Po hudi nesreči na primorski avtocesti se je oglasil tudi Zmago Jelinčič in odprl vprašanje, ki je hitro razburilo javnost: kako stroga so pravila za slovenske voznike in kako država preverja tuja vozniška dovoljenja? Njegov zapis je oster, neposreden in za mnoge neprijeten, a odpira širšo razpravo o varnosti na cestah.

Nesreča, ki je znova odprla vročo temo

Primorska avtocesta je bila v začetku tedna znova prizorišče prometne nesreče, ki je povzročila zaporo in dolge zastoje. Po poročanju Primorskega dnevnika, ki se sklicuje na PU Koper, naj bi nesrečo povzročil 36-letni državljan Indije, voznik tovornega vozila, ki prebiva v okolici Kopra. Nesreča se je zgodila v delovni zapori med Postojno in Razdrtim, kjer je promet že sicer občutljivejši, napake pa imajo lahko hitro velike posledice.

Jelinčič brez ovinkarjenja

Na dogajanje se je ostro odzval Zmago Jelinčič. Zapisal je, da je nesrečo povzročil »Indijec, eden izmed mnogih iz tretjih dežel«, pri tem pa problem usmeril predvsem v sistem priznavanja vozniških dovoljenj. Po njegovem mnenju naj bi bili slovenski kandidati za voznike finančno izčrpavani, medtem ko naj bi se dovoljenja iz tretjih držav priznavala preveč lahkotno. Njegove besede so sprožile močne odzive. Del javnosti mu pritrjuje in opozarja, da morajo biti pravila za vse enaka, še posebej pri voznikih težkih tovornih vozil. Drugi opozarjajo, da je treba biti pri takšnih zapisih previden, saj odgovornost za nesrečo ne sme postati podlaga za posploševanje o celih skupinah ljudi.

Kaj pravzaprav odpira ta primer?

V ozadju ni le vprašanje ene nesreče, ampak veliko širša dilema: kako država preverja znanje, izkušnje in usposobljenost voznikov, ki prihajajo iz tujine in nato sedejo za volan vozil na slovenskih cestah. Še posebej občutljivo je to pri tovornjakih, avtobusih in drugih težjih vozilih, kjer je napaka lahko usodna. Slovenski kandidati morajo skozi dolgotrajno in pogosto drago pot usposabljanja, zato ni presenetljivo, da se ob takšnih primerih pojavi občutek neenakosti. A prav tu je treba ločiti med legitimnim vprašanjem varnosti in nevarnim posploševanjem. Na cesti ne sme odločati narodnost, temveč znanje, odgovornost in nadzor.

Kako je s tujimi vozniškimi dovoljenji v Sloveniji?

Pri tujih vozniških dovoljenjih pravila niso povsem enaka za vse države. Tujec oziroma državljan Slovenije, ki se vrne iz tujine, lahko po več kot šestih mesecih prebivanja v Sloveniji praviloma zaprosi za zamenjavo veljavnega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, pri tem pa mora izpolnjevati zakonske pogoje. Če dovoljenje ni izdano v skladu s Konvencijo o cestnem prometu, mora imeti voznik med vožnjo pri sebi tudi veljavno mednarodno vozniško dovoljenje. Posebna pravila veljajo za nekatere države Zahodnega Balkana: imetniki dovoljenj iz Severne Makedonije, BiH, Črne gore, Srbije ali Kosova, ki so v Sloveniji prijavljeni več kot eno leto, morajo za zamenjavo opraviti tudi praktični del vozniškega izpita. Za druge tretje države se postopki presojajo posebej, zato trditev, da se vsa dovoljenja iz tretjih držav kar samodejno priznajo v vseh kategorijah, ne drži povsem. Drži pa, da prav ta tema odpira pomembno vprašanje: ali država dovolj dosledno preverja znanje, izkušnje in usposobljenost voznikov, ki po slovenskih cestah vozijo tudi težka tovorna vozila.

Varnost ne sme biti stvar občutka

Primorka je že dolgo simbol zastojev, gradbišč, nervoze in prometnih nesreč. Vsaka nova nesreča zato hitro prebudi jezo: nad vozniki, nad sistemom, nad nadzorom, nad državo. A razprava bi morala ostati pri bistvu. Če so pravila dovolj stroga, jih je treba dosledno izvajati. Če niso, jih je treba popraviti. Ker na cesti ni pomembno, od kod prihaja voznik. Pomembno je, ali zna varno voziti, ali spoštuje razmere in ali sistem pravočasno zazna tiste, ki za volanom ne bi smeli biti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na sodišču se razpleta zgodba o domnevno fiktivnih terjatvah v odvisnih družbah Slovenskih železnic, težka približno 13 milijonov evrov. Nekdanji direktor Dean Peršić je po poročanju Info360 pričal, da je dokumente podpisoval, pošiljal naprej in jih nato zavrgel.

Ko so papirji postali milijonski problem

Afera, ki se je začela kot zapletena zgodba o terjatvah, faktoring družbah in odvisnih podjetjih Slovenskih železnic, zdaj dobiva vse bolj dramatične obrise. V središču je nekdanji direktor družb Fersped in VV-Log Dean Peršić, ki je na sodišču govoril o dokumentih, podpisih in dolgovih, za katere naj bi se kasneje izkazalo, da stojijo na neobstoječih storitvah. Po poročanju Info360 naj bi šlo za približno 13 milijonov evrov fiktivnih terjatev. Kratek konec so potegnile faktoring družbe, ki so te terjatve odkupovale, zdaj pa denar poskušajo izterjati po sodni poti. Med njimi so tudi Lj Funds, Nekster finance, Finma in druge družbe, ki tožijo podjetji VV-Log in Fersped.

»Podpisal sem, poslal naprej in vrgel stran«

Najbolj odmeven del zgodbe je Peršićevo pričanje na koprskem okrožnem sodišču. Po zapisniku zvočnega posnetka je povedal, da je dokumente podpisoval po navodilih nadrejenega, nato pa jih pošiljal naprej in zavrgel. Njegove besede so zvenele skoraj neverjetno: »Jaz sem pa to podpisal, poslal naprej in vrgel stran.« Peršić je dejal, da ni videl ne računov ne pogodb s faktoring družbami. Po njegovih navedbah naj bi se vse odvijalo tako, da so bile stvari že vnaprej dogovorjene, on pa je le podpisoval obvestila, s katerimi sta se družbi, ki ju je vodil, zavezovali k plačilu terjatev. Te naj bi bile povezane s podjetnikom Antonom Grandovcem in njegovo partnerico Martino Zrnec.

Pritiski, grožnje in lastni denar

Zgodba se po Peršićevih besedah ni ustavila pri podpisih. Poleti 2024 naj bi se začeli hudi pritiski nanj, tako s strani Grandovca kot faktoring družb, ki so zahtevale plačila. Peršić je na sodišču dejal, da je začel plačevati celo iz lastnih sredstev. Skupaj naj bi Grandovcu nakazal ali izročil približno 850 tisoč evrov, del denarja pa naj bi dobil tudi s prodajo hiše. Ob tem je trdil, da je bil deležen groženj, tudi takšnih, da bodo nekoga ubili. Prav zato naj bi, kot je povedal, nezakonito prakso nadaljeval.

Kdo bo na koncu plačal račun?

Vodstvo Slovenskih železnic, ki jih vodi Dušan Mes, naj bi ves čas zatrjevalo, da družba v teh poslih ni oškodovana. A če bodo sodišča odločila, da morata VV-Log ali Fersped poravnati dolgove faktoring družbam, bi se lahko breme posredno preneslo tudi na skupino Slovenske železnice. Posebej občutljivo vprašanje ostaja, zakaj je Peršić po priznanju domnevno fiktivnih poslov še več mesecev ostal na vodilnem položaju. Faktoring družbe opozarjajo, da bi lahko z odločnejšim ukrepanjem preprečili dodatno škodo. Primer tako ni več le zgodba o podpisih in zavrženih papirjih, ampak tudi o odgovornosti, nadzoru in vprašanju, kdo bo na koncu plačal milijonski račun.

Pripravil: I.M.

Vir: Info360, Omrežje X

Ko so preostali tekmovalci že verjeli, da imajo igro pod nadzorom, je POP TV poskrbel za preobrat. Na posestvo se vračata dva nekdanja zmagovalca Kmetije, Tim Novak in Tilen Brglez, njun prihod pa bi lahko v hipu zamajal vse dogovore, taktike in zavezništva.

Mir na posestvu je trajal le kratek čas

Na Kmetiji se nikoli ne spi mirno. Ravno ko se zdi, da so razmerja med tekmovalci jasna, da se že ve, kdo komu zaupa in kdo koga čaka za vogalom, pride nov zasuk. Tokrat ga je napovedala voditeljica Natalija Bratkovič, ki je preostalim osmim tekmovalcem dala vedeti, da na posestvo prihaja nekaj, kar bo spremenilo igro. In res. Produkcija je razkrila, da se na Kmetijo vrača lanski zmagovalec Tim Novak, z njim pa prihaja še Tilen Brglez, zmagovalec sezone iz leta 2021. To nista običajna obiskovalca. To sta tekmovalca, ki zelo dobro vesta, kako se zmaga. In prav zato njun prihod med preostalo osmerico ne bo ostal neopažen.

Dva zmagovalca, ena hišica in veliko vprašanj

Tim in Tilen se bosta vselila v hišico na klancu, od koder bosta spremljala dogajanje na posestvu. A vse kaže, da ne bosta le tiha opazovalca. Njuna vloga bo očitno precej bolj aktivna, saj sta že ob napovedi dala jasno vedeti, da prihajata z namenom. Tim Novak se vrača na teren, ki ga dobro pozna. Lansko sezono je prav tam dokazal, da zna zdržati pritisk, prebrati ljudi in v pravem trenutku potegniti pravo potezo. Tilen Brglez pa prinaša drugo vrsto izkušenj – zmagovalno samozavest, a tudi čustven naboj, saj je ob vrnitvi priznal, da mu srce dela »sto na uro«.

»Zmešala bova vse štrene«

Najbolj odmevna je bila napoved, da bosta nekdanja zmagovalca premešala karte. Tim je samozavestno namignil, da se trenutni tekmovalci sploh ne zavedajo, kako močno lahko njuna prisotnost vpliva na dogajanje. In prav tu se začne prava drama. V tej fazi šova so zavezništva že občutljiva, zamere sveže, strah pred izpadom pa vedno večji. Dovolj je ena informacija, en namig ali ena poteza, pa se lahko podre načrt, ki so ga tekmovalci gradili več tednov.

Igra se šele zares začenja

Prihod Tima Novaka in Tilna Brgleza pomeni, da Kmetija vstopa v novo fazo. Preostala osmerica se ne bo borila le med seboj, ampak tudi z občutkom, da nekdo od zunaj pozna njihove šibke točke. In ko na posestvo stopita dva nekdanja zmagovalca, se vsi začnejo spraševati isto: kdo bo prvi izgubil živce? Na Kmetiji se torej ne vrača le nostalgija. Vrača se pritisk, vrača se taktika in vrača se občutek, da se lahko vse spremeni čez noč. In morda je prav to tisto, kar bo odločilo, kdo bo zdržal do konca.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na območju Škocjana pri Grosuplju se je včeraj zgodila drzna tatvina, kakršnih se policisti vse bolj bojijo. Storilci so starejšega moškega zamotili z navideznim pogovorom o telekomunikacijskih storitvah, medtem pa iz hiše odnesli denar in nakit.

Ko prijazen pogovor postane past

Včeraj okoli 12. ure so neznanci potrkali na vrata starejšega občana na območju Škocjana pri Grosuplju. Na prvi pogled nič nenavadnega. Eden od storilcev ga je zamotil s pogovorom o telekomunikacijskih storitvah in ga zvabil stran od hiše. Prav ta trenutek pa je izkoristil drugi storilec, vstopil v stanovanjsko hišo in odnesel denar ter nakit. Škoda ni majhna. Lastnika so po podatkih policije oškodovali za okoli 5000 evrov. Policisti še zbirajo obvestila, o ugotovitvah pa bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.

Policija opozarja: žrtve so pogosto starejši

Na Policijski upravi Ljubljana opozarjajo, da gre za način delovanja, ki ni naključen. Storilci pogosto nastopijo umirjeno, prijazno in prepričljivo. Predstavijo se kot serviserji, delavci elektro službe, odkupovalci starega železa ali kot ljudje, ki naj bi preverjali teren. Njihov cilj je jasen: žrtev zvabiti stran od vhodnih vrat, dvorišča ali hiše. Medtem ko se eden pogovarja, drugi vstopi v dom. Pregleda prostore, poišče denar, nakit ali druge vredne predmete, nato pa kraj hitro zapusti. Tisti, ki je žrtev zamotil, se pogosto celo vljudno poslovi. Prav zato mnogi oškodovanci šele pozneje ugotovijo, da so bili okradeni.

V 24 urah kar 770 klicev na ljubljanski OKC

Ljubljanski operativno-komunikacijski center je v zadnjih 24 urah prejel 770 klicev, od tega 215 za posredovanje v interventnih dogodkih. Policisti so obravnavali 40 dogodkov s področja kriminalitete, 54 s področja javnega reda in miru ter 87 s področja prometne varnosti. Med drugim so obravnavali 10 tatvin, dva primera poškodovanja tuje stvari, primer nasilja v družini in posameznika zaradi nezakonitega prehoda državne meje. Zaradi kršitev javnega reda in miru so večkrat intervenirali tako na javnih krajih kot v zasebnih prostorih, dve osebi pa sta bili pridržani.

Hudo poškodovan motorist v Ljubljani

Policisti so obravnavali tudi hujšo prometno nesrečo. Včeraj okoli 18.30 sta na Šlandrovi ulici v Ljubljani trčila voznik osebnega avtomobila in motorist. Po doslej znanih podatkih naj bi voznik avtomobila motoristu v križišču odvzel prednost. Motorist se je hudo telesno poškodoval, njegovo življenje pa ni ogroženo. Dogodek znova kaže, kako hitro se lahko običajen dan spremeni v tragedijo. Pri drznih tatvinah pa velja podobno: dovolj je nekaj minut nepazljivosti. Zato policija opozarja, naj ljudje neznancev ne spuščajo v hišo, jih imajo ves čas pod nadzorom in vrata zaklepajo tudi takrat, ko stopijo “samo za vogal”.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Ljubljana

V državnem zboru se odpira nov politični spor zaradi zapisa Žana Mahniča o predsednici republike Nataši Pirc Musar. Gibanje Svoboda mu očita nedostojnost, poslanec SDS pa je na prijavo odgovoril v svojem značilnem ostrem slogu.

Spor zaradi besede, ki je sprožila politični vihar

V slovenski politiki je znova završalo. Tokrat zaradi zapisa poslanca SDS Žana Mahniča, ki je predsednico republike Natašo Pirc Musar na omrežju X označil z izrazom »komunajzarka«. Zapis je nastal po tem, ko je predsednica sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja. Mahnič je ob tem zapisal, da poslancev to ne skrbi, saj lahko mandat za sestavo vlade podelijo sami, če bo sprejet zakon o vladi in bo nato usklajena koalicijska pogodba. Besede so hitro sprožile politični odziv, saj so jih v Gibanju Svoboda razumeli kot žaljive in nedostojne do funkcije predsednice republike.

Koga briga komunajzarka @nmusar, saj mu ga bomo poslanci podelili, če bo naslednji teden sprejet Zakon o vladi in bomo nato uskladili koalicijsko pogodbo! https://t.co/OcsuCNmPng

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) April 25, 2026

Svoboda zahteva opomin

V Gibanju Svoboda so se na Mahničev zapis odzvali s prijavo predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću. Poslancu očitajo kršenje etičnega kodeksa, natančneje načel dostojnosti in spoštljivosti. Predlagajo, da mu kolegij predsednika DZ izreče opomin, ki bi bil objavljen tudi na spletnih straneh državnega zbora. Pod dopis se je podpisal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. V Svobodi ob tem trdijo, da pri Mahniču ne gre za osamljen primer, temveč za način političnega nastopanja, ki naj bi ga spremljal že več mandatov. Po njihovih navedbah so mu že v preteklosti očitali več kršitev etičnega kodeksa, nekatere žaljive izjave pa naj bi postale njegov politični zaščitni znak.

Mahničev odgovor: posmeh in protiudarec

Mahnič ni ostal tiho. Na prijavo je odgovoril s stavkom, ki je hitro zaokrožil po spletu: »Zdaj pa res ne vem, če ne bi kar odstopil!« Nato je dodal, da etičnega kodeksa poslancev ni nikoli prebral niti podpisal, ob tem pa ga označil za nekaj najbolj obskurnega, kar obstaja v državnem zboru. Njegov odziv je bil vse prej kot opravičilo. Nasprotno, šel je še korak dlje in ostro napadel prijavitelje iz Svobode, pri tem pa dal jasno vedeti, da se zaradi prijave ne namerava umakniti ali umiriti svojega političnega jezika.

Zdaj pa res ne vem, če ne bi kar odstopil! 😂

Ubogi Svobodnjaki so tako na tleh zaradi bližajoče se izgube oblasti, da jim ostane samo še sklicevanje na t.i. Etični kodeks poslancev, katerega, za razliko od Etičnega kodeska slovenskih lovcev, nisem nikoli prebral, kaj šele… pic.twitter.com/OENXqRTNVl

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) May 5, 2026

Kje je meja politične ostrine?

Primer znova odpira vprašanje, kje se konča politična ostrina in začne žaljivost. Poslanci so izvoljeni predstavniki ljudstva, zato njihove besede nosijo večjo težo kot običajen zapis na družbenem omrežju. A v času, ko se politika vse bolj seli na X, Facebook in pred kamere, se zdi, da so meje vsak dan bolj zabrisane. Mahničev primer zato ni le zgodba o enem zapisu. Je tudi ogledalo političnega trenutka, v katerem se boj za oblast vse pogosteje bije z besedami, ki ne puščajo veliko prostora za dostojanstvo.

Pripravil: I.M.

VIr: Omrežje X

Za številne upokojence bo majsko izplačilo nekoliko drugačno kot običajno. Pokojnine bodo namreč višje zaradi izredne uskladitve, hkrati pa bo zraven še poračun za marec in april.

Majsko izplačilo bo višje kot običajno

Upokojenci bodo konec maja na svojih bančnih računih opazili višje zneske. Razlog je izredna uskladitev pokojnin v višini enega odstotka, ki velja od 1. marca 2026. Čeprav se sprememba nanaša že na marec, bo denar dejansko izplačan šele z majskimi pokojninami. Izplačilo bo izvedeno 29. maja 2026, skupaj z rednim izplačilom majskih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Ker uskladitev velja za nazaj, bodo upokojenci poleg višje majske pokojnine prejeli še poračun za marec in april.

Za koliko bodo pokojnine višje?

Izredna uskladitev znaša en odstotek. To pomeni, da se posamezna pokojnina zviša glede na dosedanji znesek. Pri pokojnini v višini 800 evrov to pomeni približno 8 evrov več na mesec, pri pokojnini v višini 1.000 evrov pa približno 10 evrov več. Ker bo maja izplačan tudi poračun za dva meseca, bo znesek na računu nekoliko višji od običajnega mesečnega povišanja. Pri pokojnini 800 evrov bi to pomenilo približno 24 evrov dodatka v majskem izplačilu: 8 evrov za maj in še po 8 evrov za marec ter april.

Letos so se pokojnine že zvišale

Izredna uskladitev prihaja po redni uskladitvi pokojnin, ki je znašala 4,2 odstotka. Ta se je pri upokojencih poznala že pri februarskem izplačilu, takrat pa so prejeli tudi poračun za januar. Skupna letošnja uskladitev pokojnin tako znaša 5,2 odstotka. Za mnoge upokojence to pomeni vsaj nekaj dodatnega prostora pri mesečnih stroških, čeprav se ob vse dražjem življenju marsikdo vpraša, ali je to res dovolj.

Vsak evro šteje

Pri pokojninah se vsak odstotek hitro prevede v zelo konkretno vprašanje: koliko bo ostalo za položnice, zdravila, hrano in vse tisto, česar se ne da preprosto prestaviti na naslednji mesec. Zato tudi enoodstotna uskladitev ni le številka v sklepu, ampak za številne ljudi pomeni majhen, a dobrodošel popravek. Majsko izplačilo bo tako nekoliko višje, a hkrati znova odpira staro vprašanje: kako dostojno lahko živijo tisti, ki so desetletja delali, danes pa morajo vsak evro večkrat obrniti?

Pripravil: I.M.

Vir: ZPIZ, Facebook

Interventni zakon, ki ga želi nova parlamentarna večina spraviti skozi državni zbor že v ponedeljek, je dvignil veliko prahu. Luka Mesec napoveduje uporabo vseh političnih orodij, tudi posvetovalni referendum, Matjaž Han pa opozarja: zavlačevanje samo zaradi politične bitke ni prava pot.

Levica bije alarm: zakon je po njihovem preoster in prehiter

V državnem zboru se odpira ena prvih večjih političnih bitk po volitvah. Interventni zakon z ukrepi za razvoj Slovenije, ki so ga pripravile poslanske skupine NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, ob podpori SDS pa je že prestal prvo branje, bo očitno postal preizkus moči med nastajajočo večino in levim blokom.

Sokoordinator Levice Luka Mesec je bil jasen: zakon je po njegovih besedah škodljiv za ljudi, razvoj države in družbo. Zato napoveduje, da bodo v Levici uporabili vsa razpoložljiva orodja, da ga ustavijo. Med njimi omenja tudi zahtevo za posvetovalni referendum. Mesec opozarja, da naj bi zakon prinašal več kot milijardo evrov javnofinančnih posledic in posegal v temeljne družbene podsisteme, pri tem pa naj bi nastajal brez socialnega dialoga, javnega posvetovanja in sodelovanja vladnih resorjev. “To se dogaja v Sloveniji prvič,” je bil oster.

“Volan obračajo tako močno v desno, da bo avto zletel s ceste”

Mesec je ob tem uporabil tudi slikovito primerjavo. Po njegovih besedah nova politična smer ne pomeni le popravka dosedanje politike, ampak močan zasuk. “Če smo mi delali za ljudi, za delo, nova vlada z Janezom Janšo dela za kapital,” je dejal. Levica računa, da bi se ji pri referendumski pobudi lahko pridružili Svoboda in SD. A tu se zgodba zaplete. Levi trojček namreč sam nima dovolj glasov, da bi v državnem zboru izglasoval razpis posvetovalnega referenduma. To pomeni, da bi lahko poteza sprejem zakona predvsem zamaknila, ne pa nujno ustavila.

Han ni navdušen: kritika da, nagajanje ne

Predsednik SD Matjaž Han do Meščeve ideje ni pokazal velikega navdušenja. Priznal je, da so tudi v SD kritični do številnih ukrepov iz zakona, a hkrati opozoril, da referendum ne bi imel zavezujoče politične teže. Po njegovem bi prinesel predvsem zavlačevanje. “Nisem naklonjen nagajanju,” je sporočil Han in dodal, da je zdaj že jasno, na kateri strani se sestavlja parlamentarna večina. Vseeno je pozval k umirjanju konjev, saj gre za obsežen zakon, ki bi lahko dodatno obremenil javne finance.

Sajovic odpira vrata ljudem, a odločitev ostaja negotova

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je bil bolj odprt. Dejal je, da gre za zakon, ki zadeva vse ljudi, ki prispevajo v javne blagajne. “Če ne gre drugače, je prav, da ljudje o tem povedo svoje mnenje,” je ocenil. A vprašanje ostaja: bo referendum res postal orožje opozicije ali le kratka epizoda v hitrem sprejemanju zakona? Jasno je le eno. Interventni zakon še ni sprejet, politični boj okoli njega pa se je že začel na polno.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Ljubljana se poslavlja od človeka, ki je pomemben del svojega življenja vgradil v razvoj mesta. V 95. letu starosti je umrl Tone Kovič, nekdanji ljubljanski župan, ki je mesto vodil v času pomembnih industrijskih in urbanih premikov.

Ljubljana se je poslovila od nekdanjega župana

V 95. letu starosti je umrl Tone Kovič, nekdanji ljubljanski župan oziroma predsednik skupščine mesta Ljubljana, kot se je ta funkcija imenovala v času njegovega delovanja. Vest o njegovi smrti je v Ljubljani odjeknila tiho, a z občutkom spoštovanja do človeka, ki je bil del nekega drugačnega časa, drugačne prestolnice in drugačne politične ureditve.

Kovič se je rodil leta 1931 v Ljubljani. To je bilo mesto, ki se je v desetletjih po vojni hitro spreminjalo, raslo in iskalo svojo sodobno podobo. Leta 1960 je končal metalurško fakulteto, nato pa se zaposlil v Litostroju, eni od tistih velikih ljubljanskih tovarn, ki so nekoč pomenile mnogo več kot le delovna mesta. Bile so simbol industrijske moči, napredka in delavskega utripa mesta.

Od Litostroja do mestne politike

Njegova pot ni ostala omejena le na gospodarstvo. Leta 1965 je bil izvoljen za poslanca v gospodarski zbor republiške skupščine, leta 1974 pa za predsednika skupščine mesta Ljubljana. S tem je prevzel vlogo, ki jo danes razumemo kot župansko. In čeprav so bili časi drugačni, je bila odgovornost podobna: voditi mesto, usmerjati njegov razvoj in puščati sledi, ki jih ljudje opazijo še dolgo po tem. V času njegovega županovanja so v Ljubljani rekonstruirali in obnovili več pomembnih industrijskih obratov. Med njimi so bili Saturnus, Belinka, Javna skladišča in Pivovarna Union. To niso bila le imena podjetij. To so bili prostori, kjer so generacije Ljubljančanov delale, ustvarjale prihodnost in gradile identiteto mesta.

Janković: Njegov pečat je večen

Ob njegovi smrti sta se oglasila župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in mestni svet. Njune besede so bile kratke, a močne: »Njegov pečat je večen, kot bo večen naš spomin nanj.« V takšnih trenutkih mesto za trenutek obstane. Ne zaradi politike, ne zaradi funkcij, temveč zaradi spomina. Spomina na ljudi, ki so bili del njegove zgodbe, še preden je Ljubljana postala takšna, kot jo poznamo danes.

Ostal bo del ljubljanske zgodbe

Tone Kovič je pripadal generaciji, ki je mesto razumela skozi delo, industrijo in razvoj. Njegovo ime bo ostalo zapisano v zgodovini Ljubljane, predvsem v obdobju, ko so se gradili temelji gospodarskega utripa prestolnice. In ko danes Ljubljana hiti naprej, se ob takšnih slovesih znova pokaže, kako pomembno je, da mesto ne pozabi tistih, ki so pomagali oblikovati njegovo pot.

Pripravil: I.M.

Vir: Mestna občina Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana

Borut Pahor je po kolesarskem spustu s Pasje Ravni doživel grd padec, ki bi se lahko končal precej huje. Zlom ključnice in lopatice ga nista ustavila, a njegovo sporočilo je jasno: brez čelade bi bila zgodba lahko drugačna.

Padec, ki ga ne bo pozabil

Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je na družbenih omrežjih razkril, da je včeraj popoldne doživel grd padec pri kolesarskem spustu s Pasje Ravni. Šlo ni za nedolžen zdrs ali manjšo prasko, temveč za padec, ki mu je povzročil zlom ključnice in lopatice. Kljub temu je Pahor v svojem značilnem slogu sporočil, da je z njim vse v redu. Že zvečer je zapustil urgenco, danes pa se je, kot je zapisal, že vrnil v pisarno, kjer se je srečal z novo mladinsko delegatko OZN. Toda za mirnim tonom se skriva zelo resno opozorilo.

Udarec v glavo je bil tako silovit, da drugih poškodb sploh ni čutil

Najbolj pretresljiv del njegove objave ni bil opis zlomov, temveč stavek, ki bi moral ustaviti vsakega kolesarja. Pahor je zapisal, da je bil udarec z glavo v asfalt tako silovit, da vseh drugih poškodb pri samem padcu sploh ni čutil. In potem sporočilo, ki odmeva: »Rešila me je ČELADA. Ko sem se vrnil iz UKC domov, sem jo poljubil.« Te besede niso le osebna izpoved po nesreči. So opomin vsem, ki se na kolo še vedno usedejo z mislijo, da se njim kaj takega ne more zgoditi. V trenutku se lahko iz prijetnega spusta razvije boj za srečen izid.

Zahvalil se je ljudem, ki so mu pomagali

Pahor se je ob tem posebej zahvalil družini Kavčič iz Lučin in gospodu Tadeju, ki je, kot je zapisal, pustil kmetijska opravila in ga odpeljal v Ljubljano. V takih trenutkih pomoč neznancev ali domačinov dobi povsem drugačno težo. Zahvalo je namenil tudi ekipi Urgentnega centra UKC Ljubljana, ki jo je opisal kot izjemno profesionalno in prijazno. Njegove besede so zato tudi poklon ljudem, ki v ozadju vsak dan rešujejo posledice takšnih nesreč.

Sporočilo, ki ga je vredno vzeti resno

Pahorjeva izkušnja se je končala z bolečinami, zlomoma in veliko sreče. A lahko bi se končala drugače. Prav zato njegova objava ni le vest o padcu znane osebnosti, temveč močno opozorilo: čelada ni modni dodatek, ampak meja med nesrečo in tragedijo. Ko nekdo po silovitem udarcu v asfalt doma poljubi svojo čelado, je sporočilo dovolj jasno. Nekatere stvari si nadenemo za vsak primer. Čelado pa zato, ker nam lahko reši življenje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Morebitna nova vlada je naredila prvi pomemben korak: programska izhodišča naj bi bila usklajena. A pravi politični preizkus šele prihaja – kdo bo dobil katere resorje, kdo bo stopil v vlado in ali bodo glasovi Resnice dovolj trdna opora za mandatarja?

Prvi del je končan, težji šele prihaja

V državnem zboru se politična slika premika v novo fazo. Prvak SDS Janez Janša, ki vodi pogajanja o morebitni prihodnji vladi, je danes sporočil, da so izhodišča za koalicijsko pogodbo uskladili. Kot je dejal, je bil to šele prvi, “lažji del posla”, saj so stranke najprej preverjale, ali so programsko sploh dovolj kompatibilne za skupno pot. Zdaj sledi tisto, kar v politiki pogosto povzroči največ napetosti: usklajevanje konkretnih vsebin. Janša računa, da bi ta del lahko zaključili v tednu dni, če bodo pogajanja tekla po načrtu. Šele nato bodo o dogovoru odločali organi strank, potem pa se odpira še občutljivejše vprašanje – kadrovski razrez.

Kdo bo sedel za mizo oblasti?

Izhodišča za koalicijsko pogodbo so po Janševih besedah poslali strankam, ki so podprle spremembe zakona o vladi: NSi, SLS, Fokusu, Demokratom in Resnici. Prav slednja pa v tej zgodbi odpira najbolj zanimivo vprašanje. Resnica naj bi sporočila, da se izhodišča v zadostni meri ujemajo z njihovim programom, a se je kljub temu odločila ostati v opoziciji. To pomeni, da bi lahko nastal politično precej poseben položaj: stranka ne bi vstopila v vlado, bi pa pri ključnih glasovanjih vendarle lahko prispevala glasove. Ker je za izvolitev mandatarja potrebna absolutna večina v državnem zboru, Janša računa, da se bodo “do zadostne stopnje” uskladili tudi z Resnico.

Janša ne želi vlade na šibkih temeljih

Ob tem je prvak SDS poudaril še pomembno politično sporočilo: SDS ne bo sestavljala vlade v fazi, ko bi bila za izvolitev dovolj zgolj relativna večina. S tem želi očitno pokazati, da ne išče vlade za vsako ceno, temveč dovolj trdno večino, ki bi lahko zdržala prve večje politične pritiske. Pred državo je tako teden, ki bi lahko odločil veliko. Program je usklajen, a prava politika se pogosto začne šele pri imenih, ministrstvih in glasovih. In prav tam se bo pokazalo, ali je nastajajoči dogovor res trden – ali pa gre le za še eno krhko politično konstrukcijo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook