ženska je pozneje umrla zaradi posledic okužbe, zato so zdravstvene oblasti začele iskati in obveščati potnike, ki so bili na istem letu. Po poročanju tujih medijev naj bi šlo za več deset ljudi, ki bi bili lahko izpostavljeni okužbi.

Z ladje naj bi se izkrcali še pred alarmom

Zgodba pa se ne zapleta le na ladji in letalu. Po poročanju Reutersa so oblasti posebej pozorne tudi na približno 40 potnikov, ki so se z MV Hondius izkrcali še pred popolnim zdravstvenim alarmom in nadaljevali svojo pot. Španski El País medtem navaja pričevanje potnika, da se je 21. aprila na otoku Sveta Helena izkrcalo 23 ljudi, ki so se nato razkropili naprej. Prav to zdaj skrbi epidemiologe: nekateri morda niso imeli simptomov, a so bili lahko v stiku z okuženimi.

Prvi primer tudi v Švici

Evropsko razsežnost izbruhu daje tudi prvi potrjeni primer v Švici. Moški, ki se je po potovanju s križarko vrnil domov, se zdravi v Zürichu, njegova žena pa naj bi bila zaradi previdnosti v izolaciji, čeprav za zdaj nima simptomov. Za zdravstvene oblasti je to eden najbolj neprijetnih scenarijev: potnik je lahko že doma, med ljudmi, preden se sploh pokaže, da je bil izpostavljen nevarnemu virusu.

Zakaj strokovnjaki opozarjajo, a mirijo javnost

Hantavirus se najpogosteje prenaša z izločki okuženih glodavcev, denimo z urinom, slino ali iztrebki. Posebno pozornost pa vzbuja tako imenovani andski sev, ki je redek med hantavirusi zato, ker se lahko v določenih okoliščinah prenaša tudi med ljudmi. Kljub dramatičnim prizorom strokovnjaki za zdaj ne govorijo o razlogu za paniko. Tveganje za splošno prebivalstvo v Evropi ostaja nizko, a sledenje stikom, izolacije in testiranja so zdaj ključni.

Ko oddaljena zgodba potrka na evropska vrata

Ta zgodba zato ni več samo zgodba o eni ladji. Postala je opomin, kako hitro se lahko zdravstveni dogodek z morja spremeni v mednarodno preiskavo. Letalo, križarka, države, bolnišnice, potniki brez simptomov – vse to zdaj sestavlja zapleteno mrežo, ki jo morajo epidemiologi razvozlati čim hitreje. Za Slovenijo neposrednega alarma za zdaj ni, a bližina evropskih primerov odpira vprašanje, ki ga poznamo že iz preteklih zdravstvenih kriz: koliko časa imamo, preden oddaljena zgodba postane tudi naša?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, CNN

Na štajerski avtocesti je zaradi prometne nesreče med Lukovico in Krtino v smeri Ljubljane nastala popolna zapora. Promet se preusmerja na regionalno cesto, nastaja daljši zastoj, za osebna vozila pa priporočajo pot skozi Tuhinjsko dolino.

Nesreča ustavila promet proti Ljubljani

Na štajerski avtocesti je danes prišlo do prometne nesreče, zaradi katere je odsek med Lukovico in Krtino v smeri proti Ljubljani zaprt. Gre za enega bolj obremenjenih delov avtoceste, zato se je že kmalu po zapori začel nabirati daljši zastoj. Vozniki, ki so se znašli na poti proti prestolnici, morajo računati na precejšnje zamude. Promet poteka po obvozu po regionalni cesti, a tudi tam je zaradi povečanega števila vozil pričakovati počasnejšo vožnjo in zgoščen promet.

Osebna vozila naj se izognejo koloni

Za osebna vozila priporočajo obvoz skozi Tuhinjsko dolino. Ta pot lahko voznikom prihrani čakanje v zastoju, a previdnost tudi tam ne bo odveč. Ko se večji del prometa preusmeri na vzporedne ceste, se namreč hitro pojavijo dodatne obremenitve, počasnejša vožnja in nevarna prehitevanja. Voznikom svetujemo, naj ne vozijo na pamet, temveč naj pred odhodom preverijo razmere na prometnih informacijskih kanalih. Prometne razmere se pri nesrečah spreminjajo iz minute v minuto, zato je lahko podatek, ki velja zdaj, že čez nekaj časa drugačen. AMZS pri poročilu o stanju na cestah kot vir navaja Prometno-informacijski center za državne ceste oziroma DARS.

Tudi proti Mariboru ni brez težav

Težave pa niso samo v smeri proti Ljubljani. V nasprotni smeri, proti Mariboru, je zaprt prehitevalni pas. To pomeni, da je promet oviran tudi tam, kjer vozniki morda pričakujejo bolj tekočo vožnjo. Takšne razmere hitro ustvarijo nevarno kombinacijo: živčnost, nestrpnost in premajhna varnostna razdalja. Prav zato velja opozorilo, ki ga vozniki pogosto slišijo, a ga v zastoju prehitro pozabijo – vozite strpno, ne menjajte pasov sunkovito in omogočite prehod intervencijskim vozilom.

Pot bo danes za mnoge precej daljša

Za številne voznike bo pot proti Ljubljani danes trajala bistveno dlje kot običajno. Kdor se lahko odpravi pozneje ali izbere drugo pot, naj to tudi stori. Na avtocesti je v takšnih trenutkih najpomembneje, da promet ostane čim bolj varen, čeprav stoji.

Pripravil: I.M.

Vir: Promet.si

V UKC Maribor vre po odpovedih sedmih interventnih radiologov, med njimi tudi predstojnika oddelka. Direktor Vojko Flis pravi, da so zahteve zdravnikov presegle rdečo črto, v ozadju pa ostaja najbolj občutljivo vprašanje: kaj bo to pomenilo za paciente?

Odpovedi, ki so zatresle mariborsko bolnišnico

V mariborskem kliničnem centru se je zgodil pretres, ki ga v zdravstvu ni mogoče odpraviti z nekaj mirnimi stavki. Odpoved delovnega razmerja je podalo sedem interventnih radiologov, med njimi tudi predstojnik oddelka dr. Jernej Lučev. Razlog naj bi bil po neuradnih informacijah povezan z neplačevanjem stanja pripravljenosti, a direktor UKC Maribor Vojko Flis to ostro zavrača. Po njegovih besedah ne gre za neplačevanje, temveč za zahteve, ki jih vodstvo bolnišnice ni moglo več sprejeti.

Flis: »Njihova izsiljevanja so presegla rdečo črto«

Flis trdi, da so radiologi zahtevali, da se jim v času pripravljenosti kot efektivne ure obračunajo tudi ure, ko dejansko ne delajo. Običajno se stanje pripravljenosti, če zdravnik nima dela, plača kot 20 odstotkov redne ure, če pa med pripravljenostjo opravi poseg, se te ure dodatno obračunajo. A to naj ne bi bila edina zahteva. Radiologi naj bi po Flisovih besedah želeli tudi do deset plačnih razredov višje plače. Nekaterim naj bi do najvišjega plačnega razreda manjkal le še en razred, drugim precej več, a naj bi želeli vsi naenkrat doseči plačni strop. Direktor je bil pri tem zelo neposreden. »To pa zato, ker se imajo za nekaj več v primerjavi z drugimi zdravniki, ker da so izjema, ki znajo več kot drugi. Menijo, da so najbolj pomembni zdravniki v bolnici,« je dejal.

Neuradno, gre za informacije, ki sem jih dobil včeraj zvečer: vseh 6 interventnih rentgenologov, ki delajo v @UKCMaribor, vključno s šefom, je dalo odpoved. #razpadsistema pic.twitter.com/NQzFG7g95B

— BojanPožar (@BojanPozar) May 7, 2026

Plače, napetosti in upor v bolnišnici

Po Flisovih besedah bi imeli radiologi, če bi vodstvo pristalo na njihove zahteve, tri- do štirikrat višje plače od drugih zdravnikov, celo od najboljših nevrokirurgov. Ko se je to razvedelo po bolnišnici, naj bi se začeli upirati tudi drugi kolegi. Zahteve radiologov so po njegovih besedah sprožile še pričakovanja inštrumentark in radioloških inženirjev, ki so se prav tako želeli finančno približati radiologom.

»Že zdaj damo za osebne dohodke več kot 53 odstotkov letnega proračuna, kar je grozljivo,« je razmere opisal Flis. Po njegovem mnenju radiologi tudi špekulirajo, da bi po odpovedih lahko prišli nazaj skozi vrata novega intervencijskega zakona in si tedaj izborili višje plače.

Kaj zdaj čaka bolnike?

Radiologi imajo trimesečni odpovedni rok, a naj bi po Flisovih besedah večinoma že koristili ure izobraževanj. Vodstvo UKC Maribor se z njimi ne namerava več pogajati. V bolnišnici naj bi sicer ostalo še 32 radiologov, tudi mlajših, ki jih ekipa interventnih radiologov po Flisovih navedbah doslej ni pripustila zraven. Zdaj računajo na prerazporeditev dela, a odgovor na najtežje vprašanje še ni jasen: koliko posegov bo odpadlo in koliko pacientov bo zaradi tega čakalo dlje?

V zdravstvu se številke hitro spremenijo v zgodbe ljudi. Za vodstvo bolnišnice je to spor o pravilih, plačah in mejah. Za paciente pa je vprašanje precej bolj preprosto: ali bodo pravočasno prišli do posega, ki ga potrebujejo?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Info360

Kanal C0 je že dolgo ena najbolj vročih ljubljanskih zgodb, zdaj pa je dobila nov, za Mestno občino Ljubljana zelo neprijeten zasuk. Upravno sodišče je ugodilo lastnici zemljišča v Ježici in razveljavilo odločbo, s katero je bila v korist MOL ustanovljena služnost za gradnjo razvpitega kanala.

Sodba, ki lahko zamaje celoten projekt

Ljubljanski župan Zoran Janković je še pred kratkim poudarjal, da je projekt kanala C0 po letih zapletov končan in da občina pričakuje uporabno dovoljenje. A sodba Upravnega sodišča z dne 25. marca je v zgodbo vnesla precej resno vprašanje: ali je bil del kanala sploh zgrajen na zakoniti podlagi? Sodišče je namreč ugodilo lastnici zasebnega zemljišča v Ježici, ki je nasprotovala služnosti za graditev, postavitev, obratovanje in vzdrževanje kanala C0 na svoji parceli. Po navedbah njenega odvetnika Klemna Goloba to pomeni, da je bil kanal na tej parceli zgrajen brez pravice graditi, kar odpira tudi vprašanje veljavnosti gradbenih dovoljenj.

Upravna enota po mnenju sodišča ni opravila ključne presoje

Jedro sodbe je očitek ljubljanski upravni enoti, da ni dovolj natančno presodila navedb lastnice zemljišča. Ta je opozarjala na sporne meje parcele, možnost drugih tras, vprašanje javne koristi in predvsem na tveganja za pitno vodo. Sodišče je zapisalo, da upravni organ ni vsebinsko obravnaval vseh pomislekov, prav tako naj bi dokazne predloge zavrnil preveč pavšalno. Lastnica je med drugim predlagala izvedence geodetske, gradbene in ekološke stroke, a je upravna enota ocenila, da je dejansko stanje že dovolj razjasnjeno.

V ospredju znova pitna voda in vodovarstveno območje

Kanal C0 že leta buri duhove, ker trasa poteka po vodovarstvenem območju Kleče, kjer se zbira pitna voda za več sto tisoč ljudi. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje je že leta 2020 opozoril, da je projekt z vidika zdravja ljudi nesprejemljiv, saj naj bi ogrožal pitno vodo. Prav zato je sodba za nasprotnike projekta pomembna. Ne gre več le za politični spor ali okoljsko razpravo, temveč za konkretno odločitev sodišča, ki od upravnih organov zahteva bolj natančno, jasno in argumentirano presojo.

Za Jankovića neprijeten trenutek

Odvetnik lastnice napoveduje nove pravne korake, med drugim tožbo za odstranitev kanala in zahtevo za začasno prepoved njegove uporabe. To prihaja v občutljivem trenutku za Jankovića, ki naj bi v kratkem napovedal novo kandidaturo za župana. Zgodba o kanalu C0 se torej očitno še ni končala. Ravno nasprotno. Tam, kjer je občina videla zaključek gradnje, se zdaj odpira novo pravno poglavje – in vprašanje, ki bo še dolgo odmevalo: kdo bo na koncu prevladal, občinski projekt ali pravica lastnikov in skrb za pitno vodo?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook, Domovina.je

Razprava o RTV-prispevku se ne umirja, ampak dobiva vse ostrejše tone. Po Zoranu Stevanoviću in stranki Resnica se je zdaj oglasil še Zmago Jelinčič Plemeniti, ki bi obvezno plačevanje nacionalke ukinil brez zadržkov.

RTV-prispevek znova razburja javnost

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović, že dlje časa poudarja, da je ukinitev obveznega RTV-prispevka ena izmed njihovih ključnih političnih zavez. Po njihovem mnenju je sedanji sistem zastarel, nepravičen in preveč obremenjujoč za ljudi, ki nacionalne televizije ne gledajo ali pa menijo, da od nje nimajo dovolj. V Resnici poudarjajo, da državljani ne bi smeli biti prisiljeni plačevati storitve, ki je morda sploh ne uporabljajo, zato predlagajo drugačne modele financiranja – od prostovoljnega prispevka do proračunskega ali kombiniranega sistema.

Jelinčič stopil na Stevanovićevo stran

Stevanovićevi pobudi se je zdaj pridružil tudi predsednik izvenparlamentarne SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Na omrežju X je v svojem značilno ostrem slogu spregovoril o obveznem plačevanju RTV-prispevka in dal jasno vedeti, da takšnega sistema ne podpira. »Ravnokar sem izvedel, da Slovenska nacionalna radiotelevizija porabi na leto samo tri milijone evrov manj kot Ministrstvo za zunanje zadeve,« je dejal in pri tem ocenil, da nacionalka po njegovem mnenju za ta denar ne ponuja dovolj kakovostnih vsebin. Njegove besede so bile ostre, neposredne in brez diplomatskih olepšav.

»Blebetajo, neumnosti govorijo«

Jelinčič je v nadaljevanju še zaostril ton. Dejal je, da raje gleda nadaljevanke na drugih programih, kot pa informativne vsebine na nacionalki, ki jih je označil za prazne in nezanimive. »Blebetajo, neumnosti govorijo,« je bil oster. Ob tem se mu je sicer pripetil tudi spodrsljaj, saj je pri kritiki televizijskega programa omenil šov Kmetija, ki ga ne predvaja RTV Slovenija, temveč komercialna televizija POP TV. A bistvo njegovega nastopa je ostalo jasno: obveznemu financiranju RTV Slovenija ostro nasprotuje.

Vprašanje denarja, zaupanja in politike

Razprava o RTV-prispevku že dolgo ni več samo vprašanje nekaj evrov na položnici. Gre za širši spor o tem, kakšno vlogo naj ima javna radiotelevizija, kdo naj jo financira in ali ljudje še verjamejo, da dobijo za svoj denar vsebino, ki si zasluži obvezno podporo. Zagovorniki javnega servisa opozarjajo, da RTV opravlja pomembno družbeno nalogo, kritiki pa odgovarjajo, da se je sistem oddaljil od gledalcev in postal predrag.

Tema, ki očitno še ne bo izginila

Stevanović je z napovedjo ukinitve RTV-prispevka odprl politično občutljivo vprašanje, Jelinčič pa mu je s svojim nastopom dodal še več ostrine. In prav zato se zdi, da se ta razprava ne bo hitro končala. Dotika se denarja, medijev, politike in občutka mnogih ljudi, da bi morali imeti več besede pri tem, kaj plačujejo. RTV-prispevek tako ostaja ena tistih tem, ki lahko v trenutku razgreje javnost.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

V državnem zboru se danes odpira eno najbolj občutljivih vprašanj novega mandata: kdo bo sedel v ključnih delovnih telesih in kdo bo nadziral oblast. Največ pogledov je uprtih v Resnico, ki vztraja, da je opozicija, medtem ko ji z leve očitajo politično sprenevedanje.

Kdo je v resnici opozicija?

Vodje poslanskih skupin se bodo danes pri predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću poskušali dogovoriti o ustanovitvi delovnih teles in razrezu mest v njih. Na prvi pogled gre za tehnično vprašanje, a v resnici se za zaprtimi vrati odpira precej večja politična dilema: kam v novem razmerju moči spada Resnica? Stranka namreč javno vztraja, da ne gre v koalicijo in da bo delovala kot opozicijska poslanska skupina. Toda hkrati napoveduje podporo vsaj nekaterim predlogom nove vlade, ki jo želi sestaviti prvak SDS Janez Janša. Brez glasov Resnice Janša nima zadostne večine za izvolitev za mandatarja, zato je vprašanje njihovega položaja vse prej kot nepomembno.

Funkcija, ki odpira vprašanja

Dodatno težo razpravi daje dejstvo, da je Zoran Stevanović s podporo desnice postal predsednik državnega zbora. To je položaj, ki praviloma pripade stranki iz bodoče koalicije, zato v Svobodi, SD in Levici opozarjajo, da Resnica ne more sedeti na dveh stolih hkrati. Na levici jim očitajo, da se želijo predstavljati kot opozicija, ko gre za razrez mest in vpliv v parlamentarnih telesih, obenem pa naj bi v ključnih trenutkih zagotavljali glasove nastajajoči desnosredinski večini.

Nadzorne komisije so najbolj občutljiva točka

Največ prahu dvigujeta komisiji za nadzor javnih financ ter za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Tam ima po poslovniku večino opozicija, vodenje pa prav tako pripada opozicijskemu poslancu. Prav zato je vprašanje, kdo se šteje za opozicijo, politično eksplozivno. Več analitikov je že opozorilo, da bi morebitno vodenje teh komisij s strani Resnice lahko odprlo dvom o tem, ali državni zbor še učinkovito nadzira oblast. Stevanovićev predlog naj sicer ne bi predvideval članov Resnice v obeh nadzornih komisijah, kar potrjujejo tudi poročila o današnjem posvetu pri predsedniku DZ.

Prva resna bitka novega sklica

Dogovor o delovnih telesih bo pokazal, kako bo novi državni zbor sploh deloval. Ne gre le za sedeže, funkcije in formalnosti. Gre za vprašanje zaupanja: ali bodo volivci razumeli, kdo oblast podpira, kdo jo nadzira in kdo se le postavlja na eno ali drugo stran, kadar mu to politično ustreza.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, STA

V samopostrežni trgovinici Kmetije Novak – Savlje pri Ljubljani se je zgodila kraja, ki je med domačini pustila grenak priokus. Nepridiprav naj bi odnesel drobiž, vse skupaj pa je posnela nadzorna kamera.

Kraja tam, kjer ljudje zaupajo poštenju

V Savljah pri Ljubljani je odmeval dogodek, ki na prvi pogled morda deluje majhen, a za ljudi, ki vsak dan živijo od svojega dela, ni prav nič nedolžen. V samopostrežni trgovinici Kmetije Novak – Savlje je nepridiprav ukradel denar oziroma drobiž, namenjen vsakodnevnemu poslovanju. Takšne trgovinice živijo od zaupanja. Kupec pride, vzame domače pridelke, plača in odide. Brez prodajalca za pultom, brez nadzora na vsakem koraku, predvsem pa z občutkom, da poštenje še nekaj pomeni. Prav zato takšna kraja zaboli še bolj.

Vse je posnela kamera

Na kmetiji so zapisali, da je dogodek posnela nadzorna kamera, zato upajo, da bo posnetek pomagal pri razjasnitvi primera. Ob tem so izrazili razočaranje, da so prišli tako daleč, da se tudi na svoji zemlji, kjer pridelujejo hrano zase in za druge, ne počutijo več varne. Gre za kraj, kjer družina dela od zgodnjih jutranjih ur, v vseh vremenskih razmerah, z rokami in z vztrajnostjo. Namesto spoštovanja do domače hrane in truda pa so se morali soočiti z dejanjem, ki človeku vzame občutek varnosti.

Drobiž, ki za kmeta ni le drobiž

Morda bo kdo rekel, da je šlo »samo za drobiž«. A prav tu je bistvo. Za poštenega človeka ni pomemben le znesek, ampak občutek, da je nekdo stopil v njegov prostor, izkoristil zaupanje in odšel z denarjem, ki mu ne pripada. Vsaka kraja pusti sled. Še posebej tam, kjer ljudje ne prodajajo anonimnega izdelka s police velike trgovine, ampak sad svojega dela, zemlje in vsakodnevne skrbi.

Ko izgine drobiž, se zamaje zaupanje

Dogodek je tudi opomnik, da domače kmetije niso samoumevne. Za vsakim pridelkom stojijo družina, trud, zgodnja jutra in leta dela. Zato podpora lokalnim pridelovalcem ni le nakup domače hrane, ampak tudi spoštovanje njihovega prostora, varnosti in dostojanstva. Na Kmetiji Novak – Savlje si zdaj želijo predvsem miru in poštenega odnosa. Kamera je svoje opravila, zdaj pa ostaja vprašanje, ali bo nepridiprav prepoznan in ali bo za svoje dejanje tudi odgovarjal. Včasih namreč prav majhna kraja pokaže veliko večjo težavo: kako hitro lahko izgine zaupanje, če ga nekdo brez sramu izkoristi.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook